1

Evropska komisija s tožbo, ki jo je v sodnem tajništvu Sodišča vložila 22. julija 2020, Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Republika Avstrija s tem, da je znesek družinskih dajatev ter socialnih in davčnih ugodnosti v korist otrok oseb, ki imajo pravico do takih dajatev v Avstriji, prilagodila življenjskim stroškom države članice, v kateri ima stalno prebivališče otrok, ni izpolnila svojih obveznosti iz, na eni strani, členov 4, 7 in 67 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72) in, na drugi strani, člena 7 Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji (UL 2011, L 141, str. 1).

2

Nadzorni organ Efte in Kraljevina Norveška sta z vlogama, predloženima v sodnem tajništvu Sodišča 28. oktobra 2020 na podlagi člena 40, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in člena 130 Poslovnika, predlagala, naj se jima v obravnavani zadevi dovoli intervencija v podporo predlogom Komisije in Republike Avstrije.

3

Republika Avstrija, ki je bila na podlagi člena 131(1) Poslovnika pozvana, naj predloži morebitne pripombe glede teh predlogov za intervencijo, tega ni storila, medtem ko je Komisija pojasnila, da z vidika vsebine sicer ne vidi nobenega razloga, da se navedenima predlogoma za intervencijo ne bi ugodilo, se pa sprašuje glede njune dopustnosti, ker se nanašata na intervencijo v postopku med institucijo Unije in državo članico v smislu člena 40, drugi odstavek, zadnji stavek, Statuta Sodišča Evropske unije.

4

Najprej je treba opozoriti, da člen 40 Statuta Sodišča Evropske unije v prvih treh odstavkih določa tri ločene kategorije intervenientov, od katerih za vsako velja posebni režim.

5

Člen 40, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, določa, da se lahko države članice in institucije Unije brez omejitev pridružijo postopku, ki teče pred Sodiščem.

6

Člen 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije določa, da enako velja za vse organe, urade in agencije Unije ter fizične ali pravne osebe, ki lahko izkažejo upravičen interes za rešitev Sodišču predložene zadeve, pri čemer je treba pojasniti, da se fizične ali pravne osebe ne morejo pridružiti v zadevah med državami članicami, med institucijami Unije ali med državami članicami na eni in institucijami Unije na drugi strani.

7

Nazadnje, člen 40, tretji odstavek, Statuta Evropske unije posebno pozornost namenja pogodbenicam Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992 (UL, posebna izdaja v slovenščini, zvezek 52, str. 11) (v nadaljevanju: Sporazum EGP), ki niso države članice, in Nadzornemu organu Efte, na katerega se navedeni sporazum nanaša, pri čemer je pojasnjeno, da se lahko pridružijo postopkom, ki tečejo pred Sodiščem, če ta zadeva eno od področij uporabe tega sporazuma.

8

Iz zadnjenavedene določbe izhaja, da je lahko za dopustnost predloga za intervencijo tretje države, pogodbenice Sporazuma EGP, ali Nadzornega organa Efte določen le pogoj, da mora predmet postopka, na katerega se nanaša ta predlog za intervencijo, spadati na eno od področij uporabe tega sporazuma. Tako je treba zgoraj navedenim državam in nadzornemu organu dovoliti, da se pridružijo postopku, ki teče pred Sodiščem, ne da bi jim bilo treba izkazati poseben interes, če ti postopki zadevajo eno od področij uporabe Sporazuma EGP.

9

Ni pa sporno, da je navedeni pogoj v obravnavani zadevi izpolnjen. Tožba proti toženi stranki se namreč nanaša na njeno domnevno neizpolnitev obveznosti, ki naj bi jih imela na podlagi uredb št. 883/2004 in 492/2011, ki sta bili v Sporazum EGP vključeni s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 76/2011 z dne 1. julija 2011 o spremembi Priloge VI (Socialna varnost) in Protokola 37 k Sporazumu EGP (UL 2011, L 262, str. 33) oziroma s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 52/2012 z dne 30. marca 2012 o spremembi Priloge V (Prosto gibanje delavcev) k Sporazumu EGP (UL 2012, L 207, str. 32).

10

V teh okoliščinah je treba predloga za intervencijo Nadzornega organa Efte in Kraljevine Norveške v podporo predlogom Komisije in Republike Avstrije dopustiti.

11

V skladu s členom 137 Poslovnika se o stroških odloči v sodbi ali sklepu, s katerim se postopek konča.

12

Ker je bilo v obravnavani zadevi predlogoma za intervencijo Nadzornega organa Efte in Kraljevine Norveške ugodeno, se odločitev o stroških, povezanih z intervencijo, pridrži.

Iz teh razlogov je predsednik Sodišča sklenil: