1

Družbe Amazon.com Inc., Amazon Services Europe Sàrl, Amazon EU Sàrl in Amazon Europe Core Sàrl (v nadaljevanju skupaj: Amazon) s pritožbo predlagajo razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije z dne 14. oktobra 2021, Amazon.com in drugi/Komisija (T‑19/21, v nadaljevanju: izpodbijani sklep, EU:T:2021:730), s katerim je to kot nedopustno zavrglo njihovo tožbo za razglasitev delne ničnosti Sklepa Komisije C(2020) 7692 final z dne 10. novembra 2020 o uvedbi postopka na podlagi člena 102 PDEU v zadevi AT.40703 – Amazon – Buy Box (v nadaljevanju: sporni sklep).

2

V uvodnih izjavah 17 in 32 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov [101] in [102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205) je navedeno:

[…]

3

Člen 11(6) te uredbe določa:

„Ko Komisija začne postopek za sprejetje odločbe iz poglavja III, razbremeni organe, pristojne za konkurenco v državah članicah, uporabe členov [101 in 102 PDEU]. Če organ, pristojen za konkurenco v državi članici, že obravnava primer, Komisija sproži svoje postopke šele po posvetovanju z nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco.“

4

V uvodni izjavi 10 Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma [101 in 102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 81), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 622/2008 z dne 30. junija 2008 (UL 2008, L 171, str. 3) (v nadaljevanju: Uredba št. 773/2004), je navedeno:

„Zaradi spoštovanja pravic podjetij do obrambe bi Komisija morala zadevnim strankam zagotoviti pravico do zaslišanja pred sprejetjem odločitve.“

5

Člen 2(1) Uredbe št. 773/2004 določa:

„Komisija se lahko odloči začeti postopek za sprejem odločbe v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 1/2003 kadar koli, vendar najpozneje do datuma, ko izda predhodno oceno, kakor je navedeno v členu 9(1) navedene uredbe, ali ugotovitev o možnih kršitvah ali zahtevo strankam, da izkažejo svoj interes za sodelovanje v pogovorih o poravnavi, ali do datuma objave sporočila v skladu s členom 27(4) navedene uredbe, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.“

6

Dejansko stanje je bilo v točkah od 1 do 5 izpodbijanega sklepa predstavljeno tako:

7

Družba Amazon je 19. januarja 2021 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev delne ničnosti spornega sklepa v delu, v katerem je bilo v njem določeno, da je Italija izključena iz ozemeljskega obsega preiskave in da za to državo ne veljajo pravne posledice člena 11(6) Uredbe št. 1/2003.

8

Komisija se je z ločenim aktom, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloženim 29. marca 2021, sklicevala na nedopustnost te tožbe, pri čemer je zlasti trdila, da sporni sklep ni izpodbojni akt v smislu člena 263 PDEU, ker nima zavezujočega pravnega učinka, ki bi lahko vplival na interese družbe Amazon tako, da bi bistveno spremenil njen pravni položaj. Družba Amazon je stališče glede tega ugovora nedopustnosti vložila 14. maja 2021.

9

Splošno sodišče je z izpodbijanim sklepom tožbo družbe Amazon zavrglo kot nedopustno z obrazložitvijo, da ima sporni sklep le učinke procesnega akta in da torej, razen kar zadeva procesni položaj družbe Amazon, ni vplival na njen pravni položaj.

10

Poleg tega je Splošno sodišče v skladu s členom 144(3) Poslovnika odločilo, da ni treba odločati o predlogih za intervencijo, med drugim o predlogu za intervencijo, ki ga je vložil Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato (urad za varstvo konkurence in tržnih pravil, Italija) (v nadaljevanju: AGCM).

11

Družba Amazon je 21. decembra 2021 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to pritožbo.

12

Urad AGCM je z vlogo, vloženo 13. aprila 2022, na podlagi člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ter členov 129 in 130 Poslovnika Sodišča predlagal, naj se mu dovoli intervencija v pritožbenem postopku v podporo predlogom Komisije.

13

Predsednik Sodišča je s sklepom z dne 14. julija 2022, Amazon.com in drugi/Komisija (C‑815/21 P, neobjavljen, EU:C:2022:596), temu predlogu ugodil. Ker je bil navedeni predlog vložen po izteku roka iz člena 130 tega poslovnika, vendar pred sprejetjem odločbe o začetku ustnega dela postopka, je bila uradu AGCM v skladu s členom 129(4) navedenega poslovnika dovoljena intervencija v podporo predlogom Komisije in predstavitev stališč na obravnavi, če bo ta opravljena.

14

Družba Amazon Sodišču s pritožbo predlaga, naj:

15

Komisija Sodišču predlaga, naj:

16

Družba Amazon v utemeljitev pritožbe navaja en sam pritožbeni razlog, razdeljen na tri dele, od katerih se prvi nanaša na to, da je Splošno sodišče kršilo člen 263 PDEU, drugi na napačno razlago člena 11(6) Uredbe št. 1/2003, tretji pa na to, da obrazložitev Splošnega sodišča temelji na napačnih in brezpredmetnih podrednih ugotovitvah.

17

Družba Amazon z drugim delom edinega pritožbenega razloga, ki ga je treba preučiti najprej, trdi, da je Splošno sodišče v izpodbijanem sklepu napačno razlagalo člen 11(6) Uredbe št. 1/2003.

18

Tako naj bi Splošno sodišče v točkah od 28 do 50 izpodbijanega sklepa to določbo razlagalo paradoksalno, saj je na eni strani v točki 41 tega sklepa navedlo, da je namen navedene določbe zaščititi podjetja pred vzporednima pregonoma organov, pristojnih za konkurenco v državah članicah, in Komisije, na drugi strani pa priznalo, da ima Komisija diskrecijsko pravico, da to varstvo zavrne.

19

Ta napačna razlaga naj bi izhajala iz pomešanja pojmov „geografski trg“, „geografski obseg“ in „geografski obseg postopka“ v točkah od 26 do 28 izpodbijanega sklepa. V zvezi s tem družba Amazon trdi, da s spornim sklepom ni bil opredeljen nikakršen „geografski trg“, temveč je bila zgolj Italija izključena iz ozemeljskega obsega preiskave Komisije, in sicer samo z namenom, da bi se obšle obveznosti, ki izhajajo iz člena 11(6) Uredbe št. 1/2003.

20

Nazadnje, družba Amazon trdi, da Splošno sodišče v točki 28 izpodbijanega sklepa varstvo, dano s členom 11(6) Uredbe št. 1/2003, pogojuje z diskrecijsko pravico Komisije. Uprava pa naj načeloma na nobenem področju prava Unije ne bi mogla z diskrecijsko izbiro odpraviti varstva, ki ga zagotavlja pravo.

21

Komisija utemeljenost teh argumentov izpodbija.

22

Kar zadeva razlago člena 11(6) Uredbe št. 1/2003, je treba poudariti, da je Splošno sodišče v točki 23 izpodbijanega sklepa navedlo, da ima akt, s katerim Komisija začne postopek na podlagi člena 102 PDEU, načeloma le učinke procesnega akta in, razen kar zadeva postopkovni položaj pritožnic, ne vpliva na njihov pravni položaj. Zato je v točki 38 tega sklepa ugotovilo, da ima v obravnavani zadevi odločitev o izključitvi Italije iz obsega postopka, ki ga je Komisija začela po sprejetju spornega sklepa, le učinke procesnega akta in, razen kar zadeva postopkovni položaj družbe Amazon, ne vpliva na njen pravni položaj.

23

V točki 39 navedenega izpodbijanega sklepa je dodalo, da te ugotovitve ni mogoče ovreči s trditvami družbe Amazon, da ima sporni sklep, čeprav je procesni akt, zavezujoče pravne učinke, ker naj bi izključitev italijanskega ozemlja z njegovega področja uporabe družbi Amazon odvzemala varstvo pred vzporednimi postopki, določeno v členu 11(6) Uredbe št. 1/2003.

24

Tako je Splošno sodišče, potem ko je v točki 41 izpodbijanega sklepa poudarilo, da izguba pristojnosti organov, pristojnih za konkurenco v državah članicah, ki izhaja iz zadnjenavedene določbe, omogoča varstvo pred vzporednima pregonoma teh organov in Komisije, v točkah od 45 do 48 tega sklepa presodilo, da iz tega varstva nikakor ne izhaja pravica podjetja, da zadevo v celoti obravnava Komisija. Zato je Splošno sodišče v točki 49 navedenega sklepa ugotovilo, da družba Amazon ne more utemeljeno trditi, da ji je s spornim delom spornega sklepa odvzeto varstvo iz člena 11(6) Uredbe št. 1/2003, ker ta učinek varstva ne pomeni, da mora Komisija uvesti postopek, da bi organom, pristojnim za konkurenco v državah članicah, odvzela pristojnost za uporabo členov 101 in 102 PDEU.

25

V nasprotju s tem, kar trdi družba Amazon, taka razlaga člena 11(6) Uredbe št. 1/2003 ni napačna.

26

V skladu s členom 11(6), prvi stavek, Uredbe št. 1/2003 namreč organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, izgubijo pristojnost za uporabo členov 101 in 102 PDEU, ko Komisija začne postopek za sprejetje ene od odločb, opredeljenih v poglavju III te uredbe, katerih namen je ugotoviti kršitev členov 101 in 102 PDEU, zadevnim podjetjem naložiti, naj odpravijo navedene kršitve, odrediti začasne ukrepe na podlagi prima facie ugotovitve takih kršitev, odrediti, da so zaveze, ki so jih sprejela podjetja, zavezujoče, ali ugotoviti, da se člena 101 PDEU in 102 PDEU ne uporabita.

27

Iz tega sledi, da kadar Komisija na podlagi člena 11(6), prvi stavek, Uredbe št. 1/2003 začne postopek proti enemu ali več podjetjem zaradi domnevne kršitve členov 101 ali 102 PDEU, organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, izgubijo pristojnost za pregon istih podjetij za ista domnevno protikonkurenčna ravnanja, ki so bila storjena na istem ali istih trgih proizvodov in na istem ali istih geografskih trgih v istem ali istih obdobjih (sodba z dne 25. februarja 2021, Slovak Telekom, C‑857/19, EU:C:2021:139, točka 30).

28

Taka izguba pristojnosti je utemeljena s tem, da so organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, pooblaščeni za uporabo pravil Unije o konkurenci vzporedno s Komisijo, tako da je, kot je razvidno iz uvodne izjave 17 Uredbe št. 1/2003, cilj te uredbe med drugim zagotoviti dosledno uporabo pravil Unije o konkurenci in najboljše mogoče upravljanje mreže javnih organov, odgovornih za izvajanje teh pravil. Poleg tega, ker vzporedna uporaba navedenih pravil ne more biti v škodo podjetij, izguba pristojnosti organov, pristojnih za konkurenco v državah članicah, tako tem podjetjem omogoča varstvo pred vzporednima pregonoma teh organov in Komisije (glej v tem smislu sodbo z dne 25. februarja 2021, Slovak Telekom, C‑857/19, EU:C:2021:139, točka 32 in navedena sodna praksa).

29

Glede tega je treba navesti, da sklep o uvedbi postopka v smislu člena 2(1) Uredbe št. 773/2004 njegovim naslovnikom ne odvzema njihovih postopkovnih pravic. Nasprotno, ta postopek je bil oblikovan točno zato, da bi se zadevnim podjetjem omogočilo, da predstavijo svoje stališče in Komisijo čim celoviteje seznanijo z vsemi dejstvi, preden ta sprejme odločitev, ki vpliva na njihove interese. Namen tega postopka je torej, da se za ta podjetja ustvarijo procesna jamstva in – kot izhaja iz uvodne izjave 32 Uredbe št. 1/2003 in uvodne izjave 10 Uredbe št. 773/2004 – da se jim zagotovi pravica do izjave pred Komisijo (sklep z dne 29. januarja 2020, Silgan Closures in Silgan Holdings/Komisija, C‑418/19 P, neobjavljen, EU:C:2020:43, točka 48).

30

Zato argumentacija, ki jo družba Amazon navaja v utemeljitev tega dela edinega pritožbenega razloga, in sicer da člen 11(6) Uredbe št. 1/2003 podjetjem zagotavlja varstvo pred vzporednima postopkoma organov, pristojnih za konkurenco v državah članicah, in Komisije, to varstvo pa naj bi ji ta institucija odvzela s tem, da je Italijo nezakonito izključila iz ozemeljskega obsega preiskave, uvedene s spornim sklepom, temelji na očitno napačni razlagi te določbe.

31

Do varstva iz člena 11(6) Uredbe št. 1/2003 namreč pride le v primeru vzporednih pregonov organov, pristojnih za konkurenco v državah članicah, in Komisije zoper ista podjetja za ista domnevno protikonkurenčna ravnanja, ki so bila storjena na istem ali istih trgih proizvodov in na istem ali istih geografskih trgih v istem ali istih obdobjih.

32

Kot Komisija upravičeno navaja v odgovoru na pritožbo, je to varstvo odvisno od področja uporabe sklepa o začetku postopka na podlagi člena 101 PDEU ali člena 102 PDEU.

33

Zato se podjetja na to varstvo ne morejo sklicevati, če Komisija ni začela postopka ali ni začela postopka za določeno ozemlje.

34

Ker v obravnavani zadevi ozemeljski obseg postopka, začetega v skladu s spornim sklepom, ni vključeval Italije, varstva pred vzporednimi postopki iz člena 11(6) Uredbe št. 1/2003 ni bilo mogoče uporabiti.

35

Poleg tega, kot je v točki 45 izpodbijanega sklepa navedlo Splošno sodišče, ne da bi s tem storilo napako, to varstvo pred vzporednimi pregoni podjetju ne daje nikakršne pravice, da zadevo v celoti obravnava Komisija.

36

Argument, kot je trditev družbe Amazon, da bi se moral sklep Komisije o začetku postopka za sprejetje odločbe na podlagi določb poglavja III Uredbe št. 1/2003 nujno nanašati na celoten EGP, bi namreč tej instituciji odvzel široko diskrecijsko pravico, ki jo ima v zvezi s sprejetjem take odločbe v skladu s členom 2(1) Uredbe št. 773/2004.

37

Iz zgornjih razlogov izhaja, da Splošno sodišče ni napačno razlagalo člena 11(6) Uredbe št. 1/2003. Zato je argumentacija družbe Amazon, da je to sodišče pomešalo pojme „geografski trg“, „geografski obseg“ in „geografski obseg postopka“, brezpredmetna.

38

Zato je treba drugi del edinega pritožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.

39

Družba Amazon trdi, da je Splošno sodišče kršilo člen 263, prvi in četrti odstavek, PDEU, ker je napačno ugotovilo, da ničnostna tožba ni dopustna, ker sporni sklep nima pravnega učinka za družbo Amazon.

40

Učinke in pravno naravo spornega sklepa naj bi bilo treba presojati glede na njegovo funkcijo. Družba Amazon Splošnemu sodišču očita, da je presodilo zgolj, da ima v skladu s sodno prakso akt o začetku postopka na podlagi člena 102 PDEU na splošno le učinke procesnega akta in, razen kar zadeva procesni položaj podjetij naslovnikov, ne vpliva na njihov pravni položaj, ne da bi sporni sklep konkretno analiziralo.

41

Po mnenju družbe Amazon bi Splošno sodišče, če bi opravilo vsebinsko analizo navedenega sklepa, ugotovilo, da s tem sklepom ni bil zgolj začet postopek, temveč je imel ta sklep samostojen pravni učinek, ker ji je bilo z njim nezakonito odvzeto varstvo pred vsakršnim vzporednim postopkom, ki ga zoper isto podjetje vodita dva organa, pristojna za konkurenco, določeno v členu 11(6) Uredbe št. 1/2003.

42

Komisija argumentacijo družbe Amazon izpodbija in trdi, primarno, da prvi del edinega pritožbenega razloga ni dopusten, ker grajani elementi izpodbijanega sklepa niso natančno opredeljeni, ter podredno, da ta del ni utemeljen.

43

V zvezi z dopustnostjo tega dela zadostuje ugotoviti, da je družba Amazon v nasprotju s trditvami Komisije dovolj natančno opredelila grajane elemente izpodbijanega sklepa, na katere se nanašajo njeni argumenti. Iz pritožbe je namreč jasno razvidno, da družba Amazon Splošnemu sodišču očita, da je presodilo, da je sporni sklep akt o začetku postopka na podlagi člena 102 PDEU, ki ima le učinke procesnega akta in, razen kar zadeva procesni položaj naslovnikov, ne vpliva na njihov pravni položaj, ne da bi opravilo konkretno analizo tega sklepa.

44

Iz tega izhaja, da je prvi del edinega pritožbenega razloga dopusten.

45

Kar zadeva vsebino, je v točkah 27 in 28 pritožbe družbe Amazon izrecno navedeno, da ta družba trdi, da je Splošno sodišče v obravnavani zadevi kršilo člen 263 PDEU s tem, da se je omejilo na formalen prikaz spornega sklepa, ne da bi opravilo vsebinsko analizo, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, da se ta sklep ne omejuje na začetek postopka za sprejetje odločbe na podlagi določb poglavja III Uredbe št. 1/2003 v skladu s členom 2(1) Uredbe št. 773/2004, temveč ima ločen pravni učinek, saj je z njim prenehalo varstvo iz člena 11(6) Uredbe št. 1/2003.

46

Ta argumentacija temelji na predpostavki, da se družba Amazon utemeljeno sklicuje na varstvo iz te določbe. Iz preučitve drugega dela edinega pritožbenega razloga pa je razvidno, da je taka predpostavka napačna.

47

Zato je treba prvi del edinega tožbenega razloga, ki v celoti temelji na tej napačni predpostavki, zavrniti kot neutemeljen.

48

Družba Amazon s tretjim delom edinega pritožbenega razloga, usmerjenim zoper točke od 32 do 50 izpodbijanega sklepa, trdi, da ta sklep temelji na „napačnih in brezpredmetnih podrednih ugotovitvah“. Najprej, Splošno sodišče naj bi se v obrazložitvi napačno sklicevalo na argumente družbe Amazon, da tvega, da se bo morala braniti pred dvema različnima organoma, pristojnima za konkurenco, ker naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo posega v pravice družbe Amazon. Dalje, začasnost spornega sklepa naj za to tožbo ne bi bila upoštevna. Nazadnje, enačenje tožbe z zahtevo Komisiji, naj začne postopek na italijanskem trgu, naj bi bilo napačno.

49

Komisija tej argumentaciji nasprotuje.

50

V zvezi s tem je treba navesti, da ker sta bila prva dva dela edinega pritožbenega razloga zavrnjena, ugotovitve Splošnega sodišča, da je bila tožba družbe Amazon nedopustna, ni mogoče izpodbiti s tretjim delom tega pritožbenega razloga, s katerim družba Amazon zgolj izpodbija „podredne ugotovitve“ Splošnega sodišča, ker naj bi bile napačne in brezpredmetne, tako da je treba tretji del navedenega pritožbenega razloga zavrniti kot brezpredmeten.

51

Glede na zgoraj navedeno je treba zavrniti edini pritožbeni razlog v vseh njegovih delih in zato pritožbo v celoti.

52

Člen 184(2) Poslovnika določa, da kadar pritožba ni utemeljena, o stroških odloči Sodišče. Člen 138(1) tega poslovnika, ki se uporablja za pritožbeni postopek na podlagi njegovega člena 184(1), določa, da se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

53

Komisija je predlagala, naj se družbi Amazon naloži plačilo stroškov, in ker je treba pritožbo te družbe zavrniti, se družbi Amazon naloži plačilo stroškov.

54

V skladu s členom 140(3) Poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, lahko Sodišče intervenientu, ki ni eden od subjektov iz člena 140(1) in (2) navedenega poslovnika, naloži, da nosi svoje stroške. V obravnavani zadevi je treba odločiti, da urad AGCM nosi svoje stroške v zvezi s pritožbo.

Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo: