–

za Polismyndigheten M. Ehn in K. Pedersen, advokater,

–

za Konkurrensverket M. Andersson Müller in M. Östman, agentki,

–

za češko vlado L. Halajová, M. Smolek in J. Vláčil, agenti,

–

za estonsko vlado M. Kriisa, agentka,

–

za Evropsko komisijo A. Biolan, C. Faroghi, L. Malferrari in G. Wils, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 72(2) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Polismyndigheten (policija, Švedska) in Konkurrensverket (organ, pristojen za konkurenco, Švedska) glede predloga zadnjenavedenega, naj se policiji naloži globa zaradi spremembe okvirnih sporazumov o vleki vozil, ne da bi izvedla nov postopek javnega naročanja.

3

V uvodnih izjavah 107 in 109 Direktive 2014/24 je navedeno:

4

Člen 72 te direktive določa:

„1.   Pogodbe o izvedbi javnih naročil in okvirni sporazumi se lahko spremenijo brez novega postopka javnega naročanja v skladu s to direktivo v katerem koli od naslednjih primerov:

[…]

[…]

[…]

2.   Pogodbe o izvedbi javnega naročila se lahko prav tako spremenijo, ne da bi bilo treba preverjati, ali so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (d) odstavka 4 in ne da bi bil potreben nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo, če je vrednost spremembe nižja od obeh naslednjih vrednosti:

Vendar sprememba ne sme spremeniti splošne narave pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se vrednost oceni na podlagi neto kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.

[…]

4.   Sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma med njegovo veljavnostjo se šteje za bistveno v smislu točke (e) odstavka 1, če se zaradi te spremembe pogodba ali okvirni sporazum znatno razlikuje od prvotno oddanega javnega naročila ali prvotno sklenjenega sporazuma. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 se sprememba v vsakem primeru šteje za bistveno, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

5.   Za spremembe določb pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma med njegovo veljavnostjo, ki niso navedene v odstavkih 1 in 2, je potreben nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo.“

5

Policija je leta 2020 objavila javni razpis za naročilo storitev vlečne službe, v okviru katerega naj bi se ponudbe ocenjevale na podlagi merila najnižje ponujene cene. Ponudniki so morali navesti fiksno ceno za naročila, pri katerih je prevzemno mesto vozila v polmeru 10 kilometrov od kraja, kamor naj se vozilo odpelje, za prevoz zunaj tega obsega pa dodatno ceno na kilometer dodatne razdalje. V razpisni dokumentaciji je bilo navedeno, da morajo cene ves čas trajanja pogodbe ostati nespremenjene.

6

V navedenem postopku javnega naročanja sta bila v začetku leta 2021 sklenjena dva okvirna sporazuma, od tega eden z družbo Lidköpings Biltjänst Hyr AB.

7

Policija se je leta 2021 z zadevnima izbranima ponudnikoma dogovorila, da spremeni pogoje plačila, določene v teh dveh okvirnih sporazumih, da bi uravnotežila porazdelitev stroškov med različnimi policijskimi območji, ne da bi povečala skupno pogodbeno vrednost navedenih dveh okvirnih sporazumov. Po eni strani se je radij storitev, za katere je bila dolgovana le fiksna cena, povečal z 10 na 50 kilometrov. Po drugi strani so bile prvotno dogovorjene cene spremenjene. Natančneje, za družbo Lidköpings Biltjänst Hyr se je fiksna cena za posamezno storitev zvišala z 0 na 4500 švedskih kron (SEK) (z 0 na približno 400 EUR), cena na kilometer pa se je znižala, in sicer za nekatere prevoze pa s 185 na 28 SEK (s 16,5 na 2,5 EUR), za druge pa z 275 na 55 SEK (s 24,5 na približno 5 EUR). Policija je ugotovila, da je uporaba tega novega načina določanja cene povzročila rahlo znižanje skupnega plačila družbi Lidköpings Biltjänst Hyr v primerjavi s plačilom, ki bi bilo izplačano v skladu s prvotno predvidenim načinom določanja cene.

8

Organ, pristojen za konkurenco, je pri Förvaltningsrätten i Stockholm (upravno sodišče v Stockholmu, Švedska) vložil predlog za naložitev globe policiji, ker je spremenila okvirne sporazume o vleki vozil, ne da bi izvedla nov postopek oddaje javnega naročila. To sodišče je temu predlogu ugodilo in policiji naložilo globo v višini 1.200.000 SEK (približno 106.650 EUR), ker bi lahko spremembe iz postopka v glavni stvari, če bi bile vključene v prvotni razpis, privedle do sodelovanja drugih ponudnikov ali do izbire druge ponudbe, tako da bi bilo treba te spremembe šteti za bistvene. Iz istega razloga je navedeno sodišče menilo, da so te spremembe spremenile splošno naravo okvirnega sporazuma, sklenjenega z družbo Lidköpings Biltjänst Hyr.

9

Policija je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Kammarrätten i Stockholm (višje upravno sodišče v Stockholmu, Švedska). To sodišče je to pritožbo zavrnilo in v bistvu potrdilo obrazložitev navedene sodbe.

10

Policija je vložila pritožbo pri Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska), ki je predložitveno sodišče, pri čemer je med drugim navedla, da merilo iz sodbe Kammarrätten i Stockholm (višje upravno sodišče v Stockholmu) ni primerno za presojo obstoja spremembe splošne narave okvirnega sporazuma, sklenjenega z družbo Lidköpings Biltjänst Hyr.

11

Predložitveno sodišče ugotavlja, da je glede na izračun, ki ga je opravila policija, vrednost sprememb tega okvirnega sporazuma nižja od vrednosti iz člena 72(2) Direktive 2014/24. Zato naj bi bilo treba ugotoviti, ali je mogoče šteti, da so te spremembe spremenile splošno naravo navedenega okvirnega sporazuma.

12

To sodišče meni, da čeprav so pojasnila glede pojma „bistvena sprememba“ naročila navedena v sodni praksi Sodišča, to še ni preučilo ureditve sprememb majhne vrednosti iz tega člena 72(2), ki ne izhaja iz te sodne prakse, in se zlasti ni izreklo o pojmu spremembe splošne narave javnega naročila.

13

V teh okoliščinah je Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali lahko sprememba načina določanja cene v okvirnem sporazumu, ki je bil prvotno sklenjen na podlagi merila najnižje ponujene cene, s katero se spremeni ravnotežje med fiksnimi in variabilnimi cenami, ravni cen pa se spremenijo na način, da se skupna pogodbena vrednost spremeni le malenkostno, pomeni, da se je spremenila splošna narava okvirnega sporazuma v smislu člena 72(2) Direktive [2014/24]?“

14

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 72(2) Direktive 2014/24 razlagati tako, da je treba za spremembo načina določanja cene, določenega v okvirnem sporazumu, ki je bil sklenjen na podlagi merila najnižje cene, s katero se spremeni ravnotežje med fiksnimi in variabilnimi cenami, ravni cen pa se spremenijo na način, da se skupna pogodbena vrednost tega okvirnega sporazuma spremeni le malenkostno, šteti, da pomeni spremembo splošne narave navedenega okvirnega sporazuma v smislu te določbe.

15

Člen 72(5) Direktive 2014/24 določa, da je za spremembe določb okvirnega sporazuma med njegovo veljavnostjo, ki niso navedene v členu 72(1) in (2) te direktive, potreben nov postopek javnega naročanja.

16

V členu 72(1) Direktive 2014/24 je naštetih pet primerov, v katerih se okvirni sporazumi lahko spremenijo brez novega postopka javnega naročanja. Natančneje, člen 72(1)(e) te direktive dovoljuje tako spremembo, če ne glede na njeno vrednost ni bistvena v smislu člena 72(4) navedene direktive.

17

Člen 72(2) iste direktive določa, da se okvirni sporazumi lahko prav tako spremenijo, ne da bi bilo treba preverjati, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 72(4), od (a) do (d), te direktive, in ne da bi bil potreben nov postopek javnega naročanja, če je vrednost spremembe nižja od obeh vrednosti, opredeljenih v tem členu 72(2)(i) in (ii). Vendar navedeni člen 72(2) v drugem pododstavku določa, da taka sprememba ne sme spremeniti splošne narave zadevnega okvirnega sporazuma.

18

Za določitev obsega pojma spremembe splošne narave okvirnega sporazuma v smislu člena 72(2) Direktive 2014/24 je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča to določbo razlagati ne le ob upoštevanju besedila te določbe, ampak tudi njenega konteksta ter ciljev, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je ta določba (glej sodbi z dne 17. novembra 1983, Merck,292/82, EU:C:1983:335, točka 12, in z dne 1. avgusta 2025, Tradeinn Retail Services,C‑76/24, EU:C:2025:593, točka 25).

19

Na prvem mestu, v zvezi z besedilom člena 72(2) Direktive 2014/24 je treba na eni strani poudariti, da ta ne vsebuje opredelitve pojma spremembe splošne narave okvirnega sporazuma.

20

Ker torej nobena druga določba te direktive ne vsebuje take opredelitve, je treba pomen in obseg tega izraza določiti glede na njegov običajen pomen v vsakdanjem jeziku (glej v tem smislu sodbi z dne 16. julija 2020, AFMB in drugi, C‑610/18, EU:C:2020:565, točka 52, in z dne 19. junija 2025, CeramTec,C‑17/24, EU:C:2025:455, točka 53).

21

Običajen pomen izraza „splošna narava“ pa kaže na to, da je zakonodajalec Unije želel ciljati izključno na tako obsežne spremembe okvirnih sporazumov, da povzročijo preoblikovanje javnega naročila ali okvirnega sporazuma v celoti.

22

Člen 72(2) Direktive 2014/24 določa, da se ta določba uporablja „brez preverjanja, ali so izpolnjeni pogoji iz točk od (a) do (d) odstavka 4“.

23

V zvezi s tem je treba poudariti, da je treba spremembo, ki izpolnjuje enega od teh pogojev, v skladu s členom 72(4) te direktive šteti za bistveno. Zato to, da je bilo v členu 72(2) navedene direktive dodano pojasnilo iz prejšnje točke, kaže na to, da je zakonodajalec Unije menil, da vprašanje, ali je sprememba okvirnega sporazuma bistvena ali ne, ni odločilno za ugotovitev, ali ta sprememba spreminja „splošno naravo“ tega okvirnega sporazuma v smislu drugega pododstavka zadnjenavedene določbe.

24

Natančneje, ker se člen 72(4)(a) Direktive 2014/24 nanaša posebej na spremembe, ki uvajajo pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili udeležbo drugih kandidatov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku javnega naročanja pritegnili še druge udeležence, okoliščina, da se s spremembo taki pogoji uvedejo v okvirni sporazum, sama po sebi logično ne more preprečiti, da se ta sprememba izvede na podlagi člena 72(2) te direktive.

25

Na drugem mestu, glede konteksta, v katerega je umeščen člen 72(2) Direktive 2014/24, je treba navesti, da iz člena 72(5) te direktive izhaja, da ta člen 72(2) pomeni odstopanje od načela, da se okvirni sporazum ne sme spreminjati brez izvedbe novega postopka javnega naročanja, tako da je treba možnost spremembe iz navedenega člena 72(2) razlagati ozko (glej po analogiji sodbi z dne 4. junija 2009, Komisija/Grčija,C‑250/07, EU:C:2009:338, točka 35, in z dne 28. oktobra 2022, Generalstaatsanwaltschaft München (Izročitev in ne bis in idem), C‑435/22 PPU, EU:C:2022:852, točka 120).

26

Ob navedenem je, prvič, v prvem odstavku uvodne izjave 107 Direktive 2014/24 sicer res navedeno, da se v primeru bistvenih sprememb prvotnega javnega naročila zahteva nov postopek javnega naročanja, zlasti če se z zadevnimi spremembami uvedejo pogoji, ki bi, če bi bili vključeni v prvotni postopek, vplivali na njegov izid.

27

Zakonodajalec Unije se je tako implicitno skliceval na rešitev, potrjeno s sodno prakso Sodišča, ki se nanaša na položaje pred uporabo Direktive 2014/24 in iz katere je razvidno, da javni naročnik določb javnega naročila ne more spremeniti tako, da bi te določbe imele bistveno drugačne značilnosti kot določbe prvotnega naročila, in da bi bilo tako zlasti, če bi predvidene spremembe lahko ogrozile oddajo naročila, v smislu, da bi bila v primeru – če bi bile vsebovane v razpisni dokumentaciji prvotnega naročila – izbrana druga ponudba oziroma bi lahko bila omogočena udeležba drugim ponudnikom (glej v tem smislu sodbi z dne 19. junija 2008, pressetext Nachrichtenagentur,C‑454/06, EU:C:2008:351, točki 34 in 35, in z dne 7. septembra 2016, Finn Frogne,C‑549/14, EU:C:2016:634, točka 28).

28

Vendar čeprav je iz prvega odstavka uvodne izjave 107 Direktive 2014/24 razvidno, da je zakonodajalec Unije želel upoštevati sodno prakso Sodišča, iz tega ni razvidno, da bi nameraval sistematično kodificirati to sodno prakso.

29

Z drugim pododstavkom te uvodne izjave pa je pojasnjena navedba iz prvega pododstavka te uvodne izjave, na katero je opozorjeno v točki 26 te sodbe, pri čemer je podrobneje navedeno, da „[bi morale biti] [s]premembe pogodbe o izvedbi javnega naročila, zaradi katerih se le malo spremeni njegova vrednost, […] do določene vrednosti vedno možne, ne da bi bilo zaradi tega treba izvesti nov postopek javnega naročanja“.

30

Zakonodajalec Unije je tako izrazil željo, da se omogoči široka možnost poenostavljenega izvajanja sprememb, ki bi običajno zahtevale uporabo takega novega postopka, če te spremembe ostanejo pod nekaterimi mejnimi vrednostmi, čeprav taka možnost ne izhaja iz sodne prakse Sodišča, ki se nanaša na položaje pred uporabo Direktive 2014/24.

31

Drugič, v uvodni izjavi 109 te direktive, ki se nanaša na spremembe, urejene s členom 72(1)(c) te direktive, ki so pogojene z zahtevo, da se ne spremeni splošna narava zadevnega naročila ali okvirnega sporazuma, je kot primer sprememb, ki „vpliva[jo] na naravo celotnega javnega naročila“, navedena nadomestitev naročenih gradenj, blaga ali storitev z drugimi ter bistvena sprememba vrste zadevnega javnega naročila.

32

V zvezi s tem je treba poudariti, da čeprav primeri, ki jih je navedel zakonodajalec Unije, niso izčrpni, ostaja dejstvo, da se nanašajo izključno na spremembe, s katerimi se spremeni zadevno javno naročilo in katerih obseg tako presega obseg bistvenih sprememb iz člena 72(4) Direktive 2014/24.

33

Poleg tega, čeprav so v uvodni izjavi 109 te direktive ti primeri predstavljeni kot primeri, v katerih je mogoče domnevati, da bi zadevna sprememba lahko vplivala na izid zadevnega javnega naročila, iz tega ni mogoče sklepati, da je treba za vsako spremembo, ki ima tak učinek, šteti, da povzroči splošno spremembo narave tega javnega naročila.

34

Tretjič, iz primerjave odstavkov 1, 2 in 4 člena 72 Direktive 2014/24 je razvidno, da se je zakonodajalec Unije odločil uporabiti ločene izraze za, na eni strani, spremembe, ki spreminjajo splošno naravo okvirnega sporazuma, in na drugi strani, bistvene spremembe tega okvirnega sporazuma.

35

Poleg tega bi glede na strukturo člena 72 Direktive 2014/24 razlaga te določbe, ki bi izenačila pojma bistvene spremembe in spremembe, ki spreminjajo splošno naravo javnega naročila ali okvirnega sporazuma, členu 72(1)(a) in (c) ter (2) te direktive odvzela polni učinek.

36

Po eni strani je namreč iz člena 72(1)(e) Direktive 2014/24 razvidno, da je mogoče kakršno koli nebistveno spremembo, ne glede na njeno vrednost, opraviti, ne da bi bilo treba izvesti nov postopek javnega naročanja. Po drugi strani iz samega besedila odstavka 1(a) in (c) ter odstavka 2 člena 72 te direktive izhaja, da se zadnjenavedene določbe ne uporabljajo za spremembe, ki spreminjajo splošno naravo zadevnega javnega naročila ali okvirnega sporazuma. Če bi bilo torej treba zadnjenavedeno zahtevo razumeti tako, da uporaba zadnjenavedenih določb omogoča le sprejetje nebistvenih sprememb, bi te iste določbe omogočale izključno spremembe javnih naročil ali okvirnih sporazumov, ki bi jih bilo vsekakor mogoče opraviti na podlagi člena 72(1)(e) navedene direktive.

37

Taka razlaga bi bila še toliko manj v skladu s strukturo člena 72 iste direktive, ker so v odstavkih 1(a) in (c) ter odstavku 2 tega člena 72 navedeni posebni pogoji poleg tega, da se ne spremeni splošna narava zadevnega javnega naročila ali okvirnega sporazuma, ki bi bili popolnoma nekoristni, če bi bila ta razlaga sprejeta.

38

Na tretjem mestu, v zvezi s cilji Direktive 2014/24 iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je namen člena 72 te direktive, ki določa pogoje, pod katerimi se lahko spremenijo javna naročila ali okvirni sporazumi, ki se izvajajo, zagotoviti spoštovanje načel enakega obravnavanja in preglednosti ter hkrati uvesti določeno prožnost pri uporabi pravil, ki urejajo javna naročila in okvirne sporazume, da se javnim naročnikom omogoči pragmatičen odziv na položaje, s katerimi se soočajo med izvajanjem javnih naročil in okvirnih sporazumov (glej v tem smislu sodbi z dne 3. februarja 2022, Advania Sverige in Kammarkollegiet, C‑461/20, EU:C:2022:72, točki 32 in 37, ter z dne 7. decembra 2023, Obshtina Razgrad,C‑441/22 in C‑443/22, EU:C:2023:970, točka 61).

39

Poleg tega je iz predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnem naročanju z dne 20. decembra 2011 (COM(2011) 896 final), na podlagi katerega je bila sprejeta Direktiva 2014/24, razvidno, da je bil namen sprejetja pravil, ki so zdaj navedena v členu 72 te direktive, med drugim dovoliti, da se uporabi „pragmatičn[a] rešitev za obravnavanje nepredvidenih okoliščin, ki zahtevajo prilagoditev javnega naročila med njegovim izvajanjem“.

40

Kot pa je generalni pravobranilec navedel v točki 28 sklepnih predlogov, je za primere, navedene v členu 72(1)(a) in (c) ter (2) Direktive 2014/24, značilno, da se nanašajo na posebne primere, v katerih načrtovana sprememba manj verjetno vpliva na spoštovanje načel enakega obravnavanja in preglednosti, tako da se zanju lahko uporabi ureditev, ki omogoča večjo prožnost.

41

Iz teh ugotovitev je razvidno, da se pojem spremembe splošne narave okvirnega sporazuma razlikuje od pojma njegove bistvene spremembe in da se ta prvi pojem nanaša le na najpomembnejše bistvene spremembe, ki pomenijo bistveno spremembo predmeta okvirnega sporazuma ali vrste zadevnega okvirnega sporazuma ali bistveno spremembo njegovega ravnotežja, tako da jih je mogoče šteti za tako obsežne, da povzročijo preoblikovanje okvirnega sporazuma v celoti.

42

Iz tega sledi, da zgolj okoliščina, da bi sprememba lahko vplivala na izid prvotnega postopka oddaje zadevnega okvirnega sporazuma, če bi bila vključena v dokumente, s katerimi je bil urejen ta postopek, kar je okoliščina, ki ustreza pogoju iz člena 72(4)(a) Direktive 2014/24, sama po sebi ne more zadostovati za ugotovitev, da ta sprememba spreminja splošno naravo tega okvirnega sporazuma.

43

Natančneje, v zvezi s spremembo načina določanja cene iz okvirnega sporazuma je treba poudariti, da člen 72(1)(a) in (c) Direktive 2014/24 izrecno določa možnost spremembe cene javnega naročila ali okvirnega sporazuma, če ta sprememba ne spreminja splošne narave zadevnega javnega naročila ali okvirnega sporazuma.

44

Ker te določbe izrecno izključujejo spremembe cen, ki povzročijo spremembo splošne narave zadevnega javnega naročila ali okvirnega sporazuma, bi ugotovitev, da omejena sprememba cene naročila ali okvirnega sporazuma v vseh okoliščinah pomeni tako spremembo, odvzela ves učinek mehanizmom prilagoditve te cene, ki jih je zakonodajalec Unije izrecno predvidel v navedenih določbah.

45

Poleg tega, čeprav se člen 72(2) Direktive 2014/24 ne sklicuje izrecno na možnost spremembe cene javnega naročila ali okvirnega sporazuma, ta določba dovoljuje le spremembe omejene vrednosti, kar omogoča omejitev učinkov spremembe te cene na ravnotežje zadevnega okvirnega sporazuma.

46

Sprememba načina določanja cene iz okvirnega sporazuma, ki povzroči malenkostno spremembo skupne vrednosti tega okvirnega sporazuma, pa nikakor ne more pomeniti bistvene spremembe predmeta navedenega okvirnega sporazuma ali, načeloma, vrste zadevnega okvirnega sporazuma.

47

Nasprotno pa ni mogoče popolnoma izključiti, da lahko v izjemnih okoliščinah sprememba načina določanja cene, ki povzroči malenkostno spremembo skupne vrednosti okvirnega sporazuma, kot je drastična sprememba ravnotežja med fiksnimi in variabilnimi cenami, povzroči temeljno spremembo ravnotežja tega okvirnega sporazuma in torej spremembo splošne narave navedenega okvirnega sporazuma.

48

Tako bi bilo, če bi sprememba načina določanja cene iz zadevnega okvirnega sporazuma pomenila spremembo njegove sistematike, ki bi privedla do tega, da bi bili izbrani ponudnik ali izbrani ponudniki tega okvirnega sporazuma postavljeni v bistveno ugodnejši položaj od tistega, ki bi izhajal iz uporabe prvotno dogovorjenega načina določanja cene, kar bo moralo v zadevi v glavni stvari preveriti predložitveno sodišče ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin.

49

Glede na vse navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 72(2) Direktive 2014/24 razlagati tako, da se za spremembo načina določanja cene, določenega v okvirnem sporazumu, ki je bil sklenjen na podlagi merila najnižje cene, s katero se spremeni ravnotežje med fiksnimi in variabilnimi cenami, ravni cen pa se spremenijo na način, da se skupna pogodbena vrednost tega okvirnega sporazuma spremeni le malenkostno, ne sme šteti, da pomeni spremembo splošne narave navedenega okvirnega sporazuma v smislu te določbe, razen če bi sprememba načina določanja cene iz istega okvirnega sporazuma povzročila bistveno spremembo njegovega ravnotežja.

50

Ker je ta postopek za stranki v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Člen 72(2) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES

je treba razlagati tako, da

se za spremembo načina določanja cene, določenega v okvirnem sporazumu, ki je bil sklenjen na podlagi merila najnižje cene, s katero se spremeni ravnotežje med fiksnimi in variabilnimi cenami, ravni cen pa se spremenijo na način, da se skupna pogodbena vrednost tega okvirnega sporazuma spremeni le malenkostno, ne sme šteti, da pomeni spremembo splošne narave navedenega okvirnega sporazuma v smislu te določbe, razen če bi sprememba načina določanja cene iz istega okvirnega sporazuma povzročila bistveno spremembo njegovega ravnotežja.