1.

Ali pri plačilu, ki ga je nasprotna stranka – zoper katero je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe v skladu s členom 3 v povezavi s členom 9(1)(a) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (1) in zoper katero je bila taka odredba tudi izdana in ki je, zastopana po odvetniku, vložila zahtevo v skladu s členom 9(4), drugi pododstavek, Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine za preklic ali spremembo tega ukrepa ter v zvezi s tem podala stališče – dolžna plačati odvetniku za vložitev te zahteve in predložitev stališča v sodnem postopku za presojo te zahteve, ne gre le za „stroške“ v smislu člena 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, temveč tudi za „škodo, ki jo je povzročil navedeni [začasni] ukrep“ v smislu člena 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine?

2.

Če je plačilo odvetnika v skladu z odgovorom na prvo vprašanje zajeto tako z izrazom „stroški“ v smislu člena 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine kot tudi z izrazom „škoda“ v smislu člena 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine: v kakšnem razmerju sta pravica do povračila stroškov iz člena 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in pravica do nadomestila škode iz člena 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v zvezi z odvetniškimi stroški, ki imajo svoj neposredni izvor v postopku, v katerem je nastala pravica do povračila stroškov iz člena 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine?

3.

Če gre pri plačilu odvetnika za „stroške“ v smislu člena 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ali če je odgovor na osmo vprašanje pritrdilen: ali je v postopku, v katerem je bila na predlog vlagatelja zoper nasprotno stranko izdana začasna odredba v skladu s členom 9(1)(a) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in je nasprotna stranka vložila zahtevo v skladu s členom 9(4), drugi pododstavek, Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine za presojo tega ukrepa in v zvezi s tem podala stališče in v katerem je vlagatelj svoj predlog za izdajo začasne odredbe umaknil, preden je bila sprejeta dokončna sodna odločba o tem, ali se prvotno izdana odredba ob upoštevanju stališča nasprotne stranke spremeni, prekliče ali potrdi, treba vlagatelja šteti za „stranko, ki pravdo izgubi“ v smislu člena 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, nasprotno stranko pa za „stranko, ki dobi pravdo“ v smislu člena 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine?

4.

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen: ali je treba v skladu s členom 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine „stroške“ razumeti kot „razumne in sorazmerne“ in jih „praviloma“ naložiti stranki, ki pravdo izgubi, tudi v obsegu, v katerem predstavljajo stroške odvetnika stranke, ki dobi pravdo, in ki presegajo običajne tarifne stopnje, določene v nacionalni ureditvi, pri čemer prekoračitev temelji na tem, da je odvetnik honorar namesto po teh običajnih tarifnih stopnjah obračunal po urni postavki na podlagi dogovora, sklenjenega s stranko, ki je pravdo dobila, in ali je treba:

5.

Če gre v skladu z odgovorom na prvo vprašanje pri plačilu odvetnika za „škodo“ v smislu člena 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ali če je odgovor na deseto vprašanje pritrdilen: ali je treba člen 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine razlagati tako, da:

6.

Če je vsaj eden od položajev, opisanih v petem vprašanju, zajet s členom 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine: ali v „ustrezno nadomestilo“, ki ga je v skladu s členom 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine treba plačati za škodo, povzročeno nasprotni stranki z začasno odredbo, spadajo tudi stroški odvetnika, ki so nasprotni stranki nastali zaradi ukrepanja proti predlogu za izdajo začasne odredbe, in sicer v obsegu, v katerem presegajo običajne tarifne stopnje, določene v nacionalni ureditvi, pri čemer prekoračitev temelji na tem, da je odvetnik honorar namesto po teh običajnih tarifnih stopnjah obračunal po urni postavki na podlagi dogovora, sklenjenega z nasprotno stranko, in ali je treba pri presoji tega vprašanja upoštevati:

7.

Ali je treba člen 70(1) in (6) Uredbe o modelih Evropske unije (2) in člen 79(7), drugi pododstavek, točka (h), Uredbe o izvajanju Uredbe o modelih Evropske unije (3) razlagati tako, da – ob pridržku uporabe člena 48(1), prvi stavek, Sporazuma TRIPS (4) – predstavljata izčrpno ureditev tega, ali in v kakšni višini lahko stranka postopka za razglasitev ničnosti registriranega modela EU, ki poteka pred Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), zahteva nadomestilo „nujno potrebnih stroškov“, ki so ji nastali zaradi poteka postopka, v smislu člena 70(1) Uredbe o modelih Evropske unije, s to posledico, da pristojnosti sodišč, ki jih morajo države članice predvideti na podlagi člena 9(7) ali člena 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, niti ni treba usmeriti v to niti ne smejo biti usmerjene v to, da bi stranki zagotovile širšo pravico do nadomestila „nujno potrebnih stroškov“, ki so ji nastali zaradi poteka postopka, v smislu člena 70(1) Uredbe o modelih Evropske unije?

8.

Če po odgovoru na sedmo vprašanje določbe o stroških v Uredbi o modelih Evropske unije in Uredbi o izvajanju Uredbe o modelih Evropske unije ne izključujejo uporabe člena 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine: ali med „druge izdatke“ sodnega postopka, ki jih je v skladu s členom 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine treba povrniti nasprotni stranki, v katerem je treba na podlagi zahteve nasprotne stranke, vložene v skladu s členom 9(4), drugi pododstavek, Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, preveriti, ali je treba začasno odredbo, ki je bila zaradi kršitve registriranega modela EU v skladu s členoma 3 in 9(1)(a) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v povezavi s členi 19(1), 89(1) in 90(1) Uredbe o modelih Evropske unije predlagana in izdana zoper nasprotno stranko, ob upoštevanju stališča nasprotne stranke preklicati, spremeniti ali potrditi, lahko štejejo tudi stroški odvetnika, ki jih je nasprotna stranka imela s tem, da je pred EUIPO začela postopek za razglasitev ničnosti registriranega modela EU?

9.

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen in če se po odgovoru na osmo vprašanje stroški odvetnika, ki so nastali nasprotni stranki v njeni vlogi stranke v postopku za razglasitev ničnosti, ki ga je začela pred EUIPO, lahko štejejo med „druge izdatke“, ki ji jih je treba povrniti kot „stranki, ki dobi pravdo“ v okviru postopka za izdajo začasne odredbe v skladu s členom 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine: ali so stroški odvetnika, nastali zaradi postopka za razglasitev ničnosti, prav tako „razumni in sorazmerni“ in jih mora „praviloma“ nositi stranka, ki pravdo izgubi, če presegajo najvišje stopnje, določene v členu 79(7), prvi pododstavek, Uredbe o izvajanju Uredbe o modelih Evropske unije, in ali je treba:

10.

Če po odgovoru na sedmo vprašanje določbe o stroških v Uredbi o modelih Evropske unije in Uredbi o izvajanju Uredbe o modelih Evropske unije ne izključujejo uporabe člena 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine: ali k škodi, ki je nastala nasprotni stranki zaradi začasne odredbe, predlagane in izdane zoper njo zaradi kršitve registriranega modela EU v skladu s členoma 3 in 9(1)(a) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v povezavi s členi 19(1), 89(1) in 90(1) Uredbe o modelih Evropske unije, in za katero ji je treba v skladu s členom 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine plačati „ustrezno nadomestilo“, lahko štejejo tudi stroški odvetnika, ki jih je nasprotna stranka imela s tem, da je pred EUIPO začela postopek za razglasitev ničnosti registriranega modela EU?

11.

Če je po odgovoru na peto vprašanje vsaj eden od obeh tam navedenih položajev zajet s členom 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in če so po odgovoru na deseto vprašanje stroški odvetnika, ki so nasprotni stranki nastali v njeni vlogi stranke v postopku za razglasitev ničnosti, ki ga je začela pred EUIPO, lahko del škode, ki ji jo je treba nadomestiti v skladu s členom 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine: ali k „ustreznemu nadomestilu“, ki ga je v skladu s členom 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine treba plačati za škodo, ki je nasprotni stranki nastala zaradi začasne odredbe, štejejo tudi stroški odvetnika, ki so ji nastali v njeni vlogi stranke v postopku za razglasitev ničnosti pred EUIPO, v obsegu, v katerem presegajo najvišje stopnje, določene v členu 79(7), prvi pododstavek, Uredbe o izvajanju Uredbe o modelih Evropske unije, in ali je treba pri presoji tega vprašanja poleg tega upoštevati vidike, navedene v šestem vprašanju za predhodno odločanje pod točkami od (a) do (d), ter tudi okoliščino, da bi nasprotna stranka ugovor ničnosti registriranega modela EU v skladu s členom 90(2), prvi stavek, Uredbe o modelih Evropske unije lahko uveljavljala ob izvrševanju svoje pravice do zaslišanja, zagotovljene s členom 9(4), drugi pododstavek, Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine?

12.

Če se po odgovorih na vprašanja od 7 do 11 povračilo stroškov odvetnika, ki so nasprotni stranki nastali v njeni vlogi stranke v postopku za razglasitev ničnosti pred EUIPO, načeloma lahko zahteva tako na podlagi člena 9(7) kot tudi na podlagi člena 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, pri čemer pa se vidiki, navedeni v vprašanjih 4 in 6 pod točkami od (a) do (d), pri presoji člena 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na eni strani in člena 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na drugi strani lahko upoštevajo v različnem obsegu: v kakšnem razmerju sta pravica do povračila stroškov iz člena 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in pravica do nadomestila škode iz člena 9(7) Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine glede stroškov, ki imajo svoj neposredni izvor v drugem postopku, kot je tisti, v katerem je nastala pravica do povračila stroškov iz člena 14 Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine?