–

za FZ AR SpA G. Cambareri, avvocato, D. Bogaert T. Bontinck, M. Brésart, S. Napolitano in F. Patuelli, avocats,

–

za FZ GO AG N. Montag, avocată, in A. O’Neill, barrister,

–

za SX Ltd F. Centonze in A. Saccucci, avvocati,

–

za SY Ltd P. Busco, avvocato,

–

za italijansko vlado S. Fiorentino, agent, skupaj z G. Palatiellom in L. Paolucci, avvocati dello Stato, in P. Cardinale, procuratore dello Stato,

–

za belgijsko vlado L. Jans, C. Pochet in M. Van Regemorter, agentke,

–

za finsko vlado M. Pere, agentka,

–

za Svet Evropske unije M. Di Gaetano, B. Driessen in P. Mahnič, agenti,

–

za Evropsko komisijo M. Carpus‑Carcea in L. Puccio, agentki,

1

Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(1) Uredbe Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2014, L 78, str. 6), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) 2022/330 z dne 25. februarja 2022 (UL 2022, L 51, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 269/2014).

2

Ta predloga sta bila vložena v okviru dveh sporov, in sicer, v zadevi C‑428/24 med družbo FZ AR SpA na eni strani ter Ministero dell’Economia e delle Finanze, Dipartimento del Tesoro, Comitato di Sicurezza Finanziaria (proračunski oddelek ministrstva za gospodarstvo in finance, odbor za finančno varnost, Italija), Commando Generale della Guardia di Finanza, Nucleo Speciale di Polizia Valutaria (splošno vodstvo carinske in finančne policije, posebna enota finančne policije, Italija) in Agenzia del Demanio (agencija za državne domene, Italija) na drugi strani ter, v zadevi C‑476/24, med družbo SX Ltd na eni strani ter Ministero dell’Economia e delle Finanze (ministrstvo za gospodarstvo in finance), Commando Generale della Guardia di Finanza (splošno vodstvo carinske in finančne policije) in Agenzia del Demanio (agencija za državne domene) na drugi strani zaradi zamrznitve sredstev in gospodarskih virov družbe FZ AR in gospodarskega vira družbe SX v obliki plovila.

3

Člen 2 Konvencije o pravu, ki se uporablja za truste, in o njihovem priznavanju, sklenjene v Haagu 1. julija 1985 (v nadaljevanju: Haaška konvencija), ki jo je Italijanska republika podpisala in ratificirala, določa:

„Za namene te konvencije pojem ‚trust‘ pomeni pravna razmerja, ki jih je – s pravnim poslom med živimi ali za primer smrti – ustanovila oseba, ustanovitelj, če so bila sredstva prenesena pod nadzor trusteeja v korist upravičenca ali za opredeljen namen.

Trust ima naslednje značilnosti:

To, da si ustanovitelj pridrži določene pravice in pooblastila ali da ima trustee sam pravice kot upravičenec, ni nujno nezdružljivo z obstojem trusta.“

4

Člen 6, prvi odstavek, te konvencije določa:

„Trust ureja pravo, ki ga izbere ustanovitelj. Izbira mora biti izrecna ali pa mora izhajati iz določb akta, s katerim se ustanovi trust, ali z dokazovanjem, po potrebi ob upoštevanju okoliščin primera.“

5

Člen 11 navedene konvencije določa:

„Vsak trust, ustanovljen v skladu s pravom iz prejšnjega poglavja, se prizna kot tak.

To priznanje pomeni vsaj, da je premoženje trusta ločeno od osebnega premoženja trusteeja, da lahko trustee toži in je tožen ter da lahko kot trustee nastopa pred notarjem ali katero koli osebo, ki opravlja javno funkcijo.

Če pravo, ki se uporablja za trust, to zahteva ali določa, tako priznanje pomeni zlasti:

Vendar pravice in obveznosti tretje osebe, ki ima v posesti sredstva trusta, še naprej ureja pravo, ki ga določajo kolizijska pravila države sodišča.“

6

V uvodnih izjavah 1, 4 in 5 Sklepa Sveta 2014/145/SZVP z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2014, L 78, str. 16) je navedeno:

[…]

7

Svet Evropske unije je v odziv na agresijo Ruske federacije proti Ukrajini 24. februarja 2022 in glede na resnost razmer spremenil Prilogo k Sklepu 2014/145 o seznamu oseb, subjektov in organov iz členov 1 in 2 tega sklepa med drugim s Sklepom (SZVP) 2022/397 z dne 9. marca 2022 (UL 2022, L 80, str. 31) in Sklepom (SZVP) 2022/883 z dne 3. junija 2022 (UL 2022, L 153, str. 92).

8

V uvodnih izjavah od 4 do 6 Uredbe št. 269/2014 je navedeno:

9

Člen 1 te uredbe določa:

„V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

[…].“

10

Člen 2 omenjene uredbe določa:

„1.   Zamrznejo se vsa finančna sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali s katerimi razpolagajo ali jih nadzirajo fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi ali z njimi povezane fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi s seznama iz Priloge I.

2.   Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom ali z njimi povezanim fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom s seznama iz Priloge I ne smejo biti neposredno ali posredno dana na razpolago ali v njihovo korist nikakršna finančna sredstva ali gospodarski viri.“

11

Člen 3(1) te uredbe določa:

„Priloga I vključuje:

[…]

ter fizične ali pravne osebe, subjekte ali organe, ki so povezani z njimi.“

12

Člen 9 Uredbe št. 269/2014 določa:

„Prepovedano je zavestno in namerno sodelovanje pri dejavnostih, katerih predmet ali učinek je izognitev ukrepom iz člena 2.“

13

Svet je 9. marca 2022 sprejel Izvedbeno uredbo (EU) 2022/396 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2022, L 80, str. 1), s katero je bilo na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014 dodanih 146 članov Sveta Ruske federacije, ki so ratificirali vladne sklepe o „Pogodbi o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med Rusko federacijo in Ljudsko republiko Doneck ter med Rusko federacijo in Ljudsko republiko Lugansk“ ter štirinajstih oseb, ki podpirajo vlado Ruske federacije ali imajo od te vlade koristi ali ji zagotavljajo znaten vir prihodka oziroma so povezane z osebami in subjekti s tega seznama.

14

V uvodnih izjavah 3 in 4 te izvedbene uredbe je navedeno:

15

Glede na resnost razmer zaradi grozodejstev, ki so jih oborožene sile Ruske federacije storile v več ukrajinskih mestih, je Svet sprejel Izvedbeno uredbo (EU) 2022/878 z dne 3. junija 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2022, L 153, str. 15), s katero je na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014 dodal 65 oseb in 18 subjektov.

16

V uvodnih izjavah 2 in 3 te izvedbene uredbe je navedeno:

17

V uvodni izjavi 14 Direktive (UE) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL 2015, L 141, str. 73), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2018 (UL 2019, L 156, str. 849), je navedeno:

„Potreba po natančnih in posodobljenih informacijah o dejanskem lastniku je ključni dejavnik pri iskanju storilcev kaznivih dejanj, ki bi svojo identiteto sicer lahko skrili za gospodarsko strukturo. […]“

18

Člen 3 te direktive določa:

„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

[…].“

19

Svet je pripravil dokument o vzpostavitvi najboljših praks med različnimi državami članicami v zvezi z izvajanjem omejevalnih ukrepov, ki je bil med drugim posodobljen 4. maja 2018 (dokument 8519/18), 27. junija 2022 (dokument 10572/22) in 3. julija 2024 (dokument 11623/24).

20

V točki 3 dokumenta Sveta 11623/24, naslovljenega „Najboljše prakse [Evropske unije] za učinkovito izvajanje omejevalnih ukrepov“ v različici z dne 3. julija 2024 (v nadaljevanju: najboljše prakse) je navedeno, da naj bi te prakse veljale za splošna priporočila, ki niso izčrpna, v zvezi z učinkovitim izvajanjem omejevalnih ukrepov v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalno zakonodajo. Te prakse niso pravno zavezujoče in se ne bi smele razlagati, kot da priporočajo kakršen koli ukrep, ki ne bi bil združljiv z veljavno zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, vključno z zakonodajo na področju varstva podatkov.

21

Oddelek B najboljših praks vsebuje del III z naslovom „Obseg finančnih omejevalnih ukrepov“, v katerem sta točki 34 in 35, ki določata:

22

Navedeni oddelek B vsebuje tudi del VIII, ki med drugim vsebuje točke od 62 do 67 najboljših praks, v katerih je navedeno:

„Utemeljitev

23

V italijanskem pravnem redu je možnost uporabe instrumenta trusta določena v legge n. 364 – Ratifica ed esecuzione della convenzione sulla legge applicabile ai trusts e sul loro riconoscimento, adottata a L’Aja il 1o luglio 1985 (zakon št. 364 o ratifikaciji in izvajanju Haaške konvencije z dne 1. julija 1985 o pravu, ki se uporablja za truste, in o njihovem priznavanju) (GURI št. 261 z dne 8. novembra 1989, redni dodatek št. 84).

24

V skladu s členom 3(6) decreto legislativo n. 109 – Misure per prevenire, contrastare e reprimere il finanziamento del terrorismo e l’attività dei Paesi che minacciano la pace e la sicurezza internazionale, in attuazione della direttiva 2005/60/CE (zakonska uredba št. 109 o ukrepih za preprečevanje in boj proti financiranju terorizma in dejavnosti držav, ki ogrožajo mednarodni mir in mednarodno varnost, ter za njegovo zatiranje, s katero se izvaja Direktiva 2005/60/ES) z dne 22. junija 2007 (GURI št. 172 z dne 26. julija 2007), kakor je bila spremenjena z decreto legislativo n. 90 – Attuazione della direttiva (UE) 2015/849 relativa alla prevenzione dell'uso del sistema finanziario a scopo di riciclaggio dei proventi di attività criminose e di finanziamento del terrorismo e recante modifica delle direttive 2005/60/CE e 2006/70/CE e attuazione del regolamento (UE) n. 2015/847 riguardante i dati informativi che accompagnano i trasferimenti di fondi e che abroga il regolamento (CE) n. 1781/2006 (zakonska uredba št. 90 o izvajanju Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in spremembi direktiv 2005/60/ES in 2006/70/ES ter izvajanju Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006) z dne 25. maja 2017 (GURI št. 140 z dne 19. junija 2017, redni dodatek št. 28) (v nadaljevanju: zakonska uredba št. 109/2007), je Comitato di Sicurezza Finanziaria (odbor za finančno varnost, Italija) pristojen za sprejetje ukrepov zamrznitve, za katere so se na podlagi veljavnih predpisov odločili Organizacija Združenih narodov (OZN), Unija in ministrstvo za gospodarstvo in finance.

25

Člen 5 zakonske uredbe št. 109/2007 določa, da se zamrznjena sredstva ne smejo na noben način prenesti, odsvojiti ali uporabiti ter da je prepovedano neposredno ali posredno dajanje na razpolago sredstev ali gospodarskih virov osebam ali subjektom, uvrščenim na seznam, oziroma namenitev teh sredstev ali virov v njihovo korist.

26

FZ AR je italijanska družba, ki je del multinacionalne skupine FZ in deluje v sektorju proizvodnje, uvoza, izvoza in veleprodaje gnojil in sredstev proti zajedavcem, fitofarmacevtskih sredstev ter instrumentov in opreme za proizvodnjo in trgovino z navedenimi proizvodi.

27

Družba FZ AR je v stoodstotni lasti švicarske družbe FZ GO AG, katere 90‑odstotni delež je v lasti ciprske družbe NC Ltd, 99,38‑odstotni delež NC pa je v lasti druge ciprske družbe, imenovane TR, ki je v 75,10‑odstotni lasti ciprske družbe WX Ltd.

28

Nepreklicni in diskrecijski trust, imenovan „XT“ (v nadaljevanju: trust XT), ki je bil ustanovljen 24. septembra 2015, je urejen z Bermudskim pravom. Trustee trusta XT je družba WX, ki je odgovorna za upravljanje sredstev in gospodarskih virov, dodeljenih v ta trust, ter za finančni nadzor nad družbo FZ GO in posledično nad družbo FZ AR.

29

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da družba WX upravlja in nadzoruje glasovalne pravice, vezane na večinski delež, ki ga v „verigi“ družb, ki zajema družbi FZ GO in FZ AR, nima v svojem imenu, temveč v imenu in za račun trusta XT. Zato naj bi viri, dodeljeni v ta trust, zajemali tudi večinski delež družb FZ GO in FZ AR.

30

Iz predložitvene odločbe je prav tako razvidno, da je prvotnega upravičenca trusta XT ZU 8. marca 2022 nadomestila njegova žena TU.

31

Svet je 9. marca 2022 s Sklepom 2022/397 in Izvedbeno uredbo 2022/396 ZU uvrstil na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge k Sklepu 2014/145 in Priloge I k Uredbi št. 269/2014.

32

3. junija 2022 je Svet s Sklepom 2022/883 in Izvedbeno uredbo 2022/878 TU uvrstil na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014.

33

Odbor za finančno varnost je s sklepom, ki je bil vročen 28. septembra 2022, na podlagi člena 2 Uredbe št. 269/2014 in zakonske uredbe št. 109/2007 odredil zamrznitev sredstev in gospodarskih virov družbe FZ AR, ker je bila ta družba prek švicarskih in ciprskih korporacijskih struktur pod nadzorom trusta XT, ustanovljenega po Bermudskem pravu, in ker je bila TU, ki je nasledila ZU, potem ko se je ta 8. marca 2022 odpovedal statusu upravičenca, od 9. marca 2022 dejanska lastnica trusta XT. Sredstva in pravna razmerja družbe FZ AR naj bi bilo torej v resnici mogoče posredno pripisati TU.

34

Družba FZ AR je 28. oktobra 2022 pri Tribunale amministrativo regionale per il Lazio (deželno upravno sodišče za Lacij, Italija), ki je predložitveno sodišče, vložila tožbo za razglasitev ničnosti tega sklepa, pri čemer je navedla, da je TU sicer upravičenka trusta XT, ki je na vrhu verige nadzora nad družbo FZ GO, ki ima v lasti 100 % kapitala družbe FZ AR, katere sredstva in gospodarski viri so bili zamrznjeni, vendar nima niti posrednega nadzora nad njimi.

35

Družba FZ AR na eni strani navaja, da v okviru diskrecijskega trusta (non‑exhaustive discretionary trust) v smislu Bermudskega prava upravičenec tega trusta nima niti lastništva premoženja trusta niti pravice do razpolaganja s premoženjem iz tega trusta, temveč naj bi imel le upanje (wish), da bo trustee svojo diskrecijsko pravico uporabil v njegovo korist.

36

Na drugi strani naj trustee v skladu s klavzulo o sporazumnosti (compliance clause) (v nadaljevanju: klavzula o sporazumnosti), ki je vključena v ustanovitveni akt trusta z dne 30. maja 2022, nobeni osebi ali subjektu, vključno z upravičencem, nikoli ne bi mogel dodeliti nobene ekonomske koristi, ki izhaja iz premoženja trusta, kar vključuje premoženje družbe FZ AR, če taka dodelitev pomeni kršitev ukrepov zamrznitve sredstev in gospodarskih virov, sprejetih na podlagi prava Unije. Direktorji trusteeja in zaščitnik trusta XT naj bi se zavezali, da bodo spoštovali sankcije, ki so jih določili evropski organi, bodisi nacionalni bodisi organi Združenih narodov, in da ne bodo sprejemali navodil od TU, ki naj ne bi mogla niti ukiniti trusta XT pred njegovim iztekom, določenim v letu 2106, niti si prilastiti njegovih sredstev.

37

Toženi organi iz postopka v glavni stvari so poudarili, da dejstvo, da Bermudsko pravo in člen 13 ustanovitvenega akta trusta XT prepovedujeta vsakršno dodelitev ugodnosti upravičencu, ne izključuje v celoti možnosti, da oseba, uvrščena na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, uporabi vire, na katere se nanaša sklep o zamrznitvi sredstev in gospodarskih virov, naveden v točki 33 te sodbe, saj je trust pravni akt, ki temelji na volji strank, te pa lahko pogodbene določbe iz ustanovitvenega akta trusta spremenijo ali odpravijo, ta trust ukinejo in ga ponovno ustanovijo v drugi državi, tako da se zanj uporabi druga zakonodaja.

38

Predložitveno sodišče na eni strani ugotavlja, da TU, ki je upravičenka trusta XT in naj bi bila v bistvu lastnica družbe FZ AR, nima nobene pristojnosti za upravljanje ali nadzor sredstev in gospodarskih virov, dodeljenih v ta trust.

39

Na drugi strani naj bi bil trust XT ustanovljen po običajnem modelu ustanovitve trusta, in sicer tako, da trustee, ki je nominalno imetnik sredstev, ki jih je ustanovitelj dodelil v trust, ta sredstva upravlja in ureja na podlagi ustanovitvenega akta trusta v skladu z zakonom, ki ureja trust, in tako, da trustee na podlagi klavzule o sporazumnosti na upravičenca trusta, v obravnavanem primeru TU, ne more prenesti gospodarskih virov, ki so bili vanj dodeljeni, dokler bo ta oseba uvrščena na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014.

40

Iz predložitvene odločbe in iz odgovora predložitvenega sodišča na zahtevo Sodišča za podrobnejše podatke, ki je bil v sodnem tajništvu Sodišča vložen 2. julija 2025, je razvidno, da je bil nepreklicni in diskrecijski trust, imenovan „N Trust“, ustanovljen 28. februarja 2022 in je nasledil trust, imenovan „S Trust“, katerega upravičenec je bil ZU. Edina upravičenka N Trust-a je TU. Med gospodarskimi viri, prenesenimi s S Trust-a na N Trust, so vse delnice družbe SX in plovilo „Sailing […] A“ (v nadaljevanju: plovilo), katerega edina lastnica je družba SX.

41

Trustee N Trust-a je družba SY Ltd, ki v tej vlogi poseduje celoten kapital družbe SX.

42

Kot je bilo navedeno v točki 31 te sodbe, je Svet 9. marca 2022 s Sklepom 2022/397 in Izvedbeno uredbo 2022/396 ZU uvrstil na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge k Sklepu 2014/145 in Priloge I k Uredbi št. 269/2014.

43

Odbor za finančno varnost je s sklepom z dne 11. marca 2022, potem ko je na podlagi listinskih dokazov iz januarja 2022 med drugim ugotovil, da se je plovilo v ocenjeni vrednosti približno 530 milijonov EUR izkazalo za last družbe SX, odredil zamrznitev plovila, ker naj bi ga bilo dejansko posredno mogoče povezati in pripisati ZU, ki je uvrščen na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014 in ki naj bi bil dejanski lastnik družbe SX.

44

Družba SX je 9. maja 2022 pri predložitvenem sodišču vložila tožbo, s katero je med drugim predlagala razglasitev ničnosti tega sklepa, pri čemer je trdila, da plovilo ne more biti predmet zamrznitve, ker ni vir dohodkov in/ali dobička in torej ni gospodarski vir, temveč premoženje, namenjeno izključno osebni uporabi ali potrošnji. Poleg tega naj bi bilo z navedenim sklepom poseženo v lastninsko pravico družbe SX, ki je varovana s členom 17 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu, ker navedena družba ni uvrščena na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014.

45

Kot je navedeno v točki 32 te sodbe, je Svet s Sklepom 2022/883 in Izvedbeno uredbo 2022/878 TU, soprogo ZU, uvrstil na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014.

46

V zvezi s tem družba SX pred predložitvenim sodiščem sicer priznava, da je TU upravičenka N Trust-a, ki nadzoruje to družbo, ki je lastnica plovila, vendar trdi, da niti TU niti nobena druga oseba, uvrščena na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, ne vpliva na družbi SY ali SX oziroma nima neposrednega ali posrednega nadzora nad njima, ni neposredna ali posredna lastnica oziroma ne neposredno ali posredno poseduje sredstva, vložena v N trust, med katerimi je plovilo, in nima pravice do razpolaganja s temi sredstvi.

47

Trustee naj po pravu, ki velja za N Trust, in v skladu z njegovim ustanovitvenim aktom upravičencu tega trusta ne bi mogel dodeliti nobene ekonomske koristi, ki izhaja iz trusta. Ta upravičenec naj namreč ne bi imel nikakršnega pooblastila za upravljanje ali nadzor trusta in naj ne bi imel pravice, da bi zahteval ali od trusteeja pridobil razdelitev koristi ali plačil ali da bi temu trusteeju dajal navodila v zvezi z upravljanjem premoženja ali da bi omejil ali pogojil diskrecijsko naravo tega upravljanja ali da bi ukinil trust pred njegovim predvidenim prenehanjem leta 2106 ali da bi si pred tem datumom prilastil premoženje trusta.

48

Poleg tega naj bi se vsi organi upravljanja družbe SX in trusteeja zavezali, da bodo sprejeli ukrepe, s katerimi bi v bistvu zagotovili, da oseba, uvrščena na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, ne bi mogla izvajati nobenega vpliva ali nadzora nad premoženjem trusta oziroma neposredno ali posredno razpolagati s sredstvi ali gospodarskimi viri trusta oziroma imeti od njih korist ter da sta ZU in TU prepovedana dostop do plovila in njegova uporaba, dokler ostaneta na seznamu iz te Priloge I.

49

Toženi organi iz postopka v glavni stvari so zlasti navedli, da kljub dejstvu, da je po pravu, ki se uporablja za trust, s klavzulo, vključeno v ustanovitveni akt tega trusta, vsaka dodelitev ugodnosti upravičencu prepovedana oziroma onemogočena, to ne izključuje, da bi oseba, na katero se nanaša ukrep zamrznitve sredstev in gospodarskih virov, lahko uporabila zamrznjeni gospodarski vir, saj je trust pravni akt, ki temelji na volji strank.

50

Predložitveno sodišče navaja, da je v obravnavanem primeru oseba, uvrščena na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, upravičenka N Trust-a – ki je v bistvu lastnik družbe SX – ki v skladu z zakonom, ki ureja trust, in ustanovitvenim aktom tega trusta nima nobenega pooblastila za uporabo, dodeljevanje, upravljanje in/ali nadzor gospodarskih virov, dodeljenih v navedeni trust.

51

Predložitveno sodišče se v združenih zadevah C‑428/24 in C‑476/24 ob upoštevanju preudarkov, navedenih v točkah od 26 do 50 te sodbe, sprašuje, ali je mogoče šteti, da sredstva, gospodarski viri in pravna razmerja, ki so predmet dodelitve v trust, „pripadajo“ upravičencu trusta, ki je uvrščen na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, čeprav upravičenec ni niti njihov uporabnik niti upravljavec niti jih ne vsaj „nadzoruje“ v smislu uporabe ukrepov zamrznitve sredstev in gospodarskih virov iz člena 2(1) navedene uredbe.

52

V zvezi s tem navaja, da bi bilo mogoče šteti, da dodelitev sredstev v trust ne pomeni dejanskega prenosa lastništva nad temi sredstvi, ampak je zgolj formalna transakcija, opravljena brezplačno, z namenom, da bi se ustvarilo premoženje, ki je ločeno od premoženja ustanovitelja, pa tudi od premoženja trusteeja. Zato naj taka sredstva ne bi trajno zapustila premoženja ustanovitelja in naj bi mu še naprej pripadala v smislu člena 2(1) Uredbe št. 269/2014 vsaj do dokončnega prenosa na upravičence, kar naj bi nasprotovalo uporabi ukrepov zamrznitve iz postopka v glavni stvari.

53

Vendar se predložitveno sodišče sprašuje, ali je mogoče v življenjski dobi trusta zaradi njegovih posebnosti šteti, da sredstva, ki so bila dodeljena v trust, v neki meri „pripadajo“ upravičencu, vsaj skupaj s trusteejem in ustanoviteljem, ali pa – odvisno od primera – izključno, kar bi omogočilo sprejetje ukrepov zamrznitve sredstev in gospodarskih virov, kot so določeni v členu 2(1) Uredbe št. 269/2014, v zvezi z upravičencem, tudi če ustanovitveni akt trusta vsebuje klavzulo o sporazumnosti, ki prepoveduje vsakršen prenos sredstev na upravičenca, dokler je ta uvrščen na seznam iz Priloge I k tej uredbi.

54

V zvezi s tem predložitveno sodišče meni, da se pojem „pripadnost“ v smislu člena 2(1) Uredbe št. 269/2014 lahko nanaša ne samo na polno in izključno lastništvo sredstev, ampak tudi na „netipične“ oziroma „hibridne“ položaje, in sicer položaje, v katerih lahko oseba z zadevnimi sredstvi razpolaga ali jih kakor koli nadzoruje. Tako naj bi bilo v primeru upravičenca trusta, ki bi na podlagi izrecne prepovedi v tem smislu, določene v ustanovitvenem aktu trusta, ne da bi neposredno posedoval sredstva, ki so bila vanj dodeljena, ali z njimi razpolagal ali bil njihov formalni lastnik, objektivno lahko izvajal znaten vpliv na ta sredstva, ker bi bil njihov končni prejemnik in ker bi varstvo njegovega interesa trusteeja usmerjalo pri upravljanju trusta.

55

Taka razlaga pojma „pripadnost“ v smislu člena 2(1) Uredbe št. 269/2014 naj bi bila v skladu s ciljem, ki se uresničuje s tem členom, in z njo naj bi se upoštevalo dejstvo, da bi trust, vsaj dokler sredstva, ki so bila vložena vanj, dokončno ne bi bila dodeljena tretjim osebam, pomenil za uporabo preprost mehanizem, namenjen izognitvi ukrepom zamrznitve sredstev in gospodarskih virov, ki jih določa pravo Unije. Potrjeval naj bi jo tudi člen 3, točka 6(b)(iv), Direktive 2015/849.

56

Nazadnje, na podlagi obveznosti trusteeja, da s sredstvi in gospodarskimi viri, dodeljenimi v trust, upravlja v izključnem interesu upravičenca, naj bi bilo mogoče sklepati, da ima zadnjenavedeni odločilni vpliv (glej v zvezi s tem sodbo z dne 4. marca 2020, Marine Harvest/Komisija, C‑10/18 P, EU:C:2020:149, točka 49) na ta sredstva in na te vire ter je v „obvladujočem“ položaju v razmerju do njih, ne glede na obstoj konkretnih elementov, ki kažejo na izvajanje takega vpliva.

57

V teh okoliščinah je Tribunale amministrativo regionale per il Lazio (deželno upravno sodišče za Lacij) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji, ki sta v združenih zadevah C‑428/24 in C‑476/24 oblikovani enako:

58

S sklepom predsednika Sodišča z dne 29. avgusta 2024 sta bili zadevi C‑428/24 in C‑476/24 združeni za pisni in ustni del postopka ter za izdajo sodbe.

59

Italijanska vlada je v pisnem stališču navedla, da Sodišče na podlagi člena 275, prvi odstavek, PDEU ni pristojno za razlago Uredbe št. 269/2014, sprejete na podlagi določb o zunanji in varnostni politiki Unije, zlasti člena 215 PDEU in določb iz poglavja 2, naslov V, Pogodbe o EU.

60

Ta vlada je na vprašanje Sodišča o ohranitvi ugovora nepristojnosti zlasti glede na sodbo z dne 10. septembra 2024, Neves 77 Solutions (C‑351/22, EU:C:2024:723, točki 39 in 40), na obravnavi pred Sodiščem navedeni ugovor izrecno umaknila.

61

Družba SX, ne da bi formalno vložila ugovor nedopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe, trdi, da TU na dan izdaje sklepa o zamrznitvi sredstev in gospodarskih virov iz postopka v glavni stvari, to je 11. marca 2022, še ni bila uvrščena na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014. Vprašanja, ki jih je predložitveno sodišče postavilo v zadevi C‑476/24, pa se nanašajo na položaj upravičenca trusta, ki je v obravnavanem primeru prav TU.

62

Glede tega je treba opozoriti, da je v okviru postopka na podlagi člena 267 PDEU le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu o glavni stvari in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki bo izdana, pristojno, da ob upoštevanju posebnosti vsake zadeve presodi potrebo po predhodni odločbi, da bi lahko izdalo sodbo, in upoštevnost vprašanj, ki jih predloži Sodišču. Zato Sodišče, kadar se zastavljena vprašanja nanašajo na razlago prava Unije, načeloma mora odločiti. Iz tega sledi, da za vprašanja, ki se nanašajo na pravo Unije, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko predlog nacionalnega sodišča zavrne le, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo koristne odgovore (sodba z dne 24. julija 2025, GR REAL, C‑351/23, EU:C:2025:474, točka 45 in navedena sodna praksa).

63

V obravnavanem primeru je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe in iz odgovora predložitvenega sodišča na zahtevo Sodišča za podrobnejše podatke, ki je bil v sodnem tajništvu Sodišča vložen 2. julija 2025, razvidno, da je S Trust, katerega upravičenec je bil ZU, 28. februarja 2022 postal N Trust, katerega upravičenka je TU. Med viri, ki so bili iz S Trust-a preneseni na N Trust naj bi bile vse delnice družbe SX in s tem tudi plovilo, katerega edina lastnica naj bi bila družba SX.

64

Predložitveno sodišče je v odgovoru na navedeno zahtevo za podrobnejše podatke navedlo, da dejstvo, da je bil sklep o zamrznitvi sredstev in gospodarskih virov iz postopka v glavni stvari, ki se je nanašal na ZU, upravičenca S Trust-a, sprejet 11. marca 2022 na podlagi listinskih dokazov iz januarja 2022, ne pomeni neobstoja preiskave in družba SX naj tega dejstva ne bi izpodbijala. Poleg tega naj bi dejstvo, da je S Trust postal N Trust in da se je upravičenec spremenil, nastalo med postopkom pred predložitvenim sodiščem, ne da bi družba SX izpodbijala zakonitost navedenega sklepa na tej podlagi.

65

Predložitveno sodišče mora presoditi, ali lahko okoliščine, navedene v točkah 63 in 64 te sodbe, vplivajo na zakonitost sklepa o zamrznitvi sredstev in gospodarskih virov iz postopka v glavni stvari ali na njegovo ohranitev. Vendar glede na pojasnila predložitvenega sodišča ni razvidno, da želena razlaga prava Unije ne bi imela nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari ali da bi bil problem hipotetičen. Poleg tega ima Sodišče na voljo dejanske in pravne elemente, ki so potrebni za to, da lahko koristno odgovori na postavljeni vprašanji.

66

Iz tega sledi, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑476/24 dopusten.

67

Predložitveno sodišče želi z vprašanjema v bistvu izvedeti, ali je treba člen 2(1) Uredbe št. 269/2014 razlagati tako, da je ukrep zamrznitve mogoče sprejeti glede sredstev ali gospodarskih virov, dodeljenih v trust, katerega upravičenec je uvrščen na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014.

68

V zvezi s tem je na prvem mestu iz predložitvene odločbe v zadevi C‑428/24 razvidno, da viri, ki so bili dodeljeni v trust XT, vključujejo večinski delež družbe FZ AR, katere sredstva in gospodarski viri so bili zamrznjeni.

69

Glede zadeve C‑476/24 je iz predložitvene odločbe razvidno, da so med viri, ki so bili iz S Trust-a preneseni na N Trust, deleži družbe SX, ki je lastnica plovila, ki je predmet zamrznitve sredstev in gospodarskih virov iz postopka v glavni stvari.

70

Iz predlogov za sprejetje predhodne odločbe v teh dveh zadevah in zlasti iz formulacije vprašanj za predhodno odločanje predložitvenega sodišča je razvidno, da se to opira na premiso, da tudi gospodarski viri družbe FZ AR na eni strani in plovilo, ki pripada družbam, katerih deleži so bili neposredno ali posredno preneseni v trusta iz postopka v glavni stvari, na drugi strani, pomenijo gospodarske vire, dodeljene v ta trusta.

71

Na drugem mestu je treba opozoriti, da je Italijanska republika ratificirala Haaško konvencijo.

72

V skladu s členom 2 te konvencije pojem „trust“ pomeni pravna razmerja, ki jih je – s pravnim poslom med živimi ali za primer smrti – ustanovila oseba, ustanovitelj, če so bila sredstva prenesena pod nadzor skrbnika v korist upravičenca ali za opredeljen namen.

73

Poleg tega je iz tega člena 2 Haaške konvencije razvidno, da je značilnost trusta to, da so sredstva trusta ločena premoženjska masa in niso del premoženja trusteeja, da se naslov, ki se nanaša na premoženje trusta, izda na ime trusteeja ali druge osebe za račun trusteeja ter da je trustee pooblaščen in ima obveznost, o kateri mora poročati, za upravljanje, urejanje oziroma razpolaganje s premoženjem v skladu s pogoji trusta in posebnimi pravili, ki so trusteeju naložena z zakonom. Navedeni člen 2 določa tudi, da to, da si ustanovitelj pridrži določene pravice in pooblastila ali da ima trustee sam pravice kot upravičenec, ni nujno nezdružljivo z obstojem trusta.

74

Predložitveno sodišče v zvezi s tem navaja, da sta bila diskrecijska trusta iz postopkov v glavni stvari ustanovljena v skladu z običajno shemo, po kateri se sredstva trusta, ki jih ustanovitelj dodeli v trust, glasijo na ime trusteeja, ki jih upravlja in ureja v skladu z ustanovitvenim aktom trusta, ki mora spoštovati pravo, ki ureja trust.

75

Po pojasnilih tega sodišča naj bi trustee sredstva trusta upravljal v izključnem interesu upravičenca, čigar volja naj bi bila odločilna pri določanju ureditve, ki se uporablja za sredstva, dodeljena v trust, ne da bi imel pooblastilo za uporabo, dodeljevanje, upravljanje ali nadzor gospodarskih virov, dodeljenih v trust. Poleg tega naj bi pravo, ki se uporablja za trust, in ustanovitveni akt trusta upravičencu prepovedovala, da opravi kakršno koli dejanje uživanja in razpolaganja s sredstvi ali viri, dodeljenimi v trust, za celotno obdobje, v katerem je ta oseba uvrščena na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, oziroma vsekakor za celotno obdobje, v katerem bi uživanje ali razpolaganje s temi sredstvi ali viri pomenilo kršitev prava Unije.

76

Na vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, je treba odgovoriti ob upoštevanju teh dejanskih ugotovitev, katerih pravilnosti Sodišče v okviru postopka iz člena 267 PDEU ne preizkuša (glej v tem smislu sodbi z dne 16. marca 1978, Oehlschläger, 104/77, EU:C:1978:69, točka 4, in z dne 19. junija 2025, Bulgarian posts, C‑785/23, EU:C:2025:462, točka 40).

77

Na tretjem mestu, kot je bilo navedeno v točkah 31, 40 in 43 te sodbe, so italijanski organi menili, da je oseba, uvrščena na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, „dejanski lastnik“ – v zadevi C‑428/24 – trusta XT, ki je obvladoval družbo FZ AR, katere sredstva in gospodarski viri so bili predmet ukrepov zamrznitve sredstev in gospodarskih virov, v zadevi C‑476/24 pa družbe SX, ki je bila sprva dodeljena v S Trust, nato pa v N Trust, in ki je lastnica plovila.

78

V zvezi s tem je treba poudariti, da se pojem „dejanski lastnik“ sicer ne pojavlja v določbah Uredbe št. 269/2014, je pa naveden med drugim v Direktivi 2015/849.

79

Ta direktiva v členu 3, točka 6(b), določa, da v tej direktivi „dejanski lastnik“ pomeni fizično osebo ali osebe, ki končno posedujejo ali nadzirajo stranko oziroma fizično osebo ali osebe, v imenu katerih se izvaja transakcija ali opravlja dejavnost, in v primeru skladov zajema vsaj ustanovitelja, skrbnika oziroma skrbnike, zaščitnika oziroma zaščitnike, upravičence, kadar je treba posameznike, ki so upravičenci pravne ureditve ali pravnega subjekta, še določiti, kategorijo oseb, v interesu katerih sta ustanovitev in delovanje pravne ureditve ali pravnega subjekta in vsako drugo fizično osebo, ki izvršuje končni nadzor nad skladom z načini neposrednega ali posrednega lastništva ali na druge načine.

80

Taka opredelitev, ki dopušča, da imajo lahko osebe, ki so vključene v trust, a niso trustee, kot so ustanovitelj, upravičenci ali zaščitnik, v lasti ali pod nadzorom sredstva, dodeljena v trust, je sicer navedena v smislu uporabe Direktive 2015/849, vendar vseeno odraža dejstvo, da je zakonodajalec Unije priznal bistveno značilnost trusta, in sicer ločitev pravnega lastništva od dejanskega lastništva sredstev trusta.

81

Taka ločitev pa ima učinke, ki jih je treba upoštevati ne le na področju preprečevanja uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, ampak tudi na področju omejevalnih ukrepov, sprejetih na podlagi Uredbe št. 269/2014.

82

Predložitveno sodišče želi z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu izvedeti, ali je treba člen 2(1) Uredbe št. 269/2014 razlagati tako, da je treba šteti, da sredstva in gospodarski viri, dodeljeni v trust, katerega upravičenec je uvrščen na seznam iz Priloge I k tej uredbi, „pripadajo“ temu upravičencu oziroma da jih ta „nadzoruje“, v smislu te določbe, čeprav pravo, ki se uporablja za trust, in klavzule ustanovitvenega akta trusta navedenemu upravičencu prepovedujejo, da bi opravil kakršno koli dejanje uživanja in razpolaganja s temi sredstvi in gospodarskimi viri za celotno obdobje, v katerem je uvrščen na ta seznam, oziroma vsekakor za celotno obdobje, v katerem bi njihovo uživanje ali razpolaganje z njimi pomenilo kršitev prava Unije.

83

V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 2(1) Uredbe št. 269/2014 določa, da se zamrznejo vsa finančna sredstva in gospodarski viri katerih koli fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov oziroma fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so z njimi povezani, kot so navedeni v Prilogi I k tej uredbi, ter vsa finančna sredstva in gospodarski viri, ki so v njihovi lasti, posesti, s katerimi te osebe razpolagajo ali jih nadzorujejo.

84

Čeprav so pojmi „gospodarski viri“, „zamrznitev gospodarskih virov“, „zamrznitev sredstev“ in „finančna sredstva“ opredeljeni v točkah od (d) do (g) člena 1 Uredbe št. 269/2014, ta uredba ne vsebuje opredelitve pojmov, uporabljenih v njenem členu 2(1), ki se nanašajo na povezavo med osebo, uvrščeno na seznam iz Priloge I k navedeni uredbi, ter sredstvi in gospodarskimi viri, ki jih je treba zamrzniti, niti ne napotuje na nacionalno pravo za določitev njihovega obsega.

85

V skladu z ustaljeno sodno prakso tako iz zahtev po enotni uporabi prava Unije in zahtev načela enakosti izhaja, da je treba določbo prava Unije, ki za določitev svojega pomena in obsega ne napotuje izrecno na pravo držav članic, običajno v vsej Uniji razlagati avtonomno in enotno, pri čemer je treba upoštevati ne le besedilo te določbe, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jih uresničuje ureditev, katere del je (sodbi z dne 18. januarja 1984, Ekro, 327/82, EU:C:1984:11, točka 11, in z dne 11. septembra 2025, Banco Santander (Reševanje banke Banco Popular III), C‑687/23, EU:C:2025:687, točka 46 in navedena sodna praksa).

86

Glede besedila člena 2(1) Uredbe št. 269/2014 je treba ugotoviti, da formulacija te določbe v različnih jezikovnih različicah vsebuje razhajanja. Nekatere izmed jezikovnih različic navedene določbe, kot so različice v nemškem, angleškem, francoskem, italijanskem, latvijskem in romunskem jeziku („Eigentum, Besitz, gehaltenoder kontrolliert werden“; „belonging to, owned, held or controlled“; „appartenenti a, posseduti, detenuti o controllati“; „īpašumā, valdījumā, turējumā vai pārziņā“ in „aparțin, se află în proprietatea ori posesia sau sunt controlate“), zajemajo štiri vrste razmerij med osebo, subjektom ali organom, uvrščenim na seznam iz Priloge I k tej uredbi, ter zadevnim premoženjem in gospodarskimi viri, medtem ko španska različica iste določbe zajema le tri vrste razmerij med njimi („propiedad, tenencia o control“).

87

Poleg tega je iz primerjave jezikovnih različic, ki zajemajo štiri vrste razmerij, razvidno, da vsak pojem, uporabljen v eni od teh različic, ne ustreza nujno enakovrednemu pojmu v drugi od teh različic. Medtem ko se nemška, angleška, francoska, italijanska in latvijska različica sklicujejo na pojme „lastnina“, „posedovanje“, „razpolaganje“ in „nadzor“ („Eigentum, Besitz, gehalten oder kontrolliert werden“, „belonging to, owned, held or controlled“, „appartenenti a, posseduti, detenuti o controllati“ in „īpašumā, valdījumā, turējumā vai pārziņā“), so v romunski različici uporabljeni izrazi „aparțin, se află în proprietatea ori posesia sau sunt controlate“, pri čemer se zdi, da izključujejo pojem „razpolaganje“.

88

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča je razvidno, da potreba po enotni razlagi določb prava Unije izključuje, da bi se ob dvomu besedilo določbe upoštevalo ločeno, ter zahteva, nasprotno, naj se razlaga in uporablja ob upoštevanju jezikovnih različic v drugih uradnih jezikih (sodbi z dne 5. decembra 1967, van der Vecht, 19/67, EU:C:1967:49, str. 456, in z dne 9. oktobra 2025, On Air Media Professionals in Different Media, C‑416/24 in C‑417/24, EU:C:2025:765, točka 37 in navedena sodna praksa).

89

Vendar je iz ustaljene sodne prakse tudi razvidno, da je treba vsem jezikovnim različicam besedila prava Unije načeloma priznati enako vrednost (sodbi z dne 2. aprila 1998, EMU Tabac in drugi, C‑296/95, EU:C:1998:152, točka 36, in z dne 9. oktobra 2025, On Air Media Professionals in Different Media, C‑416/24 in C‑417/24, EU:C:2025:765, točka 38 in navedena sodna praksa).

90

Če se med jezikovnimi različicami besedila Unije pojavijo razlike, je treba zadevno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je (sodbi z dne 27. oktobra 1977, Bouchereau, 30/77, EU:C:1977:172, točka 14, in z dne 9. oktobra 2025, On Air Media Professionals in Different Media, C‑416/24 in C‑417/24, EU:C:2025:765, točka 39 in navedena sodna praksa).

91

Ob tem je na podlagi besedila člena 2(1) Uredbe št. 269/2014 v različnih jezikovnih različicah mogoče sklepati, da se ta določba nanaša na različna pravna razmerja med osebo ali subjektom, uvrščenim na seznam iz Priloge I k tej uredbi, ter zadevnimi sredstvi in gospodarskimi viri, ki segajo od najširšega pravnega razmerja, to je lastništva, do položajev, v katerih lahko oseba ali subjekt neposredno ali posredno izvaja dejansko oblast nad navedenimi sredstvi in viri (glej v tem smislu sodbo z dne 10. septembra 2019, HTTS/Svet, C‑123/18 P, EU:C:2019:694, točka 69) oziroma ima od njih korist.

92

Navedena določba se tako nanaša na vse pravne in dejanske položaje, v katerih ima oseba pooblastilo, ki ji omogoča, da zadevna sredstva in gospodarske vire uporablja, da ima od njih korist, da razpolaga z njimi ali da nanje vpliva.

93

Za zagotovitev polnega učinka te določbe pa je treba pojem „pripadnost“ razlagati tako, da ne zajema le položajev, v katerih je mogoče pravno potrditi tako pristojnost nad zadevnimi sredstvi in gospodarskimi viri, ampak tudi položaje, v katerih ima oseba ali subjekt dejansko to pristojnost, čeprav je nosilec te pristojnosti s pravnega vidika druga oseba ali subjekt.

94

Prav tako pojem „nadzor“ zajema vse položaje, v katerih lahko fizična ali pravna oseba vpliva na odločitve druge osebe, in to tudi takrat, kadar med tema osebama ni nikakršne pravne ali lastniške povezave ali udeležbe v kapitalu (glej v tem smislu sodbo z dne 10. septembra 2019, HTTS/Svet, C‑123/18 P, EU:C:2019:694, točki 71 in 75).

95

Iz tega sledi, da v položaju, v katerem gre za trust, katerega upravičenec je uvrščen na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, okoliščina, da se sredstva in gospodarski viri, dodeljeni v ta trust, glasijo na ime trusteeja oziroma na ime osebe ali subjekta, ki temu trusteeju pripada ali ki ga ta trustee neposredno ali posredno obvladuje, in da upravičenec od trusteeja v skladu s pravom, ki se uporablja za navedeni trust, ne more zahtevati, naj svojo diskrecijsko pravico izvaja v njegovo korist, ne nasprotuje temu, da se šteje, da navedena sredstva in navedeni viri pripadajo temu upravičencu ali da jih ta nadzoruje, če ima navedeni upravičenec pooblastilo, ki mu omogoča, da ta sredstva in vire uporabi, ima od njih korist, z njimi razpolaga ali vpliva nanje oziroma na odločitve trusteeja v zvezi s sredstvi in gospodarskimi viri, dodeljenimi v ta trust.

96

Tako razlago člena 2(1) Uredbe št. 269/2014 potrjujejo sobesedilo, v katero je umeščena ta določba, in cilji, ki se uresničujejo s to uredbo.

97

V zvezi s sobesedilom je treba navesti, prvič, da sta v členu 1(e) in (f) Uredbe št. 269/2014 pojma „zamrznitev gospodarskih virov“ in „zamrznitev sredstev“ opredeljena široko (glej po analogiji sodbo z dne 11. novembra 2021, Bank Sepah, C‑340/20, EU:C:2021:903, točka 45).

98

V skladu s členom 1(f) Uredbe št. 269/2014 pojem „zamrznitev sredstev“ namreč pomeni „preprečitev vsakršnega pretoka, prenosa, spremembe, uporabe sredstev ter dostopa do njih ali kakršnega koli ravnanja s sredstvi, ki bi imelo za posledico spremembe v njihovi količini, znesku, lokaciji, lastništvu, posedovanju, vrsti, namembnosti ali druge spremembe, ki bi omogočile uporabo sredstev, vključno z upravljanjem portfeljev“.

99

Iz te opredelitve izhaja, da je namen zamrznitve sredstev kar najbolj omejiti transakcije, ki se lahko izvedejo z zamrznjenimi sredstvi, kar potrjujejo številni navedeni primeri in uporaba izraza „vsakršen“. Sredstva za omejevanje teh postopkov je zakonodajalec Unije prav tako široko opredelil (glej po analogiji sodbo z dne 11. novembra 2021, Bank Sepah, C‑340/20, EU:C:2021:903, točka 43).

100

Zgoraj navedeni preudarki veljajo tudi za pojem „zamrznitev gospodarskih virov“. Ta pojem je namreč v členu 1(e) Uredbe št. 269/2014 opredeljen kot „preprečitev uporabe gospodarskih virov za pridobivanje finančnih sredstev, blaga ali storitev na kakršen koli način, kar vključuje, vendar ni omejeno na njihovo prodajo, dajanje v najem ali obremenitev s hipoteko“ (glej po analogiji sodbo z dne 11. novembra 2021, Bank Sepah, C‑340/20, EU:C:2021:903, točka 44).

101

Taka opredelitev pojmov „zamrznitev gospodarskih virov“ in „zamrznitev sredstev“ ne bi imela polnega učinka, če bi se povezave med osebami in subjekti na eni strani ter sredstvi in gospodarskimi viri, ki so predmet zamrznitve, na drugi razlagale tako, da bi bili izključeni položaji, ki dejansko ustrezajo položajem pripadnosti ali nadzora, jih pa formalno ni mogoče opredeliti kot take.

102

Drugič, člen 2(2) Uredbe št. 269/2014 določa, da fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom ali z njimi povezanim fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom s seznama iz Priloge I k tej uredbi ne smejo biti neposredno ali posredno dana na razpolago ali v njihovo korist nikakršna finančna sredstva ali gospodarski viri.

103

Sodišče je že imelo priložnost ugotoviti, da je tudi ta prepoved dajanja na razpolago opredeljena izrazito široko, kar dokazuje uporaba dikcije „neposredno ali posredno“, in je zato razsodilo, da ta prepoved zajema vsa dejanja, za katera je na podlagi veljavnega nacionalnega prava potrebna izvršitev, da bi oseba, ki je uvrščena na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, dejansko pridobila pravico do popolnega razpolaganja z zadevnimi sredstvi ali gospodarskimi viri (glej v tem smislu sodbo z dne 17. januarja 2019, SH, C‑168/17, EU:C:2019:36, točka 51 in navedena sodna praksa).

104

Tretjič, v skladu s členom 9 Uredbe št. 269/2014 je prepovedano zavestno in namerno sodelovanje pri dejavnostih, katerih predmet ali učinek je izognitev ukrepom iz člena 2 te uredbe.

105

Člen 9 Uredbe št. 269/2014 se nanaša na dejavnosti, katerih namen ali posledica je omogočiti avtorju teh dejavnosti, da se izogne uporabi ukrepov iz člena 2(1) te uredbe, in ki jih ni mogoče razumeti kot dejanja dajanja na voljo, prepovedana s členom 2(2) navedene uredbe (glej po analogiji sodbo z dne 21. decembra 2011, Afrasiabi in drugi, C‑72/11, EU:C:2011:874, točki 60 in 61).

106

Člen 2(2) in člen 9 Uredbe št. 269/2014 skupaj s členom 2(1) te uredbe tvorijo skladen sistem določb, ki prispevajo k uresničevanju ciljev, določenih s to uredbo.

107

Zato je treba člen 2(1) navedene uredbe razlagati tako, da se ne ogrozi polni učinek člena 2(2) in člena 9 te uredbe.

108

V zvezi s tem, kot je bilo opozorjeno v točki 80 te sodbe, ustanovitev trusta omogoča ločitev med pravnim in dejanskim lastništvom premoženja, dodeljenega v trust.

109

Ta ločitev in druge značilnosti trusta, in sicer zasebna narava tega mehanizma, enostavnost ter prožnost njegove ustanovitve in spremenljivost, ki lahko privede do nepreglednosti in strukturne zapletenosti takega mehanizma, omogočajo, da se ta uporabi ne le za legitimne namene, ampak tudi za prikrivanje povezave, ki jo upravičenec vzdržuje s sredstvi in gospodarskimi viri, dodeljenimi v trust.

110

Razlaga člena 2(1) Uredbe št. 269/2014, po kateri se šteje, da zadevna sredstva in gospodarski viri pripadajo upravičencu trusta oziroma da jih ta nadzoruje, kadar ima ta upravičenec pooblastilo, na podlagi katerega lahko sredstva in gospodarske vire uporablja, ima od njih korist, razpolaga z njimi ali vpliva nanje oziroma na odločitve trusteeja v zvezi s temi sredstvi in gospodarskimi viri, omogoča, da se prepreči, da bi se trust uporabil za izogibanje ukrepom iz te določbe, in jo je torej treba šteti za skladno s členom 9 Uredbe št. 269/2014.

111

V zvezi s cilji te uredbe je treba na eni strani opozoriti, da je bila ta sprejeta po tem, ko je Ruska federacija leta 2014 kršila suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine, in da je bila odtlej večkrat spremenjena v odziv na vojaško agresijo Ruske federacije proti Ukrajini 24. februarja 2022.

112

Na drugi strani sta bili izvedbeni uredbi 2022/396 in 2022/878, ki se med drugim nanašata na uvrstitev ZU in TU na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, sprejeti po tej vojaški agresiji. Kot je opozorjeno v uvodni izjavi 4 Izvedbene uredbe 2022/396, Ruska federacija s svojimi nezakonitimi vojaškimi akcijami grobo krši mednarodno pravo in načela Ustanovne listine Združenih narodov ter spodkopava evropsko in svetovno varnost in stabilnost. Poleg tega, kot je opozorjeno v uvodni izjavi 3 Izvedbene uredbe 2022/878, je bila ta uredba, s katero je bila TU uvrščena na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, sprejeta zaradi grozodejstev, ki so jih po poročanjih zagrešile oborožene sile Ruske federacije v Buči in drugih ukrajinskih krajih, s čimer so bile kršene človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo.

113

S pomenom ciljev, ki se uresničujejo z Uredbo št. 269/2014, in sicer z varstvom ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine ter s tem, da bi Ruska federacija prenehala kršiti mednarodno pravo in načela Ustanovne listine Združenih narodov, ki spadajo v okvir širšega cilja ohranjanja miru in mednarodne varnosti v skladu s cilji zunanjega delovanja Unije, ki so navedeni v členu 21 PEU, ni le mogoče upravičiti negativnih, celo precejšnjih posledic za nekatere gospodarske subjekte (glej v tem smislu sodbo z dne 28. marca 2017, Rosneft, C‑72/15,EU:C:2017:236, točka 150), temveč se s tem tudi zahteva, da se ta uredba razlaga tako, da bo zagotovljena učinkovitost omejevalnih ukrepov, ki so bili z njo uvedeni, in da se bo preprečilo, da bi bil učinek teh ukrepov izničen ali da bi prišlo do izogibanja navedenim ukrepom.

114

Iz navedenega izhaja, da je treba člen 2(1) Uredbe št. 269/2014 razlagati tako, da je mogoče šteti, da sredstva in gospodarski viri, dodeljeni v trust, pripadajo upravičencu tega trusta oziroma da jih ta nadzoruje, s čimer je upravičeno, da se v zvezi s temi sredstvi in gospodarskimi viri, če je upravičenec navedenega trusta uvrščen na seznam iz Priloge I k tej uredbi, lahko po potrebi sprejme ukrep zamrznitve.

115

V obravnavanem primeru predložitveno sodišče navaja, da upravičenec nima pooblastil za uporabo, dodeljevanje, upravljanje ali nadzor sredstev in gospodarskih virov, dodeljenih v trusta iz postopkov v glavni stvari.

116

Čeprav Sodišče v okviru postopka na podlagi člena 267 PDEU ni pristojno za izpodbijanje take presoje predložitvenega sodišča, je treba za koristen odgovor temu sodišču vseeno pojasniti, da se pri ugotavljanju, ali ima upravičenec trustov iz postopkov v glavni stvari v položajih iz postopkov v glavni stvari pooblastilo, ki mu omogoča, da sredstva in gospodarske vire, dodeljene v ta trusta, uporablja, ima od njih korist, razpolaga z njimi ali vpliva nanje oziroma na odločitve trusteeja v zvezi s temi sredstvi in gospodarskimi viri, predložitveno sodišče ne sme sklicevati zgolj na pravo, ki se uporablja za trust, ampak mora upoštevati tudi pomembne dejanske okoliščine.

117

V zvezi s tem je iz predložitvene odločbe razvidno, da sta trusta iz postopkov v glavni stvari diskrecijska trusta, ki sta bila ustanovljena in sta urejena po Bermudskem pravu. Pred Sodiščem se je zatrjevalo, da upravičenci v okviru takih trustov nimajo nikakršne lastninske pravice nad premoženjem trusta, dokler se trustee ne odloči, da bo svojo diskrecijsko pravico izvrševal v njihovo korist, da na trusteeja ne morejo vplivati in da ne morejo zahtevati premoženje trusta ali plačil iz sredstev, dodeljenih vanj. Trustee naj bi trust upravljal neodvisno in v interesu sedanjih ali bodočih upravičencev in naj bi imel diskrecijo pri odločanju o načelu, trenutku in znesku dodelitve ugodnosti upravičencu.

118

Tudi če upravičenec pred to dodelitvijo formalno nima nobene pravice do sredstev in gospodarskih virov, dodeljenih v trust, je okoliščina, da se ti upravljajo izključno v interesu tega upravičenca, indic, da ti lahko pripadajo upravičencu oziroma da jih ta lahko nadzoruje.

119

Upravičenec lahko namreč na sredstva in gospodarske vire, dodeljene v trust, ali na odločitve trusteeja v zvezi z njimi vpliva ter ta sredstva in te gospodarske vire uporablja, ima od njih korist ali z njimi razpolaga, ne da bi bila ta vpliv oziroma ta možnost formalizirana v pravnih aktih, kar mora predložitveno sodišče prav tako upoštevati.

120

V zvezi s tem mora predložitveno sodišče med drugim upoštevati razmerja med upravičencem na eni strani in drugimi osebami, vključenimi v trust, kot so trusteee, ustanovitelj oziroma zaščitnik, na drugi strani. Okoliščina, da imajo vlogo trusteeja ali zaščitnika zaupne osebe, ki jih na upravičenca vežejo poklicne ali osebne vezi in ki bodo morda sledile njegovim navodilom ali predlogom glede upravljanja trusta in njegovega premoženja, lahko namreč kaže na upravičenčev vpliv na sredstva in gospodarske vire, dodeljene v trust, ali na odločitve trusteeja v zvezi z njimi ter na možnost, da se sredstva in gospodarski viri, dodeljeni v trust, uporabljajo ter da se ima od njih korist oziroma da se z njimi razpolaga.

121

Poleg tega je lahko namembnost sredstev in gospodarskih virov, dodeljenih v trust, za dejavnosti, katerih edini ali glavni prejemniki oziroma upravičenci so upravičenec ali osebe oziroma subjekti, ki mu pripadajo, ki so pod njegovim nadzorom ali ki so povezani z njim, indic o vplivu upravičenca na trust ter na sredstva in vire, dodeljene vanj, ter o možnosti upravičenca, da ima od njih korist ali da z njim razpolaga.

122

V zvezi s tem bi bilo treba, če bi predložitveno sodišče ugotovilo, da upravičenka ni uporabnica sredstev in pravnih razmerij, dodeljenih v trust, preveriti še, ali družbe, ki so bile dodeljene v trust, ne dobavljajo blaga ali storitev subjektom, ki so v izključni ali večinski lasti upravičenke ali pod njenim nadzorom.

123

Nasprotno pa okoliščina, ki jo navaja predložitveno sodišče, da določbe prava, ki se uporablja za trust, in klavzule ustanovitvenega akta trusta temu upravičencu prepovedujejo, da bi opravil kakršno koli dejanje uživanja in razpolaganja s sredstvi in gospodarskimi viri, dodeljenimi v trust, za celotno obdobje, v katerem je upravičenec uvrščen na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, oziroma vsekakor za celotno obdobje, v katerem bi njihovo uživanje ali razpolaganje z njimi pomenilo kršitev prava Unije, ne more biti odločilna.

124

Po eni strani je namreč prepoved neposrednega ali posrednega dajanja sredstev in gospodarskih virov na razpolago osebam, uvrščenim na ta seznam, določena v členu 2(2) Uredbe št. 269/2014.

125

Čeprav člen 2(2) in člen 9 Uredbe št. 269/2014 skupaj s členom 2(1) te uredbe, kot je razvidno iz točk 106 in 107 te sodbe, tvorijo skladen sistem določb, ki prispeva k uresničevanju ciljev, ki so določeni s to uredbo in ki jih je treba razlagati tako, da se ne ogrozi polni učinek teh določb, ima vsaka od njih kljub temu svoje lastno področje uporabe. Ugotavljanje vezi med osebo, ki je uvrščena na navedeni seznam, ter sredstvi in gospodarskimi viri, dodeljenimi v trust, katerega upravičenec je ta oseba, je ločeno vprašanje od prepovedi dajanja na razpolago iz člena 2(2) navedene uredbe (glej po analogiji sodbo z dne 12. marca 2026, EM System, C‑84/24, EU:C:2026:181, točka 98).

126

Ker po drugi strani za ustanovitveni akt trusta in njegove amandmaje ne velja obveznost objave, je mogoče, da veljavne različice tega ustanovitvenega akta in njegovih amandmajev niso dostopne in jih je vsekakor mogoče spremeniti. Tudi enostranske zaveze, sprejete v okviru navedenega ustanovitvenega akta, se lahko prekličejo.

127

Nazadnje, navesti je treba, da je lahko uporaba nepotrebno zapletenih struktur in trustov, povezanih z osebo, uvrščeno na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, sama po sebi indic o nadzoru, ki ga taka oseba izvaja nad subjektom, ki ni uvrščen na ta seznam. Taka ugotovitev je poleg tega razvidna iz najboljših praks, zlasti iz točk 63, 64 in 67 teh praks.

128

Pojasniti je namreč treba, da bi predložitveno sodišče lahko ugotovilo vpliv upravičenca na sredstva in gospodarske vire, dodeljene v trust, če je imel upravičenec neposredno ali posredno v lasti večino kapitala ali glasovalnih pravic trusteeja ali pravico do imenovanja ali izključitve večine članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa trusteeja ali celo pravico do izvajanja odločilnega vpliva na trusteeja zlasti na podlagi sporazuma, sklenjenega med njima, tudi prek navideznih družb.

129

Indic o nadzoru oseb, uvrščenih na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, nad subjekti, ki na ta seznam niso uvrščeni, je lahko tako dejstvo, da so bili nekateri od teh subjektov ustanovljeni ali so spremenili identiteto tik pred sprejetjem režima sankcij ali uvrstitvijo osebe na seznam in/ali da ne opravljajo nobene verodostojne poslovne dejavnosti, dejstvo, da se en ali več trustov uporabljajo kot prejemnik sredstev subjekta, ki je v lasti ali pod nadzorom osebe s seznama, in dejstvo, da pri upravljanju trustov lahko sodelujejo strokovnjaki iz jurisdikcije, v kateri so bili trusti ustanovljeni.

130

Poleg tega je v položajih, v katerih se – tako kot v položaju iz postopka v glavni stvari – družbe prenesejo v trust, mogoče ugotoviti vpliv upravičenca trusta na te družbe, zlasti kadar trusteee ni direktor teh družb, ampak le imetnik njihovega kapitala. V takem primeru mora predložitveno sodišče preveriti pooblastila direktorjev navedenih družb ter razmerja med temi direktorji in upravičencem trusta.

131

Glede na vse navedeno je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 2(1) Uredbe št. 269/2014 razlagati tako, da je treba šteti, da sredstva in gospodarski viri, dodeljeni v trust, katerega upravičenec je uvrščen na seznam iz Priloge I k tej uredbi, „pripadajo“ temu upravičencu oziroma jih ta „nadzoruje“ v smislu te določbe, čeprav pravo, ki se uporablja za trust, in klavzule ustanovitvenega akta trusta navedenemu upravičencu prepovedujejo, da bi opravil kakršno koli dejanje uživanja in razpolaganja s temi sredstvi in gospodarskimi viri za celotno obdobje, v katerem je uvrščen na ta seznam, oziroma vsekakor za celotno obdobje, v katerem bi njihovo uživanje ali razpolaganje z njimi pomenilo kršitev prava Unije, če lahko ta upravičenec sredstva in gospodarske vire, dodeljene v trust, uporablja, ima od njih korist, razpolaga z njimi ali vpliva nanje oziroma na odločitve trusteeja v zvezi s temi sredstvi in gospodarskimi viri.

132

Ker je ta postopek za stranke iz postopkov v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški navedenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 2(1) Uredbe Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) 2022/330 z dne 25. februarja 2022,

je treba razlagati tako, da

je treba šteti, da sredstva in gospodarski viri, dodeljeni v trust, katerega upravičenec je uvrščen na seznam iz Priloge I k Uredbi št. 269/2014, kakor je bila spremenjena, „pripadajo“ temu upravičencu oziroma jih ta „nadzoruje“ v smislu te določbe, čeprav pravo, ki se uporablja za trust, in klavzule ustanovitvenega akta trusta navedenemu upravičencu prepovedujejo, da bi opravil kakršno koli dejanje uživanja in razpolaganja s temi sredstvi in gospodarskimi viri za celotno obdobje, v katerem je uvrščen na ta seznam, oziroma vsekakor za celotno obdobje, v katerem bi njihovo uživanje ali razpolaganje z njimi pomenilo kršitev prava Unije, če lahko ta upravičenec sredstva in gospodarske vire, dodeljene v trust, uporablja, ima od njih korist, razpolaga z njimi ali vpliva nanje oziroma na odločitve trusteeja v zvezi s temi sredstvi in gospodarskimi viri.