–

za M.-A. A. R.-I. Ionescu, avocată,

–

za Municipiul Cluj-Napoca E. Boc, R. Lăpuşan, A. Roman, A. Roşca in A. Rus, agenti,

–

za Asociaţia Accept A.-M. Baltac, consilier juridic, in R.-I. Ionescu, avocată,

–

za romunsko vlado E. Gane in O.-C. Ichim, agentki,

–

za nemško vlado J. Möller in R. Kanitz, agenta,

–

za grško vlado T. Papadopoulou, agentka,

–

za madžarsko vlado Zs. Biró-Tóth in M. Z. Fehér, agenta,

–

za nizozemsko vlado M. K. Bulterman in C. S. Schillemans, agentki,

–

za poljsko vlado B. Majczyna, E. Borawska Kędzierska in A. Siwek-Ślusarek, agenti,

–

za Evropsko komisijo A. Biolan, H. Krämer in E. Montaguti, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2 PEU, členov 18, 20 in 21 PDEU ter členov 1, 7, 20, 21 in 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med M.-A. A., romunskim državljanom, na eni strani in Direcția de Evidență a Persoanelor Cluj, Serviciul stare civilă (direkcija za matični register občine Cluj – urad za osebna stanja, Romunija), in Direcția pentru Evidența Persoanelor și Administrarea Bazelor de Date din Ministerul Afacerilor Interne (direkcija za matični register in upravljanje podatkovnih zbirk ministrstva za notranje zadeve, Romunija) in Municipiul Cluj-Napoca (občina Cluj-Napoca, Romunija) na drugi strani glede priznanja in vpisa v romunski rojstni list M.-A. A. podatkov v zvezi s spremembo imena in spolne identitete, ki je bila zakonito pridobljena v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.

3

Člen 2 PEU določa:

„Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“

4

Člen 18, prvi odstavek, PDEU določa:

„Kjer se uporabljata Pogodbi in brez poseganja v njune posebne določbe, je prepovedana vsakršna diskriminacija glede na državljanstvo.“

5

Člen 20 PDEU določa:

„1.   S Pogodbama se uvede državljanstvo Unije. Državljani Unije so vse osebe z državljanstvom ene od držav članic. Državljanstvo Unije se doda nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomesti.

2.   Državljani Unije imajo pravice in dolžnosti, določene v Pogodbah. Med drugim imajo:

[…]

Te pravice se uresničujejo v skladu s pogoji in omejitvami, opredeljenimi s Pogodbama in ukrepi, sprejetimi za njuno izvajanje.“

6

Člen 21(1) PDEU določa:

„Vsak državljan Unije ima pravico prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev.“

7

Člen 1 Listine, naslovljen „Človekovo dostojanstvo“, določa:

„Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo. Treba ga je spoštovati in varovati.“

8

Člen 7 Listine, naslovljen „Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja“, določa:

„Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij.“

9

Člen 20 Listine, naslovljen „Enakost pred zakonom“, določa:

„Pred zakonom so vsi enaki.“

10

Člen 21 Listine, naslovljen „Prepoved diskriminacije“, v odstavku 1 določa:

„Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“

11

Člen 45 Listine, naslovljen „Svoboda gibanja in prebivanja“, določa:

„1.   Vsak državljan Unije ima pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

2.   Svoboda gibanja in prebivanja se lahko v skladu s Pogodbama prizna državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju ene od držav članic.“

12

Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 2020, L 29, str. 7), ki je bil sprejet 17. oktobra 2019 in je začel veljati 1. februarja 2020 (v nadaljevanju: Sporazum o izstopu), je bil v imenu Unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (ESAE) odobren s Sklepom Sveta (EU) 2020/135 z dne 30. januarja 2020 (UL 2020, L 29, str. 1).

13

V četrtem, šestem in osmem odstavku preambule tega sporazuma je navedeno:

„ob sklicevanju na to, da na podlagi člena 50 PEU v povezavi s členom 106a [PE] ter v skladu z ureditvijo iz tega sporazuma pravo Unije in Euratoma v celoti preneha veljati za Združeno kraljestvo od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma;

[…]

ob priznavanju, da je treba zagotoviti vzajemno zaščito za državljane Unije in državljane Združenega kraljestva ter njihove družinske člane, kadar so uveljavljali pravice do prostega gibanja pred datumom, določenim v tem sporazumu, ter zagotoviti, da so njihove pravice iz tega sporazuma izvršljive in temeljijo na načelu nediskriminacije; […]

[…]

ob upoštevanju, da je v interesu Unije in Združenega kraljestva, da določita prehodno obdobje ali obdobje izvajanja, v katerem bi se moralo pravo Unije, vključno z mednarodnimi sporazumi, […] uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem, in načeloma z enakim učinkom, kar zadeva države članice, da bi se preprečile motnje v obdobju pogajanj o sporazumih o prihodnjih odnosih.“

14

Člen 126 navedenega sporazuma, naslovljen „Prehodno obdobje“, določa:

„Prehodno obdobje oziroma obdobje izvajanja se začne na datum začetka veljavnosti tega sporazuma in konča 31. decembra 2020.“

15

Člen 127 istega sporazuma, naslovljen „Obseg prehoda“, določa:

„1.   Če ni s tem sporazumom določeno drugače, se v prehodnem obdobju za Združeno kraljestvo in v njem uporablja pravo Unije.

[…]

3.   V prehodnem obdobju ima pravo Unije, ki se uporablja na podlagi odstavka 1, enake pravne učinke v zvezi z Združenim kraljestvom in v njem kot v Uniji in njenih državah članicah ter se razlaga in uporablja v skladu z enakimi metodami in splošnimi načeli, kot se uporabljajo v Uniji.

[…]

6.   Če ni s tem sporazumom določeno drugače, se v prehodnem obdobju vsa sklicevanja na države članice v pravu Unije, ki se uporablja na podlagi odstavka 1, med drugim tudi kot ga izvajajo in uporabljajo države članice, razumejo, kot da vključujejo Združeno kraljestvo.

[…]“

16

Na podlagi člena 185 Sporazuma o izstopu je ta začel veljati 1. februarja 2020.

17

Člen 9 Legea nr. 119/1996 cu privire la actele de stare civilă (zakon št. 119/1996 o matičnem registru) z dne 16. oktobra 1996, kakor je bil znova objavljen (Monitorul Oficial al României, del I, št. 339 z dne 18. maja 2012), v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon št. 119/1996), določa:

„Če matičar ali uradnik, ki opravlja naloge na področju osebnih stanj, zavrne sestavo listine ali vpis podatkov, ki je v njegovi pristojnosti, lahko oseba, ki s tem ni zadovoljna, v skladu z zakonom vloži tožbo pri pristojnem sodišču.“

18

Člen 41, od (1) do (3), tega zakona določa:

„1.   Listine o osebnem stanju romunskih državljanov, ki so jih izdali tuji organi, imajo dokazno vrednost v državi le, če so vpisane v romunske matične registre.

2.   Romunski državljan mora v šestih mesecih od vpisa listine ali dejstva o osebnem stanju pri tujih organih ali od datuma pridobitve/ponovne pridobitve romunskega državljanstva predlagati vpis potrdil/izpiskov o osebnem stanju pri javnem uradu lokalne skupnosti za matični register ali mestni upravi pristojne območne upravne enote ali na diplomatskih ali konzularnih predstavništvih Romunije.

3.   Vpis potrdil/izpiskov/večjezičnih izpiskov osebnega stanja se opravi v tujini s soglasjem vodij diplomatskih ali konzularnih predstavništev, v državi pa s soglasjem direktorja pristojne območne upravne enote kraja stalnega/zadnjega stalnega prebivališča imetnika oziroma predlagatelja v Romuniji in, odvisno od primera, na podlagi soglasja vodje javnega urada okrožja za matični register/javnega urada lokalne skupnosti za matični register na področju Bukarešte, pri čemer se navede razlogi za njihovo zavrnitev.“

19

Člen 43 navedenega zakona določa:

„V rojstni list in, kjer je to ustrezno, v poročni list ali mrliški list se podatki v zvezi s spremembo osebnega stanja osebe vpišejo v teh primerih:

[…]

(f) sprememba imena;

[…]

(i) sprememba spola po pravnomočnosti sodne odločbe;

[…].“

20

Člen 57(1) istega zakona določa:

„Listine o osebnem stanju in podatke, ki jih te listine vsebujejo, je mogoče razveljaviti, dopolniti ali spremeniti le na podlagi pravnomočne sodne odločbe.“

21

Člen 4(2) Ordonanța Guvernului nr. 41/2003 privind dobândirea și schimbarea pe cale administrativă a numelor persoanelor fizice (uredba vlade št. 41/2003 o pridobivanju in upravni spremembi imen fizičnih oseb) z dne 30. januarja 2003 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 68 z dne 2. februarja 2003) je določal:

„Predlogi za spremembo imena se štejejo za utemeljeni v teh primerih:

[…]

[…].“

22

Člen 131(2) Metodologie cu privire la aplicarea unitară a dispozițiilor în materie de stare civilă (metodologija za enotno uporabo določb na področju osebnih stanj), ki jo je odobrilo Hotărârea Guvernului nr. 64/2011 (sklep vlade št. 64/2011) z dne 26. januarja 2011 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 151 z dne 2. marca 2011), določa:

„[Osebna identifikacijska številka] se dodeli na podlagi podatkov o spolu in datumu rojstva, ki so vpisani v rojstnem listu.“

23

V skladu s členom 19(1)(i) Ordonanța de urgență a Guvernului nr. 97/2005 privind evidența, domiciliul, reședința și actele de identitate ale cetățenilor români (nujna uredba vlade št. 97/2005 o registraciji, stalnem prebivališču, začasnem prebivališču in osebnih dokumentih romunskih državljanov) z dne 14. julija 2005, kakor je bila znova objavljena (Monitorul Oficial al României, del I, št. 719 z dne 12. oktobra 2011), javni urad, pristojen za matični register, v primeru spremembe spola izda nov osebni dokument.

24

M.-A. A. je oseba, rojena 24. avgusta 1992 v Cluj-Napoci v județul Cluju (okrožje Cluj, Romunija) in je bila ob rojstvu vpisana kot ženska. Njen romunski rojstni list tako vsebuje žensko ime, ki jo opredeljuje kot ženskega spola in ji daje osebno identifikacijsko številko, v kateri je prav tako identificirana kot ženska.

25

Potem ko se je M.-A. A. s starši leta 2008 preselil v Združeno kraljestvo, je 21. aprila 2016 z naturalizacijo pridobil tudi britansko državljanstvo.

26

M.-A. A. je 27. februarja 2017 v Združenem kraljestvu spremenil svoje ime in način naslavljanja iz ženskega v moškega po postopku Deed Poll, ki britanskim državljanom omogoča, da svoj priimek ali ime spremenijo zgolj z izjavo. Oseba M.-A. A. je nato zamenjala nekatere uradne dokumente, ki so jih izdali britanski organi, in sicer vozniško dovoljenje in potni list, ki sta bila izdana na njeno novo ime.

27

M.-A. A. je 29. junija 2020 v Združenem kraljestvu pridobil Gender Identity Certificate (potrdilo o priznanju spola), ki potrjuje njegovo spolno identiteto.

28

M.-A. A. je maja 2021 na podlagi izjave, podane v okviru postopka Deed Poll in potrdila o priznanju spola, pri direkciji za matični register občine Cluj – urad za osebna stanja predlagal, naj ta v njegov rojstni list vpiše podatke o spremembo njegovega imena, spola in osebne identifikacijske številke, tako da bodo ustrezali moškemu spolu, ter mu izda nov rojstni list s temi novimi podatki.

29

Romunski organi so z odločbo z dne 21. junija 2021 predlog M.-A. A. zavrnili med drugim z utemeljitvijo, da je v skladu s členom 43(i) zakona št. 119/1996 v povezavi s členom 4(2)(l) uredbe vlade št. 41/2003 podatek o spremembi spola osebe v njen rojstni list mogoče vpisati le, če je bil ta podatek potrjen s pravnomočno sodno odločbo.

30

M.-A. A. je 14. septembra 2021 pri Judecătoria Sectorului 6 București (prvostopenjsko sodišče za šesto okrožje v Bukarešti, Romunija), ki je predložitveno sodišče, vložil tožbo proti direkciji za matični register občine Cluj – urad za osebna stanja, direkciji za matični register in upravljanje podatkovnih zbirk ministrstva za notranje zadeve ter občini Cluj-Napoca, s katero je predlagal, naj se tem organom naloži, da v njegov rojstni list vpišejo podatke v zvezi s spremembo njegovega imena, spola in osebne identifikacijske številke, tako da bodo ustrezali moškemu spolu, ter naj mu izdajo nov rojstni list s temi novimi podatki.

31

Natančneje, M.-A. A. predložitvenemu sodišču predlaga, naj navedenim organom naloži, naj ob neposredni uporabi prava Unije in med drugim pravice vsakega državljana Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic njegov rojstni list uskladijo z njegovim imenom in spolno identiteto, ki ju je zakonito pridobil v Združenem kraljestvu, da bi lahko to pravico brez ovir uresničeval na podlagi potne listine, ki je skladna z njegovo moško spolno identiteto. M.-A. A. meni, da bi bil zaradi obveznosti, da v Romuniji začne nov sodni postopek za potrditev spremembe spola, izpostavljen tveganju, da bo sprejeta rešitev, ki bi bila v nasprotju s tisto, ki so jo sprejeli britanski organi. Poleg tega naj bi Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi z dne 19. januarja 2021, X in Y proti Romuniji (CE:ECHR:2021:0119JUD000214516), razsodilo, da ta postopek ni dovolj jasen in predvidljiv.

32

Predložitveno sodišče ugotavlja, da sta utemeljenost trditev M.-A. A. in s tem rešitev spora o glavni stvari odvisni od razlage določb prava Unije, zlasti člena 2 PEU, členov 18, 20 in 21 PDEU ter členov 1, 7, 20, 21 in 45 Listine. Natančneje, predložitveno sodišče se sprašuje, ali status državljana Unije ter pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki zadevno osebo zavezuje, da pred nacionalnimi sodišči začne nov postopek za spremembo spolne identitete, čeprav je ta v zvezi s tem že uspešno končala postopek v drugi državi članici, katere državljanstvo prav tako ima.

33

Predložitveno sodišče ob sklicevanju na upoštevno sodno prakso Sodišča na tem področju, zlasti na sodbe z dne 2. oktobra 2003, Garcia Avello (C‑148/02, EU:C:2003:539), z dne 14. oktobra 2008, Grunkin in Paul (C‑353/06, EU:C:2008:559), z dne 8. junija 2017, Freitag (C‑541/15, EU:C:2017:432), in z dne 14. decembra 2021, Stolichna obshtina, rayonPancharevo (C‑490/20, EU:C:2021:1008), meni, da odgovor na to vprašanje iz te sodne prakse ne izhaja tako jasno, kot se zahteva.

34

Poleg tega se navedeno sodišče, če bi bil odgovor na navedeno vprašanje pritrdilen, sprašuje še o vplivu izstopa Združenega kraljestva iz Unije na rešitev spora o glavni stvari. Med drugim predložitveno sodišče ugotavlja, da se je v obravnavani zadevi postopek spremembe spolne identitete v Združenem kraljestvu začel pred izstopom te države iz Unije, vendar se je končal po izstopu, in sicer v prehodnem obdobju. Ugotoviti naj bi bilo torej treba, ali mora Romunija v takih okoliščinah priznati pravne učinke tega postopka spremembe spolne identitete, ki je potekal v Združenem kraljestvu.

35

V teh okoliščinah je Judecătoria Sectorului 6 Bucureşti (prvostopenjsko sodišče za šesto okrožje v Bukarešti) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

36

Romunska vlada meni, da predlog za sprejetje predhodne odločbe ni dopusten, ker je M.-A. A. pri pristojnih romunskih organih vložil predlog za vpis spremembe imena in spolne identitete, ki jo je zakonito pridobil v Združenem kraljestvu v letih 2017 in 2020, v svoj romunski rojstni list šele maja 2021, to je po koncu prehodnega obdobja, ki je v skladu s členom 126 Sporazuma o izstopu določen na 31. december 2020.

37

Tako je imelo po mnenju te vlade na dan vložitve navedenega predloga pri teh organih Združeno kraljestvo v razmerju do Unije status tretje države, tako da se državljani Unije in državljani Združenega kraljestva niso mogli več sklicevati na svoje pravice na podlagi Sporazuma o izstopu. Navedena vlada s sklicevanjem na sodbo z dne 12. maja 2011, Runevič-Vardyn in Wardyn (C‑391/09, EU:C:2011:291, točki 55 in 56), v kateri je Sodišče ugotovilo, da se določbe Pogodbe DEU o državljanstvu Unije uporabljajo za sedanje učinke položajev, ki so nastali pred pristopom države članice k Uniji, trdi, da teh določb po izstopu države ni več mogoče uporabiti mutatis mutandis za sedanje učinke položajev, ki so nastali, ko je bila ta še članica Unije. V obravnavani zadevi naj bi šlo torej za povsem notranji položaj.

38

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, uvedenega s členom 267 PDEU, le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki bo izdana, pristojno, da ob upoštevanju posebnosti zadeve presodi potrebo po predhodni odločbi, da bi lahko izdalo sodbo, in tudi upoštevnost vprašanj, ki jih postavi Sodišču. Zato Sodišče, kadar se zastavljena vprašanja nanašajo na razlago prava Unije, načeloma mora odločiti (sodba z dne 15. julija 2021, The Department for Communities in Northern Ireland, C‑709/20, EU:C:2021:602, točka 54 in navedena sodna praksa).

39

Sodišče lahko zavrne odločanje o vprašanju nacionalnega sodišča za predhodno odločanje samo, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na postavljena vprašanja dalo koristne odgovore (sodba z dne 15. julija 2021, The Department for Communities in Northern Ireland, C‑709/20, EU:C:2021:602, točka 55 in navedena sodna praksa).

40

V obravnavani zadevi predložitveno sodišče sprašuje Sodišče zlasti o razlagi določb Pogodbe DEU o državljanstvu Unije, vključno s členom 21(1) PDEU, v okviru zadeve, v kateri državljan Romunije, kjer je bil rojen, in Združenega kraljestva, kjer prebiva od leta 2008, od pristojnih romunskih organov zahteva posodobitev svojega rojstnega lista, da bi bil ta v skladu z njegovim novim imenom in novo spolno identiteto, ki sta bila zakonito pridobljena v Združenem kraljestvu pred koncem prehodnega obdobja, določenega na 31. december 2020.

41

V zvezi s tem je treba na prvem mestu navesti, da se državljan države članice, ki je na podlagi svojega statusa državljana Unije uresničeval svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja v državi članici, ki ni njegova izvorna država članica, lahko sklicuje na pravice, ki jih ima zaradi tega statusa, zlasti na pravice iz člena 21(1) PDEU, in to po potrebi tudi proti svoji izvorni državi članici (sodba z dne 14. decembra 2021, Stolichna obshtina, rayonPancharevo, C‑490/20, EU:C:2021:1008, točka 42 in navedena sodna praksa).

42

V obravnavani zadevi sta bili spremembi osebnega stanja M.-A. A. izvedeni v Združenem kraljestvu, in sicer zaradi spremembe imena, ko je bila ta država članica Unije, zaradi spremembe spolne identitete pa v prehodnem obdobju.

43

Na drugem mestu, čeprav je 1. februarja 2020, ko je začel veljati Sporazum o izstopu, Združeno kraljestvo izstopilo iz Unije, s čimer je postalo tretja država, ta sporazum v členu 126 določa prehodno obdobje med datumom začetka veljavnosti navedenega sporazuma, to je 1. februarjem 2020, in 31. decembrom 2020. V skladu s členom 127(6) tega sporazuma je treba Združeno kraljestvo v tem obdobju med drugim za namene pravil o državljanstvu Unije in prostem gibanju oseb šteti za „državo članico“ in ne za tretjo državo, pri čemer je v odstavku 1 tega člena 127 poleg tega določeno, da se v navedenem obdobju za Združeno kraljestvo uporablja pravo Unije (glej v tem smislu sodbi z dne 15. julija 2021, The Department for Communities in Northern Ireland, C‑709/20, EU:C:2021:602, točki 47 in 48, in z dne 14. marca 2024, Komisija/Združeno kraljestvo (Sodba vrhovnega sodišča), C‑516/22, EU:C:2024:231, točka 53).

44

Zato, kot je v bistvu navedel generalni pravobranilec v točkah od 44 do 46 sklepnih predlogov, ker M.-A. A. kot državljan Unije v svoji izvorni državi članici zahteva priznanje spremembe svojega imena in spolne identitete, ki jo je pridobil med uresničevanjem pravice do prostega gibanja in prebivanja v Združenem kraljestvu, pred izstopom te države članice iz Unije oziroma pred koncem prehodnega obdobja, lahko M.-A. A. v razmerju do te izvorne države članice uveljavlja pravice, ki se nanašajo na ta status, zlasti pravice iz členov 20 in 21 PDEU, in to tudi po koncu tega obdobja.

45

Zato položaja iz postopka v glavni stvari ni mogoče enačiti s povsem notranjim položajem zgolj zato, ker je M. A. A. po 31. decembru 2020, to je datumu, ki je v Sporazumu o izstopu določen kot konec prehodnega obdobja, pri pristojnih romunskih organih vložil predlog za vpis podatkov v zvezi s spremembo svojega imena in spolne identitete v rojstni list.

46

Zato je ta predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.

47

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 20 in člen 21(1) PDEU v povezavi s členoma 7 in 45 Listine razlagati tako, da nasprotujeta ureditvi države članice, ki ne omogoča, da se prizna in v rojstni list državljana te države članice vpiše sprememba imena in spolne identitete, ki je bila v drugi državi članici zakonito pridobljena med uresničevanjem njegove pravice do prostega gibanja in prebivanja, zaradi česar mora ta državljan začeti nov sodni postopek za spremembo spolne identitete v tej prvi državi članici, v katerem se ta sprememba, ki je že bila zakonito pridobljena v tej drugi državi članici, ne upošteva.

48

Predložitveno sodišče želi tudi izvedeti, ali dejstvo, da država, v kateri je bila zakonito pridobljena sprememba imena in spolne identitete, v obravnavani zadevi Združeno kraljestvo, zdaj ni več država članica Unije, kakor koli vpliva na odgovor, ki ga je treba dati na to vprašanje.

49

V zvezi z zadnjenavedenim je treba najprej navesti, da iz preudarkov, navedenih v točkah od 41 do 45 te sodbe v zvezi z dopustnostjo tega predloga za sprejetje predhodne odločbe, izhaja, da okoliščina, da Združeno kraljestvo ni več država članica Unije, ne vpliva na odgovor, ki ga je treba dati na prvo vprašanje za predhodno odločanje, ker položaj M.-A. A. spada na področje uporabe člena 20 in člena 21(1) PDEU.

50

V teh okoliščinah je treba opozoriti, da ima M.-A. A. kot romunski državljan na podlagi člena 20(1) PDEU status državljana Unije.

51

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je status državljana Unije zasnovan kot temeljni status državljanov držav članic (sodbi z dne 5. junija 2018, Coman in drugi, C‑673/16, EU:C:2018:385, točka 30, in z dne 14. decembra 2021, Stolichna obshtina, rayon Pancharevo, C‑490/20, EU:C:2021:1008, točka 41 in navedena sodna praksa).

52

Členi 20(2), 21 in 22 PDEU na ta status vežejo vrsto pravic. Državljanstvo Unije zlasti v skladu s členom 20(2)(a) in členom 21(1) PDEU podeljuje vsakemu državljanu Unije temeljno in individualno pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih v Pogodbi DEU, in ukrepov, sprejetih za njeno izvajanje (sodba z dne 9. junija 2022, Préfet du Gers in Institut national de la statistique et des études économique, C‑673/20, EU:C:2022:449, točka 50 in navedena sodna praksa).

53

Glede na trenutno veljavno pravo Unije je osebno stanje, v katero spadajo pravila o spremembi imena in spolne identitete osebe, področje, ki spada v pristojnost držav članic, pravo Unije pa v to pristojnost ne posega. Vendar mora vsaka država članica pri izvajanju te pristojnosti spoštovati pravo Unije, zlasti določbe Pogodbe DEU o svoboščini, priznani vsakemu državljanu Unije, da se giblje in prebiva na ozemlju držav članic, tako da v ta namen prizna osebno stanje, ki je bilo ugotovljeno v drugi državi članici v skladu z njenim pravom (glej v tem smislu sodbi z dne 26. junija 2018, MB (Sprememba spola in starostna pokojnina), C‑451/16, EU:C:2018:492, točka 29, in z dne 14. decembra 2021, Stolichna obshtina, rayon Pancharevo, C‑490/20, EU:C:2021:1008, točka 52 in navedena sodna praksa).

54

V zvezi s tem je Sodišče glede zavrnitve organov države članice, da priznajo osebno ime državljana te države, ki je uresničeval pravico do prostega gibanja in ima še državljanstvo druge države članice, kot je določeno v slednji državi članici, razsodilo, da takšna zavrnitev lahko ovira uresničevanje pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, določene v členu 21 PDEU. Zaradi neskladja med imenoma, ki se uporabljata za isto osebo, lahko namreč pride do zmede in nevšečnosti, saj je treba pri številnih dejanjih v vsakdanjem življenju, tako v javni kot zasebni sferi, dokazati lastno identiteto (glej v tem smislu sodbo z dne 8. junija 2017, Freitag, C‑541/15, EU:C:2017:432, točki 36 in 37 ter navedena sodna praksa).

55

Takšna ovira lahko nastane tudi, če ti isti organi zavrnejo priznanje spremembe spolne identitete, ki je bila izvedena na podlagi postopkov, določenih v ta namen, v državi članici, v kateri je državljan Unije uresničeval svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja, ne glede na to, ali je ta sprememba povezana s spremembo imena, kot v obravnavani zadevi, ali ne. Tako kot ime namreč spol opredeljuje identiteto in osebni status osebe. Zato lahko zavrnitev spremembe in priznanja spolne identitete, ki jo je državljan države članice zakonito pridobil v drugi državi članici, temu državljanu povzroči „resne“ upravne, poklicne in zasebne „nevšečnosti“ v smislu sodne prakse Sodišča (glej v tem smislu sodbo z dne 2. junija 2016, Bogendorff von Wolffersdorff, C‑438/14, EU:C:2016:401, točka 38 in navedena sodna praksa).

56

Tako za državljana Unije, ki je tako kot tožeča stranka iz postopka v glavni stvari uresničeval svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja v drugi državi članici ter ki je med prebivanjem v tej drugi državi članici spremenil svoje ime in spolno identiteto v skladu s postopki, ki so za to določeni v tej drugi državi članici, obstaja dejansko tveganje, da bo zaradi dveh različnih dodeljenih imen in dveh različnih dodeljenih spolnih identitet moral odpraviti dvome glede svoje identitete in verodostojnosti dokumentov, ki jih predloži, ali resničnosti v njih navedenih podatkov, kar pomeni okoliščino, ki lahko ovira uresničevanje pravice, ki izhaja iz člena 21 PDEU (glej v tem smislu sodbi z dne 2. junija 2016, Bogendorff von Wolffersdorff, C‑438/14, EU:C:2016:401, točka 40 in navedena sodna praksa, in z dne 8. junija 2017, Freitag, C‑541/15, EU:C:2017:432, točka 38).

57

To, da mora tako zadevna oseba – ker so organi, pristojni za osebna stanja države članice, zavrnili priznanje in vpis spremembe imena in spolne identitete, ki jo je ta državljan zakonito pridobil v drugi državi članici, v matični register in zlasti v rojstni list državljana te države članice na podlagi nacionalne ureditve, ki ne omogoča takega priznanja in vpisa – začeti nov sodni postopek za spremembo spolne identitete v tej prvi državi članici, v katerem se ta sprememba, ki je že bila zakonito pridobljena v tej drugi državi članici, ne upošteva, lahko omejuje uresničevanje pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

58

Takšno omejitev je treba ugotoviti tudi glede pravice, določene v členu 45(1) Listine. Ta pravica namreč ustreza pravici, zagotovljeni s členom 20(2), prvi pododstavek, točka (a), PDEU, in se v skladu s členom 20(2), drugi pododstavek, PDEU in členom 52(2) Listine uresničuje pod pogoji in v mejah, opredeljenih s Pogodbama in ukrepi, sprejetimi za njuno izvajanje. Zato bi bila vsaka neupravičena omejitev pravic iz člena 21(1) PDEU nujno v nasprotju s členom 45(1) Listine, ker pravica vsakega državljana Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, določena v Listini, odraža pravico iz člena 21(1) PDEU (sodba z dne 22. februarja 2024, Direcţia pentru Evidenţa Persoanelor şi Administrarea Bazelor de Date, C‑491/21, EU:C:2024:143, točki 49 in 50).

59

V skladu z ustaljeno sodno prakso je nacionalna ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki omejuje uresničevanje te pravice iz člena 21 PDEU, lahko upravičena le, če temelji na objektivnih razlogih in je sorazmerna s ciljem, ki mu nacionalno pravo legitimno sledi (sodba z dne 2. junija 2016, Bogendorff von Wolffersdorff, C‑438/14, EU:C:2016:401, točka 48 in navedena sodna praksa).

60

V tem okviru je treba še opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso šteti, da nacionalna ureditev, ki preprečuje, da bi lahko transspolna oseba zaradi nepriznanja njene spolne identitete izpolnjevala pogoj, ki je potreben za to, da bi bila upravičena do pravice, ki jo varuje pravo Unije, načeloma ni združljiva s pravom Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 27. aprila 2006, Richards, C‑423/04, EU:C:2006:256, točka 31 in navedena sodna praksa).

61

V obravnavani zadevi niti predložitveno sodišče niti romunska vlada nista predložila navedb glede ciljev, ki jim sledi nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari, ki ne omogoča priznanja in vpisa spremembe imena in spolne identitete, ki je bila zakonito pridobljena v drugi državi članici, v rojstni list in zaradi katere mora tako zadevna oseba pred nacionalnimi sodišči začeti nov postopek za spremembo spolne identitete, v katerem se ta sprememba, ki je že bila zakonito pridobljena v tej drugi državi članici, ne upošteva.

62

Poleg tega, tudi če se s to nacionalno ureditvijo uresničuje legitimen cilj, je to ureditev vsekakor mogoče šteti za upravičeno le, če je v skladu s temeljnimi pravicami iz Listine, katere spoštovanje zagotavlja Sodišče (sodba z dne 14. decembra 2021, Stolichna obshtina, rayon Pancharevo, C‑490/20, EU:C:2021:1008, točka 58 in navedena sodna praksa), natančneje, s pravico do spoštovanja zasebnega življenja iz člena 7 Listine.

63

V zvezi s tem, kot je razvidno iz Pojasnil k Listini o temeljnih pravicah (UL 2007, C 303, str. 17), imajo v skladu s členom 52(3) Listine pravice, zagotovljene z njenim členom 7, enak pomen in obseg kot pravice, zagotovljene s členom 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu (v nadaljevanju: EKČP) (sodba z dne 14. decembra 2021, Stolichna obshtina, rayon Pancharevo, C‑490/20, EU:C:2021:1008, točka 60), pri čemer zadnjenavedena določba pomeni minimalno raven varstva (glej po analogiji sodbo z dne 29. julija 2024, Alchaster, C‑202/24, EU:C:2024:649, točka 92 in navedena sodna praksa).

64

V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice člen 8 EKČP varuje spolno identiteto osebe kot sestavni del in enega od najintimnejših vidikov njenega zasebnega življenja. Tako ta določba zajema pravico vsakogar, da določi podrobnosti svoje identitete kot človeškega bitja, kar vključuje pravico transspolnih oseb do osebnega razvoja, telesne in moralne integritete ter do spoštovanja in priznanja njihove spolne identitete (ESČP, 11. julij 2002, Christine Goodwin proti Združenemu kraljestvu, CE:ECHR:2002:0711JUD002895795, točke 77, 78 in 90; ESČP, 12. junij 2003, Van Kück proti Nemčiji, CE:ECHR:2003:0612JUD003596897, točke od 69 do 75 in 82, ter ESČP, 19. januar 2021, X in Y proti Romuniji, CE:ECHR:2021:0119JUD000214516, točki 147 in 165).

65

Ta člen 8 državam v ta namen poleg negativnih obveznosti, katerih namen je zaščititi transspolne osebe pred samovoljnim poseganjem javnih organov, nalaga tudi pozitivne obveznosti, kar vključuje tudi vzpostavitev učinkovitih in dostopnih postopkov, ki zagotavljajo učinkovito spoštovanje njihove pravice do spolne identitete. Poleg tega imajo države zaradi posebnega pomena te pravice na tem področju le omejeno polje proste presoje (ESČP, 19. januar 2021, X in Y proti Romuniji, CE:ECHR:2021:0119JUD000214516, točke od 146 do 148 in navedena sodna praksa, in ESČP, 1. december 2022, A. D. in drugi proti Gruziji, CE:ECHR:2022:1201JUD005786417, točka 71).

66

Iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice tako izhaja, da morajo države v skladu z navedenim členom 8 določiti jasen in predvidljiv postopek pravnega priznavanja spolne identitete, ki omogoča hitro, pregledno in dostopno spremembo spola in s tem ime ali osebno identifikacijsko številko v uradnih dokumentih (ESČP, 19. januar 2021, X in Y proti Romuniji, CE:ECHR:2021:0119JUD000214516, točka 168).

67

Evropsko sodišče za človekove pravice pa je v sodbi z dne 19. januarja 2021, X in Y proti Romuniji (CE:ECHR:2021:0119JUD000214516, točki 157 in 168), ugotovilo, da je treba postopek, določen z nacionalno ureditvijo iz postopka v glavni stvari, šteti za nezdružljiv s členom 8 EKČP, ker ta postopek ne izpolnjuje zahtev iz te določbe za obravnavo predloga za spremembo spolne identitete, ki je bil pri nacionalnem sodišču vložen prvič.

68

Navedeni postopek prav tako ne more biti učinkovito sredstvo, ki bi državljanu Unije, ki je med prebivanjem v drugi državi članici in torej pri uresničevanju pravice, zagotovljene s členom 21 PDEU in členom 45 Listine, že zakonito pridobil spremembo svojega imena in spolne identitete v skladu s postopki, ki so za to določeni v tej državi članici, omogočalo, da učinkovito uveljavlja svoje pravice iz teh členov ob upoštevanju člena 7 Listine, še toliko bolj, ker je v istem postopku ta državljan izpostavljen tveganju, da bo rezultat tega postopka drugačen od tistega, ki so ga sprejeli organi države članice, ki so zakonito odobrili to spremembo imena in spolne identitete.

69

V skladu z ustaljeno sodno prakso je namreč za to, da bi bilo mogoče nacionalno ureditev – kot je ta v zvezi z vpisom spremembe imena in spolne identitete v matične registre – šteti za združljivo s pravom Unije, potrebno, da določbe ali nacionalni postopek, na podlagi katerih je mogoče vložiti predlog za tak vpis, ne onemogočajo ali pretirano otežujejo uresničevanja pravic, podeljenih s členom 21 PDEU, natančneje, pravice do priznanja te spremembe. Uresničevanje te pravice pa je lahko ogroženo zaradi diskrecijske pravice, ki jo imajo pristojni organi v okviru postopka priznavanja in vpisa imena in spolne identitete, ki velja za osebe, ki so zakonito pridobile spremembo tega imena in identitete v drugi državi članici. Obstoj takšne diskrecijske pravice lahko privede do neskladja med imenoma in spoloma, ki ju ima ista oseba za dokazovanje svoje identitete, pa tudi do resnih upravnih, poklicnih in zasebnih nevšečnosti, ki so navedene v točkah 54 in 55 te sodbe.

70

Zato nacionalna ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki ne omogoča vpisa imena in spolne identitete, ki sta bila zakonito pridobljena v drugi državi članici, in zaradi katere mora zadevna oseba v izvorni državi članici začeti nov sodni postopek za spremembo spolne identitete, pri čemer se dejstvo, da je državljan Unije že zakonito pridobil spremembo svojega imena in spolne identitete v državi članici svojega prebivališča ter je uporabil postopke, ki so za to določeni v tej državi, ne upošteva, ne izpolnjuje zahtev, ki izhajajo iz člena 21 PDEU.

71

Ob upoštevanju vseh zgornjih preudarkov je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 20 in člen 21(1) PDEU v povezavi s členoma 7 in 45 Listine razlagati tako, da nasprotujeta ureditvi države članice, ki ne omogoča, da se prizna in v rojstni list državljana te države članice vpiše sprememba imena in spolne identitete, ki je bila v drugi državi članici zakonito pridobljena med uresničevanjem njegove pravice do prostega gibanja in prebivanja, zaradi česar mora ta državljan začeti nov sodni postopek za spremembo spolne identitete v tej prvi državi članici, v katerem se ta sprememba, ki je že bila zakonito pridobljena v tej drugi državi članici, ne upošteva. V zvezi s tem ni pomembno, da je bil predlog za priznanje in vpis spremembe imena in spolne identitete v tej prvi državi članici vložen na dan, ko je izstop druge države članice iz Unije že začel učinkovati.

72

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:

Člen 20 in člen 21(1) PDEU v povezavi s členoma 7 in 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

je treba razlagati tako, da

nasprotujeta ureditvi države članice, ki ne omogoča, da se prizna in v rojstni list državljana te države članice vpiše sprememba imena in spolne identitete, ki je bila v drugi državi članici zakonito pridobljena med uresničevanjem njegove pravice do prostega gibanja in prebivanja, zaradi česar mora ta državljan začeti nov sodni postopek za spremembo spolne identitete v tej prvi državi članici, v katerem se ta sprememba, ki je že bila zakonito pridobljena v tej drugi državi članici, ne upošteva.

V zvezi s tem ni pomembno, da je bil predlog za priznanje in vpis spremembe imena in spolne identitete v tej prvi državi članici vložen na dan, ko je izstop druge države članice iz Evropske unije že začel učinkovati.