1.

Člen 2, točka 7, Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta

je treba razlagati tako, da

dejstvo, da potrošnika pred ali ob sklenitvi pogodbe med tem potrošnikom in trgovcem podpira drug trgovec po njegovi izbiri, ki je bil pobudnik vzpostavitve stika med potrošnikom in prvonavedenim trgovcem ter je vplival na bistvene dele vsebine te pogodbe, ni upoštevno za to, da se navedena pogodba opredeli kot „pogodba, sklenjena na daljavo“, v smislu te določbe.

2.

Člen 2, točka 7, Direktive 2011/83

je treba razlagati tako, da

če stranki pogodbe, ki je ni mogoče opredeliti kot „pogodbo, sklenjeno na daljavo“, v smislu te določbe, izključno z uporabo sredstev komuniciranja na daljavo skleneta aneks k tej pogodbi, ki se nanaša na dodatne storitve, ki so drugotnega pomena glede na storitve, določene v navedeni pogodbi, ta aneks pomeni „pogodbo, sklenjeno na daljavo“, v smislu navedene določbe, če so izpolnjeni pogoji iz te določbe.

3.

Direktivo 2011/83

je treba razlagati tako, da

lahko trgovec, če je potrošnik od pogodbe, sklenjene na daljavo, odstopil ob izteku roka za odstop od pogodbe, kakor je bil podaljšan v skladu s členom 10(1) te direktive, in ko so bile storitve, ki so predmet te pogodbe in ki jih ni mogoče vrniti, že opravljene, veljavno trdi, da je ta potrošnik zaradi lastnega ravnanja zlorabil pravico do odstopa od pogodbe, če je iz vseh okoliščin razvidno, da na eni strani uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe s strani potrošnika ne ustreza ciljem navedene direktive v zvezi z zagotavljanjem informacij potrošniku in varnostjo v transakcijah s trgovcem in da želi na drugi strani potrošnik s svojim ravnanjem z zlorabo pridobiti korist v škodo trgovca.