1.

Namen tega predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo College van Beroep voor het bedrijfsleven (pritožbeno upravno sodišče za gospodarske zadeve, Nizozemska), je podati razlago zlasti člena 36 Uredbe (ES) št. 1107/2009. ( 2 ) Tožbo v postopku v glavni stvari je združenje Pesticide Action Network Europe (v nadaljevanju: PAN Europe) vložilo proti College voor de toelating van gewasbeschermingsmiddelen en biociden (svet za registracijo fitofarmacevtskih sredstev in biocidnih pripravkov, Nizozemska, v nadaljevanju: CTB), ker je ta zavrnil ugovor PAN Europe zoper odločbo CTB za razširitev registracije fitofarmacevtskega sredstva Closer, ki vsebuje aktivno snov sulfoksaflor.

2.

Kot je poudarila Evropska agencija za okolje (v nadaljevanju: EEA), „onesnaževanje [s fitofarmacevtskimi sredstvi (pesticidi)] spodbuja izgubo biotske raznovrstnosti v Evropi. Povzroča močan upad populacij žuželk, kar ogroža njihovo ključno vlogo pri proizvodnji hrane“, „izpostavljenost ljudi kemičnim pesticidom pa je povezana s kroničnimi boleznimi, kot so rak, bolezni srca in dihal ter nevrološke bolezni“. ( 3 ) Obravnavana zadeva je pomembna, ker načenja vprašanje, ali bi morale biti države članice pri sprejemanju odločitve o tem, ali naj izdajo ali zavrnejo registracijo fitofarmacevtskih sredstev, sposobne upoštevati najnovejša znanstvena in tehnična spoznanja v zvezi z vplivom fitofarmacevtskih sredstev na naše življenje.

3.

V zvezi s tem si Evropska unija v okviru načrta EU za zeleni dogovor (zlasti strategije „od vil do vilic“) prizadeva uporabo kemičnih fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030 zmanjšati za 50 %, da bi „zagotovila pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“. Glede tega je treba omeniti, da je Evropski parlament leta 2018 ocenil, da je v vsej Evropski uniji registriranih in trženih kar 500 različnih fitofarmacevtskih sredstev. ( 4 ) Na vprašanja iz tega predloga za sprejetje predhodne odločbe bom poskušala odgovoriti glede na zgoraj navedeno.

4.

Obravnavana zadeva je povezana z združenima zadevama C‑309/22 in C‑310/22, PAN Europe (Ocena lastnosti endokrinih motilcev), ki ju je predložilo isto nacionalno sodišče. Danes bom predstavila tudi sklepne predloge v navedenih zadevah, sklepne predloge v tistih in tej zadevi pa je treba brati skupaj.

5.

Člen 1 te uredbe, naslovljen „Vsebina in namen“, v odstavkih 3 in 4 določa:

„3.   Namen te uredbe je zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja ter izboljšati delovanje notranjega trga z uskladitvijo predpisov o dajanju fitofarmacevtskih sredstev na trg, hkrati pa izboljšati kmetijsko proizvodnjo.

4.   Določbe te uredbe temeljijo na previdnostnem načelu, da bi zagotovili, da aktivne snovi ali sredstva, dani v promet, nimajo škodljivega vpliva na zdravje ljudi ali okolje. Državam članicam se zlasti ne sme onemogočiti uporaba previdnostnega načela, kadar obstaja znanstvena negotovost glede tveganja za zdravje ljudi ali živali ali za okolje, ki ga predstavljajo fitofarmacevtska sredstva, ki naj bi bila odobrena na njihovem ozemlju.“

6.

Člen 4 Uredbe št. 1107/2009, naslovljen „Merila za odobritev aktivnih snovi“, v odstavkih od 1 do 4 določa:

„1.   Aktivna snov se odobri v skladu s Prilogo II, če se lahko glede na sedanja znanstvena in tehnična spoznanja predvideva, da bodo, ob upoštevanju meril za odobritev, določenih v točkah 2 in 3 navedene priloge, fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov, izpolnila pogoje iz odstavkov 2 in 3.

V oceni aktivne snovi se najprej ugotovi, ali so izpolnjena merila za odobritev iz točk 3.6.2 do 3.6.4 in 3.7 Priloge II. Če so ta merila izpolnjena, se ocenjevanje nadaljuje in ugotavlja, ali so izpolnjena druga merila iz točk 2 in 3 Priloge II za odobritev.

2.   Ostanki fitofarmacevtskih sredstev kot posledica uporabe v skladu z dobro prakso varstva rastlin in ob upoštevanju realnih pogojev uporabe izpolnjujejo naslednje zahteve:

Za merjenje ostankov, ki so relevantni s toksikološkega, ekotoksikološkega, okoljskega vidika in vidika pitne vode, se uporabljajo splošno razširjene metode. Analitski standardi morajo biti splošno dostopni.

3.   Fitofarmacevtsko sredstvo kot posledica uporabe v skladu z dobro prakso varstva rastlin in ob upoštevanju realnih pogojev uporabe izpolnjuje naslednje zahteve:

[…]

4.   Zahteve iz odstavkov 2 in 3 se ocenijo skladno z enotnimi načeli iz člena 29(6).“

7.

Poglavje III Uredbe št. 1107/2009, naslovljen „Fitofarmacevtska sredstva“, vsebuje oddelek 1 z naslovom „Registracija“, katerega pododdelek 1 ima naslov „Zahteve in vsebina“.

8.

Člen 29 navedene uredbe, ki je v navedenem pododdelku, je naslovljen „Zahteve za registracijo dajanja v promet“ in določa:

„1.   Brez poseganja v člen 50 se fitofarmacevtsko sredstvo registrira le, če na podlagi enotnih načel iz odstavka 6 izpolnjuje naslednje zahteve:

[…]

[…]

[…]

2.   Vlagatelj dokaže, da so zahteve iz odstavka 1(a) do (h) izpolnjene.

3.   Skladnost z zahtevami iz odstavka 1(b) in (e) do (h) se določi z uradnimi ali uradno priznanimi preskusi in analizami, izvedenimi v skladu s kmetijskimi in okoljskimi razmerami ter razmerami za zdravje rastlin, ki so pomembne za uporabo zadevnega fitofarmacevtskega sredstva in predstavljajo razmere, ki prevladujejo v coni, kjer se bo sredstvo uporabljalo.

[…]“

9.

Pododdelek 2, naslovljen „Postopek“, istega oddelka 1 poglavja III Uredbe št. 1107/2009 vsebuje med drugim člen 36.

10.

Ta člen je naslovljen „Preučitev za registracijo“ in določa:

„1. Država članica, ki preučuje vlogo, opravi neodvisno, objektivno in pregledno oceno ob upoštevanju trenutnih znanstvenih in tehničnih spoznanj s pomočjo smernic, ki so na voljo v času vloge. Vsem državam v isti coni omogoči, da dajo pripombe, ki se bodo upoštevale pri oceni.

Uporabi enotna načela za oceno in registracijo fitofarmacevtskih sredstev iz člena 29(6), da – kolikor je to mogoče – določi, ali fitofarmacevtsko sredstvo izpolnjuje zahteve iz člena 29 v isti coni, kadar se uporablja v skladu s členom 55 in v skladu z realnimi pogoji za uporabo.

Država članica, ki preučuje vlogo, da svojo oceno na voljo drugim državam članicam znotraj iste cone. Oblika osnutka poročila o oceni se določi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 79(2).

2. Zadevne države članice ustrezno izdajo ali zavrnejo registracijo na podlagi sklepov ocene države članice, ki preuči vlogo, kakor je določeno v členih 31 in 32.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 in v skladu z zakonodajo [EU] se lahko določijo ustrezni pogoji v zvezi z zahtevami iz člena 31(3) in (4) ter drugi ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki se sprejmejo zaradi posebnih pogojev uporabe.

Če se pomisleki držav članic glede zdravja ljudi ali živali ter varovanja okolja ne morejo nadzirati z uvedbo nacionalnih ukrepov za zmanjšanje tveganja iz prvega pododstavka, lahko država članica zavrne registracijo fitofarmacevtskih sredstev na svojem območju, če zaradi specifičnih okoljskih ali kmetijskih pogojev utemeljeno meni, da zadevno sredstvo še vedno predstavlja nesprejemljivo tveganje zdravju ljudi ali živali ali okolju.

Država članica o svoji odločitvi nemudoma obvesti vlagatelja in Komisijo ter jo podpre s tehničnimi ali znanstvenimi dokazi.

Države članice zagotovijo, da se lahko odločitev o zavrnitvi registracije takšnega sredstva izpodbija pred nacionalnim sodiščem ali drugimi organi za pritožbe.“

11.

Pododdelek 4, naslovljen „Podaljšanje, preklic in sprememba“, oddelka 1 poglavja III Uredbe št. 1107/2009 vsebuje med drugim člen 44.

12.

Ta je naslovljen „Preklic ali sprememba registracije“ in določa:

„1. Države članice lahko pregledajo registracijo kadar koli, če obstajajo dokazi, da zahteva iz člena 29 ni več izpolnjena.

[…]

2. Če namerava država članica preklicati ali spremeniti registracijo, o tem obvesti imetnika registracije in mu da možnost, da predloži pripombe ali dodatne informacije.

3. Država članica prekliče ali spremeni registracijo, kot je primerno, če:

4. Če država članica prekliče ali spremeni registracijo v skladu z odstavkom 3, o tem nemudoma obvesti imetnika registracije, druge države članice, [Evropsko] [k]omisijo in [EFSA]. Druge države članice, ki sodijo v isto cono, registracijo ustrezno spremenijo ali prekličejo, pri tem pa upoštevajo nacionalne pogoje in ukrepe za zmanjšanje tveganja, razen v primerih, kadar so bili uporabljeni drugi, tretji ali četrti pododstavek člena 36(3). Člen 46 se uporablja po potrebi.“

13.

Closer je fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje aktivno snov sulfoksaflor. Sulfoksaflor je bil v Evropski uniji kot aktivna snov odobren na podlagi Uredbe št. 1107/2009 z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1295. ( 5 )

14.

Dow AgroScience BV (v nadaljevanju: Dow) je 30. aprila 2015 na Nizozemskem vložila vlogo za razširitev registracije fitofarmacevtskega sredstva Closer za uporabo pri pridelavi zelja in krompirja na prostem. Enako vlogo je glede osrednje cone (ki vključuje Nizozemsko) vložila v Belgiji, v Češki republiki, v Nemčiji, na Irskem, Madžarskem, v Avstriji, na Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem in v Združenem kraljestvu.

15.

Irska kot država članica, ki presoja območno, je to vlogo preučila na podlagi smernic EFSA iz leta 2002 ( 6 ) in to preučitev končala leta 2016. Vendar ni uporabila (takrat) „novih“ smernic iz leta 2013, ( 7 ) ki jih je EFSA na zahtevo Komisije pripravila za oceno tveganja za čebele.

16.

Na podlagi ocene tveganja, ki jo je opravila Irska, je CTB z odločbo z dne 5. aprila 2019 odločil, da bo registracijo fitofarmacevtskega sredstva Closer razširil na predlagano uporabo, pri čemer je dodal naslednje restriktivno besedilo: „Nevarno za čebele in čmrlje. Zaradi zaščite čebel in drugih žuželk opraševalk sredstva ne uporabljajte med cvetenjem rastlin ali na rastlinah, ki ne cvetijo, kadar jih aktivno obiskujejo čebele in čmrlji. Uporaba je dovoljena le po cvetenju krompirja. Sredstva ne uporabljajte v bližini rastlin, ki se razmnožujejo same. Rastline, ki se razmnožujejo same, odstranite, preden začnejo cveteti“.

17.

PAN Europe je zoper odločbo z dne 5. aprila 2019 vložilo ugovor. Z odločbo z dne 5. februarja 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je CTB ugovor razglasil za neutemeljen. Zoper navedeno odločbo je PAN Europe na predložitveno sodišče vložilo tožbo, s katero zahteva njeno razveljavitev.

18.

PAN Europe pred predložitvenim sodiščem zatrjuje, da CTB registracije fitofarmacevtskega sredstva Closer ne bi smel razširiti na predlagano uporabo na nizozemskem trgu. Navaja, da ocena, ki jo je opravila Irska in ki jo je upošteval CTB, ne temelji na trenutnih znanstvenih in tehničnih spoznanjih. Smernice iz leta 2002 so namreč zastarele in ne obravnavajo subletalnih učinkov, kroničnih učinkov, izpostavljenosti prek zelišč, učinkov na razmnoževanje ter učinkov na čmrlje in čebele samotarke. Po mnenju PAN Europe bi morala navedena ocena glede na to, da so smernice iz leta 2002 zastarele – o čemer priča dejstvo, da jih je bilo treba posodobiti in izdati smernice iz leta 2013, ki vsebujejo nova znanstvena spoznanja – temeljiti na smernicah iz leta 2013. PAN Europe trdi, da v praksi smernic iz leta 2013 več držav članic ne priznava, ker obstaja možnost, da bi bila zaradi njih nekatera fitofarmacevtska sredstva prepovedana.

19.

PAN Europe meni, da je CTB s tem, ko ni upošteval smernic iz leta 2013, spodkopal visoko raven varstva zdravja ljudi in živali ter okolja, ki naj bi se zagotovila z Uredbo št. 1107/2009. Poudarja, da so smernice na voljo od njihove objave leta 2013 in da navedena uredba za uporabo smernic ne zahteva večinskega stališča držav članic. PAN Europe ugotavlja, da Belgija smernice iz leta 2013 uporablja od novembra 2016.

20.

Drugače kot razširitev registracije fitofarmacevtskega sredstva Closer pa odobritev aktivne snovi sulfoksaflor iz leta 2015 temelji na smernicah iz leta 2013. Pri tem je bilo na podlagi podatkov, ki jih je predložila družba Dow, ugotovljeno veliko tveganje za čebele. Pri obravnavani oceni ti podatki niso bili upoštevani. Če bi jih CTB upošteval, bi ugotovil enaka tveganja. Predpisani ukrep za zmanjšanje tveganj je nezadosten in ga poleg tega ni mogoče uporabljati, izvajati ali izvrševati. Skladno s previdnostnim načelom so v primeru negotovosti glede učinkov potrebne nadaljnje raziskave, preden se dovoli uporaba nekega sredstva.

21.

College van Beroep voor het bedrijfsleven (pritožbeno upravno sodišče za gospodarske zadeve, Nizozemska), ki meni, da je za rešitev spora o glavni stvari potrebna razlaga člena 36 Uredbe št. 1107/2009 in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

22.

Pisna stališča so predložili PAN Europe, družba Corteva Agriscience (nekdanja družba Dow AgroScience BV), nemška in grška vlada, irska in nizozemska vlada ter Komisija. Obravnave ni bilo.

23.

Kot je zahtevalo Sodišče, bom v teh sklepnih predlogih obravnavala le prvo, četrto in peto vprašanje za predhodno odločanje.

24.

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem sprašuje, ali ima na podlagi člena 36(2) Uredbe št. 1107/2009 zadevna država članica pri odločanju o registraciji fitofarmacevtskega sredstva možnost za odstopanje od ocene tveganja, ki jo v sodelovanju z drugimi državami članicami znotraj iste cone opravi država članica, ki poroča območno (v nadaljevanju: država članica poročevalka). S četrtim in petim vprašanjem želi predložitveno sodišče ugotoviti, katero vrsto smernic ter znanstvenih in tehničnih spoznanj je treba na podlagi člena 36(1) Uredbe št. 1107/2009 upoštevati pri oceni tveganja, ki jo opravi država članica poročevalka.

25.

V okviru navedenih vprašanj je Sodišče pozvano, naj zagotovi smernice glede jasnega nasprotja, ki se je pokazalo med namenom Uredbe št. 1107/2009, ki je „zagotoviti visoko raven varstva zdravja ljudi in živali in varovanja okolja“, ter dosledno uporabo postopkov s strani držav članic na podlagi navedene uredbe. Poleg tega obravnavana zadeva ni osamljena. V drugih državah članicah (na primer v Franciji) so bili zaradi enakih problemov v zvezi z isto aktivno snovjo in istim fitofarmacevtskim sredstvom sproženi spori. Leta 2017 je tribunal administratif de Nice (upravno sodišče, Nica, Francija) začasno preklicalo dovoljenje za dve fitofarmacevtski sredstvi, ki ju proizvaja družba Dow Chemical, pri čemer je kot razlog navedlo negotovost glede okoljskih tveganj, vključno z njunimi učinki na čebele. ( 8 ) To sodišče je z vmesno sodbo ovrglo odločbo francoske Agence nationale de sécurité sanitaire de l’alimentation, de l’environnement et du travail (agencija za hrano, okolje ter zdravje in varnost pri delu, v nadaljevanju: ANSES), s katero je ta izdala dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskih sredstev Closer (prav sredstvo, ki je predmet spora v obravnavani zadevi) in Transform, ki vsebujeta aktivno snov sulfoksaflor (prav tako predmet spora v obravnavani zadevi). Spor je nastal, ker so skupine za varstvo okolja trdile, da se registracija navedenih sredstev v Franciji postopno opušča, saj bi lahko prispevala k upadanju populacij čebel. Kot je bilo že navedeno, je Evropska unija sulfoksaflor odobrila leta 2015. Pozneje je ANSES sredstvo Closer, ki vsebuje sulfoksaflor, registrirala za uporabo na drobnozrnatih žitih, kot je pšenica, ter na sadnih in zelenjavnih kulturah, prepovedala pa ga je za uporabo na kulturah, ki privabljajo žuželke opraševalke, in na vseh kulturah v obdobjih cvetenja, pri čemer je kot razlog navedla njegove potencialne toksične učinke na čebele.

26.

Glede na problematiko, navedeno v točkah od 18 do 20 teh sklepnih predlogov, predložitveno sodišče sprašuje, ali ima zadevna država članica (tukaj Nizozemska) pri odločanju o registraciji fitofarmacevtskega sredstva možnost za odstopanje od ocene države članice poročevalke (tukaj Irske), opravljene na podlagi člena 36(1) Uredbe št. 1107/2009.

27.

Predložitveno sodišče navaja, da se zdi, da člen 36(2) navedene uredbe določa, da mora zadevna država članica načeloma svojo odločbo o registraciji utemeljiti na sklepih ocene, ki jo opravi država članica poročevalka.

28.

Predložitveno sodišče opozarja, da čeprav člen 36 Uredbe št. 1107/2009 v odstavku 3 določa, da se lahko z odstopanjem od odstavka 2 določijo ustrezni pogoji v zvezi z zahtevami iz odstavkov 3 in 4 člena 31 navedene uredbe ter drugi ukrepi za zmanjšanje tveganj, morajo te zahteve izhajati iz posebnih pogojev uporabe. Vendar pa se v postopku v glavni stvari zastavlja vprašanje, ali lahko zadevna država članica v okviru preučevanja vloge za registracijo fitofarmacevtskega sredstva na svojem ozemlju svojo oceno opravi na podlagi drugih ustreznih znanstvenih in tehničnih spoznanj (zlasti novejših smernic od tistih, ki jih je uporabila država članica poročevalka). Iz predložitvene odločbe izhaja, da po mnenju predložitvenega sodišča obveznost upoštevanja ocene države članice poročevalke kot izvršenega dejstva ne bi bila skladna s previdnostnim načelom. Predložitveno sodišče je zato menilo, da bi bilo logično, da zadevni državi članici ni treba samodejno upoštevati ocene države članice poročevalke.

29.

Po mojem mnenju je koristno na kratko spomniti na postopek registracije fitofarmacevtskih sredstev po conah, kot je določen v členih 33 in naslednjih Uredbe št. 1107/2009.

30.

Skladno s tem postopkom vlagatelj predlaga, katera država članica naj deluje kot poročevalka. Ko je predlog sprejet, vlagatelj državi članici poročevalki predloži vlogo za registracijo v coni, v vlogi pa navede, v katerih drugih državah članicah v tej coni prav tako želi zaprositi za registracijo. ( 9 ) Vlagatelj vlogo vsem zadevnim državam članicam predloži hkrati. Potrebna dokumentacija je navedena v členu 33 Uredbe št. 1107/2009.

31.

Dalje, država članica poročevalka oceni vlogo na podlagi člena 35 navedene uredbe. Opraviti mora „neodvisno, objektivno in pregledno oceno ob upoštevanju trenutnih znanstvenih in tehničnih spoznanj s pomočjo smernic, ki so na voljo v času vloge“. ( 10 )

32.

Država članica poročevalka mora uporabiti enotna načela za oceno in registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ( 11 ) da – kolikor je to mogoče – določi, ali fitofarmacevtsko sredstvo izpolnjuje zahteve iz člena 29 v isti coni, kadar se uporablja v skladu s členom 55 in v skladu z realnimi pogoji za uporabo. ( 12 )

33.

Zadevne države članice prenehajo ocenjevati vlogo, dokler država članica poročevalka ne dokonča svoje ocene. ( 13 )

34.

Država članica poročevalka med svojim ocenjevanjem pripravi osnutek poročila o oceni in ga pošlje državam članicam v tej coni, da predložijo pripombe nanj. ( 14 ) Po izteku roka za predložitev pripomb se država članica poročevalka za svoje ozemlje odloči, ali bo izdala ali zavrnila registracijo zadevnega fitofarmacevtskega sredstva, in sprejme poročilo o oceni. Nato to poročilo in kopijo registracije pošlje drugim državam članicam v tej coni.

35.

Potem zadevna država članica v 120 dneh od prejema navedenega poročila o oceni in kopije registracije odloči o tej vlogi v skladu s členom 36(2) in (3) Uredbe št. 1107/2009. ( 15 )

36.

V povezavi s sistemom registracije, pojasnjenim zgoraj, se bom zdaj posvetila razlagi člena 36 navedene uredbe, obravnavanega v tej zadevi.

37.

V uvodni izjavi 12 Uredbe št. 1107/2009 je pojasnjeno, da EFSA „izvaja oceno tveganja“, medtem ko „bi morala Komisija izvajati obvladovanje tveganja in sprejeti dokončno odločitev o aktivni snovi“. Iz besedila člena 36 navedene uredbe je razvidno, da podobna delitev vlog obstaja v zvezi s postopkom registracije fitofarmacevtskega sredstva: v tem primeru država članica poročevalka „izvaja oceno tveganja“, medtem ko zadevna država članica „[izvaja] obvladovanje tveganja in [sprejme] dokončno odločitev o [takem sredstvu]“ glede svojega ozemlja. Da bi bilo mogoče odgovoriti na vprašanje predložitvenega sodišča, je treba najprej ugotoviti naravo razmerja med navedenima vlogama.

38.

Člen 36(2) Uredbe št. 1107/2009 določa, da mora zadevna država članica izdati ali zavrniti registracijo „na podlagi sklepov ocene“, ki jo opravi država članica poročevalka. Zveza „na podlagi“ povezuje navedena postopkovna koraka ter opisuje razmerje med vlogo ocenjevalca tveganja in vlogo upravljavca tveganja, in sicer s tem, ko nakazuje, da sta nalogi povezani, hkrati pa ima vsaka svoj posebni namen.

39.

Res je, da sistem registracije fitofarmacevtskih sredstev temelji na medsebojnem zaupanju med državami članicami in je namenjen preprečevanju podvajanja dela držav članic. Za uresničitev tega cilja je v navedeni uredbi predviden natančen in odločen postopek po korakih z jasno razdelitvijo nalog med udeleženimi organi. Iz tega postopka je razvidno, da država članica poročevalka izvede prvi obvezni postopkovni korak v tem upravnem postopku in opravi oceno glede registracije fitofarmacevtskega sredstva v zadevni coni. Temu koraku nato sledi naslednji postopkovni korak, ki je s prvim neločljivo povezan, izvede pa ga zadevna država članica. Ocena države članice poročevalke je torej osnovni pogoj za to, da lahko zadevna država članica izvaja svoja pooblastila znotraj sistema, tj. da sprejme dokončno odločitev o registraciji zadevnega fitofarmacevtskega sredstva na svojem ozemlju. Korak, ki ga izvede država članica poročevalka, in korak, ki ga izvede zadevna država članica, sta nedvomno povezana.

40.

Dalje, na podlagi ugotovljene narave navedenega razmerja je treba pojasniti pooblastila zadevne države članice. Povezava med korakoma pomeni, da država članica poročevalka in vsaka zadevna država članica v različnih fazah posredujeta v enem samem upravnem postopku, ki ga je začel vlagatelj. Zadevna država članica, ki zaključi ta postopek, zato nima pooblastila za pregled sklepov ocene, ki jo opravi država članica poročevalka. Zato ne more pregledati zakonitosti teh sklepov države članice poročevalke, ( 16 ) saj bi bilo to v nasprotju z medsebojnim zaupanjem in celovitostjo postopka, ki sta del sistema, vzpostavljenega na podlagi Uredbe št. 1107/2009.

41.

Dejstvo, da sta faza postopka, v kateri je udeležena članica poročevalka, in faza postopka, v kateri je udeležena zadevna država članica, povezani, ter dejstvo, da druga ne more pregledati sklepov ocene, ki jo opravi prva, ne pomenita, da je diskrecijska pravica zadevne države članice popolnoma izločena. Prav nasprotno, kot je razvidno iz samega besedila člena 36(2) Uredbe št. 1107/2009, in sicer „izdajo ali zavrnejo […] na podlagi sklepov ocene države članice [poročevalke]“, je ta ocena, čeprav je pomembna, le eden od dokumentov, ki jih mora upoštevati zadevna država članica; ni pa to dokončna odločitev o registraciji zadevnega fitofarmacevtskega sredstva v vseh državah članicah iz zadevne cone. Kot je pravilno opozorila nemška vlada, navedena določba glede na to, da zadevna država članica svojo odločitev sprejme „na podlagi sklepov“, predvideva določeno možnost odstopanja – v utemeljenih primerih – od odločitve države članice poročevalke. Zato je po mojem mnenju jasno, da besedilo, ki ga je sprejel zakonodajalec Unije, od zadevne države članice ne zahteva, da registracijo izda ali zavrne tako, da samodejno sledi pristopu države članice poročevalke.

42.

Pravzaprav je odstopanje od sklepov ocene države članice poročevalke že izrecno predvideno v Uredbi št. 1107/2009 v členu 36(3), kar pomeni, da zadevna država članica zaradi ocene države članice poročevalke vendarle nima povsem zvezanih rok.

43.

V členu 36(3) je v prvem pododstavku navedeno: „Z odstopanjem od [člena 36(2)] in v skladu z zakonodajo [EU] se lahko določijo ustrezni pogoji v zvezi z zahtevami iz člena 31(3) in (4) ter drugi ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki se sprejmejo zaradi posebnih pogojev uporabe.“

44.

V drugem pododstavku je nato pojasnjeno: „Če se pomisleki držav članic glede zdravja ljudi ali živali ter varovanja okolja ne morejo nadzirati z uvedbo nacionalnih ukrepov za zmanjšanje tveganja iz prvega pododstavka, lahko država članica zavrne registracijo fitofarmacevtskih sredstev na svojem območju, če zaradi specifičnih okoljskih ali kmetijskih pogojev utemeljeno meni, da zadevno sredstvo še vedno predstavlja nesprejemljivo tveganje zdravju ljudi ali živali ali okolju.“

45.

V členu 36(3), drugi pododstavek, je uporabljena zveza „lahko država članica zavrne“, kar pomeni, da je zadevni državi članici dano polje proste presoje. Vendar pa navedeni člen določa nekatere omejitve: „če zaradi specifičnih okoljskih ali kmetijskih pogojev utemeljeno meni, da zadevno sredstvo še vedno predstavlja nesprejemljivo tveganje zdravju ljudi ali živali ali okolju.“

46.

Zato je glede na besedilo člena 36(3) zadevni državi članici dovoljeno odstopati od ocene države članice poročevalke. S takim izrecnim priznavanjem pravic zadevne države članice je mogoče pojasniti okvir, v katerem zakonodajalca Unije vidita vlogo obvladovanja tveganja, ki naj bi ga v postopku registracije izvajala ta država članica.

47.

Zato je pomembno, da se člen 36(2) ne razlaga ločeno. ( 17 ) Primerno je uporabiti sistemski pristop in si to določbo razlagati v kontekstu, v katerem se pojavlja, se pravi z upoštevanjem njenega mesta znotraj celotnega sklopa pravic, dodeljenih zadevni državi članici, da bi se nadzorovalo, katera fitofarmacevtska sredstva je dovoljeno dajati na trg zadevne države članice in jih ohranjati na njem.

48.

Tak nadzor ne vključuje le tega, da se dovoli dajanje fitofarmacevtskega sredstva na trg, temveč tudi pregled in preklic katere koli izdane registracije. Člen 44 Uredbe št. 1107/2009 določa postopek in pogoje za preklic ali spremembo registracije fitofarmacevtskega sredstva, kar dopolnjuje nabor pooblastil, dodeljenih zadevni državi članici. Zato je treba člen 36(2) razlagati v kontekstu navedenih določb. Očitno je, da sta navedena člena medsebojno povezana elementa sistema registracije, saj se člen 44(4) izrecno sklicuje na člen 36(3) in predvideva podobno odstopanje, vendar v položaju, ko je bila registracija že izdana, zdaj pa je predmet spremembe ali preklica.

49.

Vendar bistvo sistema registracije in nadzora fitofarmacevtskih sredstev ter obseg pravic, dodeljenih zadevni državi članici, postaneta očitna ob branju člena 44(1) in (3) Uredbe št. 1107/2009. V skladu s tema določbama lahko države članice pregledajo registracijo kadar koli, zlasti če obstajajo dokazi, da katere koli „zahteve iz člena 29 [navedene uredbe] niso ali niso več izpolnjene“. ( 18 ) Če država članica ugotovi, da te zahteve niso več izpolnjene, mora registracijo preklicati ali spremeniti.

50.

Poleg tega člen 44 določa, da registracijo pregleda, prekliče ali spremeni „država članica“, in navaja podrobne pogoje za uporabo teh pravic. Navedeni člen ne določa, da so tak pregled, preklic ali sprememba pogojeni s predhodnimi spremembami ocene, ki jih je opravila država članica poročevalka. Iz tega sledi, da je pravica „države članice“ neodvisna pravica, ki jo zadevna država članica uresničuje neodvisno od države članice poročevalke. Za namene obravnavane zadeve je pomembno opozoriti, da je eden od pogojev za obvezni preklic registracije naveden v členu 44(3)(a), in sicer mora država članica registracijo pregledati in preklicati ali spremeniti, če „zahteve iz člena 29 niso ali niso več izpolnjene“.

51.

Kot je Sodišče spomnilo v sodbi Blaise, ( 19 )„iz člena 44(1) in (3) [Uredbe št. 1107/2009] […] izhaja, da se registracija fitofarmacevtskega sredstva lahko pregleduje in nato spremeni ali celo prekliče, zlasti če je na podlagi razvoja znanstvenega in tehničnega znanja očitno, da navedeno sredstvo ni ali ni več v skladu z zahtevami za registracijo dajanja v promet iz člena 29 te uredbe, zlasti z zahtevo o neobstoju takojšnjega ali zapoznelega vpliva na zdravje ljudi“.

52.

Zato člen 36(2), če se ga razlaga v kontekstu celotnega sistema registracije, spremembe registracije in preklica registracije fitofarmacevtskega sredstva na podlagi Uredbe št. 1107/2009, zlasti njenega člena 44, zahteva, da se pravice zadevnih držav članic iz člena 36(2) razlagajo dovolj široko, da se taki državi članici omogoči, da pri odločanju o vlogi za registracijo fitofarmacevtskega sredstva upošteva člen 29 navedene uredbe. Če je mogoče registracijo preklicati, ( 20 ) kadar je na podlagi znanstvenih in tehničnih spoznanj, ki so na voljo državi članici, razvidno, da bi lahko zadevno fitofarmacevtsko sredstvo imelo škodljive vplive na zdravje ljudi ali živali ali nesprejemljiv vpliv na okolje, bi moralo biti zadevni državi članici enako pooblastilo na voljo, kadar ocenjuje vlogo za novo registracijo, da bi se takoj preprečili taki škodljivi vplivi. Taka pravica je po drugi strani pogojena z obstojem trenutnih znanstvenih ali tehničnih spoznanj o škodljivih vplivih, navedenih zgoraj, ki jih država članica poročevalka med svojim postopkom ocenjevanja ni upoštevala.

53.

Država članica namreč ne more biti bolj upravičena do preklica registracije, kot je bila do njene izdaje ali zavrnitve. ( 21 ) Če sta zakonodajalca Unije državo članico izrecno zavezala k ukrepanju, da bi se odpravili morebitni škodljivi vplivi registriranega fitofarmacevtskega sredstva na zdravje ljudi ali živali ali morebiten nesprejemljiv vpliv takega sredstva na okolje, kadar so taki učinki razvidni iz trenutnih znanstvenih ali tehničnih spoznanj, obstaja enaka obveznost v postopku registracije, da bi se preprečil pojav takih vplivov. Kot je navedeno v uvodnem delu teh sklepnih predlogov, onesnaževanje s fitofarmacevtskimi sredstvi povzroča izgubo biotske raznovrstnosti in močan upad populacij žuželk, pri čemer ogroža njihovo ključno vlogo pri proizvodnji hrane. Priznava se tudi, da je izpostavljenost kemičnim fitofarmacevtskim sredstvom povezana s kroničnimi boleznimi, kot so rak, bolezni srca, bolezni dihal in nevrološke bolezni. ( 22 ) Zato bi morala biti zadevna država članica pooblaščena tudi za preprečevanje pojava takih vplivov ali za njihovo zmanjševanje.

54.

Iz navedenih premislekov sledi, da je treba besedilo v členu 36(2) „na podlagi sklepov ocene“ razlagati tako, da to vključuje pooblastilo zadevne države članice, da zavrne izdajo registracije, če je – na podlagi vsakokratnih znanstvenih ali tehničnih spoznanj – očitno, da zadevno fitofarmacevtsko sredstvo ne izpolnjuje zahtev iz člena 29 in člena 4(3) navedene uredbe, vključno z zahtevo, da ne sme biti škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali živali ali nesprejemljivega vpliva na okolje.

55.

Z drugimi besedami, dejstvo, da Uredba št. 1107/2009 izrecno omogoča, da država članica na podlagi znanstvenih ali tehničnih spoznanj prekliče ali spremeni registracijo, pomeni, da mora imeti tudi pravico, da take registracije sploh ne izda.

56.

Zato lahko zadevna država članica zavrne registracijo v smislu člena 36(2) Uredbe št. 1107/2009, kadar je iz trenutnih znanstvenih ali tehničnih spoznanj razvidno, da „zahteve iz člena 29 [navedene uredbe] niso ali niso več izpolnjene“ ( 23 ) v zvezi z zadevnim fitofarmacevtskim sredstvom.

57.

Poleg tega navedena razlaga izhaja iz same narave previdnostnega načela, po katerem je treba preventivno ukrepati, da bi se izognili morebitnim tveganjem za zdravje ljudi ali živali ali za okolje.

58.

Člen 1(4) Uredbe št. 1107/2009 namreč določa, da določbe te uredbe „temeljijo na previdnostnem načelu, da bi zagotovili, da aktivne snovi ali sredstva, dani v promet, nimajo škodljivega vpliva na zdravje ljudi ali okolje. Državam članicam se zlasti ne sme onemogočiti uporaba previdnostnega načela, kadar obstaja znanstvena negotovost glede tveganja za zdravje ljudi ali živali ali za okolje, ki ga predstavljajo fitofarmacevtska sredstva, ki naj bi bila odobrena na njihovem ozemlju.“ ( 24 )

59.

V zvezi s previdnostnim načelom je Sodišče že večkrat ugotovilo, da „[je treba] za pravilno uporabo tega načela na področju, ki ga ureja ta uredba, […] prvič, opredeliti potencialno negativne posledice uporabe aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev, ki spadajo na njeno področje uporabe, za zdravje [ali okolje] in, drugič, izvesti vsesplošno oceno tveganja za zdravje [ali okolje], ki temelji na najzanesljivejših razpoložljivih znanstvenih podatkih in najnovejših mednarodnih raziskavah“. ( 25 )

60.

Strinjam se s predložitvenim sodiščem, ( 26 ) da sprejetje trditve, da mora zadevna država članica storiti komaj kaj več kot sistematično upoštevati sklepe ocene države članice poročevalke, ne bi bilo skladno s previdnostnim načelom.

61.

V zvezi s tem je mogoče poudariti, da je Splošno sodišče že imelo priložnost glede iste aktivne snovi, kot je sporna v tej zadevi (sulfoksaflor), presoditi, da imajo v bistvu države članice precejšnjo diskrecijsko pravico, zlasti glede kompleksne tehnične ocene in določitve zahtev za registracijo v okoliščinah, značilnih za njihovo ozemlje. ( 27 )

62.

Sodišče je v nedavni sodbi ( 28 ) potrdilo, da „je treba ugotoviti, kot je navedeno v uvodni izjavi 24 Uredbe št. 1107/2009, da morajo določbe, ki urejajo registracijo, zagotavljati visok standard varstva ter da bi pri izdaji registracije za fitofarmacevtska sredstva cilj varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja ‚moral biti pomembnejši‘ kot cilj izboljšanja rastlinske pridelave“.

63.

Iz vsega navedenega sledi, da je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 36(2) Uredbe št. 1107/2009 razlagati tako, da zadevni državi članici dovoljuje, da pri preučevanju vloge za registracijo fitofarmacevtskega sredstva odstopa od ocene države članice poročevalke, in da ji daje pravico, da zahtevano registracijo zavrne, kadar je iz trenutnih znanstvenih ali tehničnih spoznanj razvidno, da zahteva, da ne sme biti škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali živali ali nesprejemljivega vpliva na okolje, v zvezi z zadevnim fitofarmacevtskim sredstvom ni ali ni več izpolnjena.

64.

Glede na četrto vprašanje se predložitveno sodišče sprašuje, kako bi bilo treba razlagati zvezo „trenutna znanstvena in tehnična spoznanja s pomočjo smernic, ki so na voljo v času vloge“. Po mnenju CTB, ki se pri tem opira na člen 77 in člen 79(2) Uredbe št. 1107/2009, navedeno besedilo od države članice poročevalke zahteva, da svojo oceno opravi ob upoštevanju smernic, ki jih je sprejela Komisija. PAN Europe po drugi strani meni, da zadostuje, da so bile smernice objavljene, ne da bi jih morala sprejeti Komisija, in da smernice iz leta 2013 vsebujejo najnovejša znanstvena in tehnična spoznanja, upoštevna za obravnavano zadevo.

65.

Glede na peto vprašanje želi predložitveno sodišče ob predpostavki, da država članica poročevalka svoje ocene ne more omejiti le na sprejete smernice, izvedeti, ali zadostuje, da to oceno opravi na podlagi razpoložljivih smernic, ali pa mora upoštevati vsa znanstvena in tehnična spoznanja, tudi tista, ki jih v smernicah ni.

66.

Uvodoma je treba opozoriti, da predložitveno sodišče v četrtem in petem vprašanju ne navaja konkretnih členov Uredbe št. 1107/2009, za razlago katerih si prizadeva in ki določajo dolžnost upoštevanja ustreznih smernic, navedenih v teh vprašanjih. Kljub temu v skladu s sodno prakso Sodišča velja, da „[č]eprav je v okviru postopka sodelovanja iz člena 267 PDEU predložitveno sodišče svoje vprašanje formalno omejilo samo na razlago določene določbe prava Unije, to Sodišča ne ovira, da predložitvenemu sodišču poda vse vidike razlage tega prava, ki bi mu lahko koristili pri presoji predložene zadeve, in sicer ne glede na to, ali se navedeno sodišče v svojih vprašanjih nanje sklicuje ali ne. Tako mora Sodišče iz vseh elementov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, izluščiti elemente navedenega prava, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora o glavni stvari“. ( 29 ) Iz predložitvene odločbe je razvidno, da se ti vprašanji za predhodno odločanje nanašata na razlago člena 36(1) navedene uredbe in zlasti v njem vsebovanega besedila „trenutnih znanstvenih in tehničnih spoznanj s pomočjo smernic, ki so na voljo v času vloge“.

67.

V teh okoliščinah je treba upoštevati, da predložitveno sodišče s četrtim in petim vprašanjem, na kateri je treba odgovoriti skupaj, Sodišče prosi, naj ugotovi, ali lahko država članica poročevalka na podlagi člena 36(1) Uredbe št. 1107/2009 opravi oceno na podlagi izključno sprejetih smernic, tudi če v njih vsebovana znanstvena in tehnična spoznanja niso več aktualna, ali pa mora upoštevati vsa razpoložljiva znanstvena in tehnična spoznanja, tudi tista, ki jih v smernicah ni.

68.

Prvič, člen 29, naslovljen „Zahteve za registracijo dajanja v promet“, v odstavku 1(e) določa, da se „[b]rez poseganja v člen 50 […] fitofarmacevtsko sredstvo registrira le, če na podlagi enotnih načel iz odstavka 6 izpolnjuje naslednje zahteve: […] glede na sedanja znanstvena in tehnična spoznanja je v skladu z zahtevami iz člena 4(3)“.

69.

V zvezi z navedenim besedilom je Sodišče v sodbi Blaise (točka 71) pojasnilo, da „je v skladu s členom 29(1)(e) Uredbe št. 1107/2009 med zahtevami za registracijo fitofarmacevtskega sredstva tudi zahteva, da mora to sredstvo glede na sedanja znanstvena in tehnična spoznanja izpolnjevati pogoje, določene v členu 4(3) te uredbe“.

70.

Kot je poudarilo predložitveno sodišče, previdnostno načelo govori tudi v prid upoštevanju vseh razpoložljivih znanstvenih in tehničnih spoznanj, saj zahteva vsesplošno oceno, ki temelji na najzanesljivejših razpoložljivih znanstvenih podatkih in najnovejših mednarodnih raziskavah. ( 30 )

71.

Drugič, glede „enotnih načel“, so bila ta določena v Uredbi (EU) št. 546/2011, ( 31 ) s katero se izvaja Uredba št. 1107/2009. V Prilogi k prvonavedeni uredbi („Enotna načela za ocenjevanje in registracijo fitofarmacevtskih sredstev iz člena 29(6) Uredbe [št. 1107/2009]“), del I („Enotna načela za ocenjevanje in registracijo kemijskih fitofarmacevtskih sredstev“), del A („Uvod“), točka 2, je določeno, da „[d]ržave članice pri ocenjevanju vlog in izdaji registracij: […] (c) upoštevajo druge relevantne tehnične ali znanstvene informacije, ki jih lahko imajo o delovanju fitofarmacevtskega sredstva ali potencialno škodljivih učinkih fitofarmacevtskega sredstva, njegovih sestavin ali ostankov“ (moj poudarek). Poleg tega je v delu B dela I navedene priloge („Ocenjevanje“), točka 1 („Splošna načela“), točka 1.1, določeno, da „[d]ržave članice ob upoštevanju trenutnega znanstvenega in tehničnega znanja ocenijo informacije iz točke 2 dela A […]“ (moj poudarek).

72.

Poudariti želim tudi obveznost vlagatelja na podlagi člena 33 Uredbe št. 1107/2009, da predloži informacije, dokaze in dokumentacijo, na katerih utemeljuje svojo vlogo za registracijo fitofarmacevtskega sredstva (vključno z vsemi informacijami o mogočih škodljivih učinkih fitofarmacevtskega sredstva na zdravje ljudi in živali ali na okolje ter o znanih in pričakovanih kumulativnih in sinergijskih učinkih, ki so posledica take interakcije), ( 32 ) ter možnost iz člena 37 navedene uredbe, da država članica poročevalka med preučevanjem vloge, ki ni omejeno na preučitev informacij in dokazov, ki jih predloži vlagatelj, zahteva dodatne informacije.

73.

Kot je poudarila nemška vlada, bi bilo treba glede na besedilo v členu 36(1) navedene uredbe, da „[d]ržava članica […] opravi […] oceno ob upoštevanju trenutnih znanstvenih in tehničnih spoznanj s pomočjo smernic, ki so na voljo v času vloge“ (moj poudarek), to določbo razlagati tako, da je treba pri odločanju o registraciji poleg razpoložljivih smernic (tj. sprejetih smernic in objavljenih, vendar še ne sprejetih smernic) upoštevati tudi druge novejše informacije. V zvezi s tem je treba upoštevati dejstvo, da člen 36(1) ne predvideva le uporabe smernic, temveč tudi upoštevanje „trenutnih znanstvenih in tehničnih spoznanj“. Ta spoznanja so omenjena tudi v členu 44(3) (o preklicu ali spremembi registracije).

74.

Pomembno je upoštevati, da smernice, kakor tudi nakazuje njihovo ime, usmerjajo oziroma dajejo napotke, vendar kot take z Uredbo št. 1107/2009 niso določene kot conditio sine qua non. So instrument mehkega prava, katerega namen je pomagati državam članicam, da upoštevna pravila in načela (na primer v kontekstu ocenjevanja in registracije fitofarmacevtskih sredstev) uporabljajo dosledno, enotno in pregledno. To potrjuje člen 77 navedene uredbe, ki izrecno določa, da Komisija „lahko“ sprejme take smernice. Iz tega sledi, da če smernic ni ali če so obstoječe smernice zastarele (se pravi ne odražajo več „trenutnih znanstvenih in tehničnih spoznanj“), morajo države članice na podlagi navedene uredbe oceno opraviti in odločitve o registraciji sprejeti na podlagi drugih razpoložljivih virov, ki pa dejansko vsebujejo najnovejša znanstvena in tehnična spoznanja.

75.

Dvomi predložitvenega sodišča bi lahko deloma izhajali tudi iz dejstva, da je, kot je videti, različica člena 36(1) Uredbe št. 1107/2009 v nizozemskem jeziku nepravilna, vsekakor pa nenatančna, če jo primerjamo z različicami v drugih jezikih. V navedenem členu je namreč zapisano „van de stand van de wetenschappelijke en technische kennis“ („stanja znanstvenih in tehničnih spoznanj“), pri čemer je izpuščena nizozemska ustreznica za „trenutnih“, medtem ko je denimo v različicah v francoskem, italijanskem, nemškem in angleškem jeziku zapisano „à la lumière des connaissances scientifiques et techniques actuelles“ („trenutnih“), „conoscenze scientifiche e techniche attuali“ („trenutnih“), „des neuesten Stands von Wissenschaft und Technik“ („najnovejših“) oziroma „current scientific and technical knowledge“ („trenutnih“).

76.

Zato menim, da je sicer res, da so „razpoložljive“ smernice (glej točko 73 teh sklepnih predlogov) referenčni vir za znanstvena in tehnična spoznanja, ki bi jih morale države članice upoštevati pri ocenjevanju vloge za registracijo fitofarmacevtskega sredstva, vendar pa niti država članica poročevalka, ki pripravi oceno tveganja, niti zadevne države članice, ki preučijo vlogo za registracijo, niso omejene na ta vir podatkov, kadar na podlagi zlasti člena 36(1) in (2) ter člena 29(1)(e) Uredbe št. 1107/2009 presojajo „trenutna znanstvena in tehnična spoznanja“. ( 33 )

77.

Iz tega sledi, da je treba upoštevati vse informacije, ki se štejejo za trenutna in upoštevna „znanstvena in tehnična spoznanja“.

78.

Ta pristop je potrjen s cilji Uredbe št. 1107/2009. Sodišče je na te cilje opozorilo že v sodbi Pesticide Action Network Europe. ( 34 )

79.

V tej sodbi je presodilo, da je „[cilj] Uredbe št. 1107/2009 […], kot je pojasnjeno v členu 1(3) in (4) te uredbe in kot izhaja iz uvodne izjave 8 navedene uredbe, zlasti zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja“ (točka 46).

80.

V zvezi s tem je poudarilo, da „te določbe temeljijo na previdnostnem načelu, ki je eno od temeljev politike varstva visoke ravni, za katero si Unija prizadeva na področju okolja v skladu s členom 191(2), prvi pododstavek, PDEU, da bi se preprečilo, da bi aktivne snovi ali sredstva, dana v promet, škodila zdravju ljudi in živali ali okolju“ (točka 47).

81.

Poleg tega je spomnilo, da, „kot je navedeno v uvodni izjavi 24 Uredbe št. 1107/2009, […] morajo določbe, ki urejajo registracijo, zagotavljati visok standard varstva ter da bi pri izdaji registracije za fitofarmacevtska sredstva cilj varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja ‚moral biti pomembnejši‘ kot cilj izboljšanja rastlinske pridelave“ (točka 48).

82.

Zato je Sodišče razsodilo, da „bi bilo treba, kot je pojasnjeno v tej uvodni izjavi, pred dajanjem v promet dokazati ne le, da fitofarmacevtska sredstva nedvomno koristijo rastlinski pridelavi, ampak tudi, da nimajo nobenega škodljivega vpliva na zdravje ljudi ali živali“ (točka 49).

83.

Navedeni cilj je mogoče doseči le, če se upoštevajo trenutna (tj. najnovejša) znanstvena in tehnična spoznanja, kadar država članica poročevalka izvaja svojo oceno in kadar se zadevna država članica odloča, ali naj izda ali zavrne registracijo fitofarmacevtskega sredstva. Edino tako lahko država članica dokaže, da v zvezi z zadevnim fitofarmacevtskim sredstvom po njenem najboljšem védenju ni nobenih škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali živali ali na okolje.

84.

Kot je poudarilo predložitveno sodišče, tako razlago potrjuje obstoječa sodna praksa Sodišča.

85.

V sodbi Bayer CropScience in Bayer proti Komisiji ( 35 ) je Sodišče razsodilo, da „lahko ugotovitev v okviru pregleda odobritve aktivne snovi, da merila za odobritev iz člena 4 Uredbe št. 1107/2009 niso več izpolnjena, temelji na vsakem novem spoznanju, če je to znanstveno ali tehnično, ne glede na vir ali dokument, iz katerega izhaja“ (moj poudarek).

86.

Kot je pravilno opozorila Irska, dejstvo, da se je v navedeni zadevi obravnavala ponovna ocena registracije aktivne snovi, ni odločilno. V resnici ni razloga za razmišljanje, da enaka ugotovitev ne bi veljala za oceno vloge za registracijo fitofarmacevtskega sredstva, saj nasprotna razlaga ne bi bila v skladu s previdnostnim načelom, na katerem temelji Uredba št. 1107/2009.

87.

Iz vsega navedenega sledi, da je treba na četrto in peto vprašanje odgovoriti, da bi morala država članica pri preučevanju vloge za registracijo fitofarmacevtskega sredstva na podlagi člena 36(1) Uredbe št. 1107/2009 upoštevati vsa upoštevna in zanesljiva trenutna (tj. najnovejša) znanstvena in tehnična spoznanja, in sicer ne glede na vir ali dokument, iz katerega izhajajo.

88.

Sodišču predlagam, naj na prvo, četrto in peto vprašanje za predhodno odločanje, ki jih je postavilo College van Beroep voor het bedrijfsleven (pritožbeno upravno sodišče za gospodarske zadeve), odgovori:

Prvo vprašanje:

Člen 36(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS

je treba razlagati tako, da zadevni državi članici dovoljuje, da pri preučevanju vloge za registracijo fitofarmacevtskega sredstva odstopa od ocene države članice, ki poroča območno, in da ji daje pravico, da zahtevano registracijo zavrne, kadar je iz trenutnih znanstvenih ali tehničnih spoznanj razvidno, da zahteva, da ne sme biti škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali živali ali nesprejemljivega vpliva na okolje, v zvezi z zadevnim fitofarmacevtskim sredstvom ni ali ni več izpolnjena.

Četrto in peto vprašanje:

Člen 36(1) Uredbe št. 1107/2009

je treba je treba razlagati tako, da bi država članica morala pri preučevanju vloge za registracijo fitofarmacevtskega sredstva na podlagi navedene določbe upoštevati vsa upoštevna in zanesljiva trenutna (to je najnovejša) znanstvena in tehnična spoznanja, in sicer ne glede na vir ali dokument, iz katerega izhajajo.