Pritožba, ki jo je 22. februarja 2023 vložila Autoridad Portuaria de Bilbao zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 14. decembra 2022 v zadevi T-126/20, Autoridad Portuaria de Bilbao/Komisija

(Zadeva C-110/23 P)

(2023/C 173/29)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnica: Autoridad Portuaria de Bilbao (zastopnika: D. Sarmiento Ramírez-Escudero in X. Codina García-Andrade, abogados)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog:

V sodbi Splošnega sodišča je napačno uporabljeno pravo, ki temelji na kršitvi člena 107(1) PDEU, ker je Splošno sodišče sprejelo, da Komisija pri ugotovitvi, da je Exención Fiscal de Bizkaia (davčna oprostitev v Bizkaii) ugodnost, te ni ocenila kot zapleten sklop ukrepov.

V utemeljitev prvega pritožbenega razloga pritožnica navaja, da razlogovanje, ki ga je Splošno sodišče uporabilo pri ugotovitvi, da ni kompleksnega ukrepa, temelji zgolj na formalni podlagi, ki odstopa od vsebinske analize, ki se zahteva s sodno prakso Sodišča.

Drugi pritožbeni razlog:

V sodbi je napačno uporabljeno pravo, ki temelji na tem, da je Splošno sodišče kršilo člen 107 PDEU, Uredbe 2015/1589 (1) in sodno prakso, ki ju razlaga, v povezavi s členi 4(3) PEU, 296 PDEU in 41 Listine, in sicer s tem, da je ugotovilo, da Komisiji ni treba izvesti celovite analize razpoložljivih podatkov, kadar je jasno, da obstaja samo en upravičenec sheme pomoči.

V utemeljitev drugega pritožbenega razloga pritožnica navaja, da je to, da je samo en subjekt upravičen do davčne oprostitve v Bizkaii (in sicer Autoridad Portuaria de Bilbao), splošno znano dejstvo, ki je določeno v španskem pravnem redu. V tem primeru, tudi če se ukrep lahko opredeli kot „shema pomoči“ za namene Uredbe 2015/1589, mora Komisija izvesti celovito analizo razpoložljivih podatkov. Ta ugotovitev velja, če se upošteva prvotni namen sodne prakse, na podlagi katere je Komisiji omogočeno, da take analize ne izvede, pri čemer se vse razlaga v povezavi s členom 4(3) PEU, členom 296 PDEU in členom 41 Listine.

Tretji pritožbeni razlog:

V sodbi je napačno uporabljeno pravo, ki temelji na tem, da je Splošno sodišče kršilo člen 108 PDEU in Uredbo 2015/1589 v povezavi s členom 4(3) PEU, in sicer s tem, da je ugotovilo, da so v postopku sodelovanja obveznosti Komisije manjše od obveznosti, ki jih ima v preiskovalnem postopku.

V utemeljitev tretjega pritožbenega razloga pritožnica navaja, da je v sodbi Splošnega sodišča – brez kakršne koli utemeljitve – potrjeno, da ima država članica v postopku sodelovanja iz člena 21 Uredbe 2015/1589, manj jamstev kot v preiskovalnem postopku. Iz tega razloga pritožnica trdi, da tako besedilo členov od 21 do 23 Uredbe 2015/1589 kot tudi tesna povezava med členom 108 PDEU, iz katerega izhaja postopek sodelovanja iz Uredbe 2015/1589, in načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) TUE, pomenita, da Komisija mora analizirati informacije, ki jih zagotovi država članica.

(1)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2015, L 248, str. 9).