–

za „BalevBio“ EOOD Y. Yakimov in D. Dimitrova, advokati,

–

za bolgarsko vlado M. Georgieva in L. Zaharieva, agentki,

–

za Evropsko komisijo M. Salyková in Y. Marinova, agentki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1821 z dne 6. oktobra 2016 (UL 2016, L 294, str. 1) (v nadaljevanju: KN), zlasti tarifnih številk 3924 in 4419 te nomenklature, ter pravila 3 Splošnih pravil za razlago te nomenklature (v nadaljevanju: Splošna pravila za razlago KN).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo „BalevBio“ EOOD in Teritorialna direktsia Severna morska, Agentsia „Mitnitsi“ (območni direktorat „Severna obala“ v okviru carinskega urada, Bolgarija) glede odločbe zadnjenavedenega, s katero je bila družbi BalevBio naložena globa, ker je območni direktorat „Severna obala“ v okviru carinskega urada menil, da je bila tarifna uvrstitev zadevnega blaga, opisanega v zadevnih carinskih deklaracijah kot „lončki iz bambusa“, v KN napačna.

3

Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) je pripravil Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO) in je bil ustanovljen s Konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, sklenjeno 15. decembra 1950 v Bruslju. HS je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983 (Recueil des traités des Nations unies, zvezek 1503, str. 4, št. 25910 (1988)), ki je bila skupaj s Protokolom o spremembi z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 2, str. 288) (v nadaljevanju: Konvencija o HS).

4

SCO pod pogoji, določenimi v členu 8 Konvencije o HS, potrdi pojasnjevalne opombe in mnenja o uvrstitvi, ki jih je sprejel Odbor za HS, ustanovljen na podlagi člena 6 te konvencije.

5

Na podlagi člena 3(1)(a) Konvencije o HS se sleherna pogodbenica zavezuje, da bosta njena nomenklatura carinske tarife in statistična nomenklatura usklajeni s HS, prvič, z uporabo vseh tarifnih številk in tarifnih podštevilk HS, ne da bi kaj dodala ali spremenila, vključno z njihovimi številčnimi oznakami, drugič, z uporabo „Splošnih pravil za razlago HS“ ter vseh opomb k oddelkom, poglavjem in tarifnim podštevilkam, ter da ne bo spremenila njihove vsebine, in tretjič, s spoštovanjem številčnega vrstnega reda HS.

6

Blago se v KN uvršča po načelih, določenih s „Splošnimi pravili za razlago HS“.

7

Pravilo 3 „Splošnih pravil za razlago HS“ določa:

„Proizvodi, ki bi jih bilo mogoče po pravilu iz točke 2(b) ali iz drugih razlogov na prvi pogled uvrstiti pod dve ali več tarifnih številk, se uvrščajo takole:

8

Pojasnjevalna opomba k pravilu 3(b) „Splošnih pravil za razlago HS“ določa:

„(VI) Ta drugi način uvrščanja se nanaša samo na primere:

[…]

(VIII) Značilnost, ki določa bistveno lastnost blaga, se razlikuje glede na vrsto blaga. Izhaja lahko na primer iz vrste materiala ali njegovih sestavnih delov, prostornine, količine, teže, vrednosti ali pomena materiala glede na uporabo blaga.

[…]“.

9

Oddelek VII HS, naslovljen „Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas; kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume“ med drugim vsebuje poglavje 39, naslovljeno „Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas“.

10

Tarifna številka 3924 HS, naslovljena „Namizna posoda in pribor, kuhinjska posoda in pribor in drugi gospodinjski izdelki in higienski ali toaletni izdelki, iz plastičnih mas“, zajema te tarifne podštevilke:

„3924.10 – Namizna posoda in pribor ter kuhinjska posoda in pribor

3924.90 – Drugo“.

11

V splošnih določbah pojasnjevalnih opomb k poglavju 39 HS je med drugim določeno:

„Primarne oblike

Tar. št. od 39.01 do 39.14 zajemajo le proizvode v primarnih oblikah. Pojem primarne oblike […] se uporablja samo za materiale, ki so v teh oblikah:

12

V pojasnjevalni opombi k tarifni številki 3924 HS je določeno:

„Ta tarifna številka zajema te plastične proizvode:

[…]

Ta tarifna številka zajema tudi lončke brez ročaja za uporabo pri mizi ali za toaleto, ki nimajo lastnosti posod za embalažo in prevoz, čeprav se včasih uporabljajo za to. […]“.

13

Oddelek XI HS, naslovljen „Les in lesni izdelki; oglje; pluta in plutasti izdelki; izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki“, med drugim vključuje poglavje 44, naslovljeno „Les in lesni izdelki, lesno oglje“.

14

V pojasnjevalnih opombah k poglavju 44 HS je med drugim določeno:

„[…]

3. Tar. št. 4414 do 4421 obsegajo izdelke, ki so navedeni pod temi tarifnimi številkami, iz ivernih plošč ali podobnih plošč, vlaknenih plošč, laminiranega (plastastega) lesa ali zgoščenega lesa.

[…]

6. Če ni določeno drugače, so v skladu z gornjo opombo 1 z izrazom ‚les‘ v tem poglavju mišljeni tudi bambus ter drugi lesni materiali.

[…]“.

15

V splošnih določbah pojasnjevalnih opomb k poglavju 44 HS je določeno:

„V tem poglavju so zajeti neobdelan les, polizdelki iz lesa in na splošno proizvodi iz tega materiala.

Te proizvode se lahko uvrsti v te kategorije:

[…]

3. Iverne plošče in podobne plošče, vlaknene plošče, laminirani (plastasti) les, zgoščeni les (tar. št. od 44.10 do 44.13).

4. Leseni izdelki, razen izdelkov iz opombe 1 k temu poglavju, ki so, kot tudi nekateri drugi, navedeni v različnih pojasnjevalnih opombah (tar. št. od 44.14 do 44.21).

[…]

Izdelki iz tar. št. od 44.14 do 44.21 so lahko sestavljeni tako iz naravnega lesa kot iz ivernih plošč ali podobnih plošč, vlaknenih plošč, laminiranega (plastastega) lesa ali zgoščenega lesa (glej opombo 3 k temu poglavju).

[…]

Vendar so proizvodi, kot so bambus v obliki sekancev ali koščkih (ki se uporabljajo za izdelavo ivernih plošč, vlaknenih plošč ali lesne celuloze) in izdelki iz bambusa ali drugih lesnih materialov, ki niso niti košarski, pletarski in podobni izdelki, niti pohištvo, niti drugi izdelki, ki so posebej navedeni drugje, uvrščeni v to poglavje skupaj z ustreznimi proizvodi ali izdelki iz lesa, razen če ni drugače določeno (na primer v tar. št. 44.10 in 44.11) (glej opombo 6 k temu poglavju).“

16

V pojasnjevalni opombi k tarifni številki 4410 HS je določeno:

„[…]

Iverne plošče so ploščati izdelki, ki se izdelujejo v različnih dolžinah, širinah in debelin, s stiskanjem ali iztiskanjem. […] Iverne plošče se lahko prav tako pridobijo iz drugih lesnih materialov, kot so delci odpadkov sladkornega trsa, bambusa, […] Iverne plošče so običajno aglomerirane z dodanimi organskimi vezivi, običajno termoaktivno smolo, katerih masa običajno ne presega 15 % teže plošč.

[…]

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) Plošče in trakovi iz plastične mase, ki vsebujejo lesno moko kot polnilo (poglavje 39).

[…]“.

17

V pojasnjevalni opombi k tarifni številki 4419 HS je določeno:

„Ta tarifna številka zajema samo predmete iz lesa, struženega ali ne, ali iz lesne marketerije in intarzanega lesa za namizno posodo in gospodinjstvo, razen izdelkov za notranjo opremo ali lesenih okraskov.

Izdelki iz te tarifne številke so lahko sestavljeni tako iz naravnega lesa kot tudi iz ivernih ali podobnih plošč, vlaknenih plošč, laminiranega (plastastega) lesa ali zgoščenega lesa (glej opombo 3 k temu poglavju).

V to tarifno številko med drugim spadajo žlice, vilice, pribor za serviranje solate, vevnice za sol, servirni krožniki in krožniki, kozarci, skodelice, […]

[…]“.

18

Tarifna uvrstitev blaga, ki je uvoženo v Evropsko unijo, je urejena s KN, ki temelji na HS.

19

Prvi del KN, ki zajema vse „[u]vodne določbe“, vsebuje oddelek I, ki je namenjen „[s]plošnim pravilom“, del A navedenega oddelka, naslovljen „Splošna pravila za razlago [KN]“, pa določa

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

[…]“.

20

Drugi del KN, naslovljen „Seznam carin“, med drugim vsebuje oddelek VII, naslovljen „Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas; kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume“.

21

Ta oddelek VII med drugim vsebuje poglavje 39 KN, naslovljeno „Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas“.

22

Opomba 1 k poglavju 39 KN med drugim določa:

„Z izrazom ‚plastične mase‘ so v vsej nomenklaturi mišljeni tisti materiali iz tar. št. 3901 do 3914, ki jih je mogoče, ali jih je bilo mogoče bodisi v trenutku polimerizacije ali na kaki naslednji stopnji, medtem ko so bili pod kakšnim zunanjim vplivom (običajno pod vplivom toplote ali tlaka, po potrebi pa tudi topila ali plastifikatorja), oblikovati z modeliranjem, litjem, ekstrudiranjem, valjanjem ali po drugem postopku v oblike, ki se ohranijo po prenehanju zunanjega vpliva.“

23

V tarifni številki 3909 KN je določeno:

„Amino smole, fenolne smole in poliuretani, v primarnih oblikah:

[…]

39092000 – Melaminske smole“.

24

V tarifni številki 3924 KN je določeno:

„Namizna posoda in pribor, kuhinjska posoda in pribor in drugi gospodinjski izdelki in higienski ali toaletni izdelki, iz plastičnih mas:

39241000 – Namizna posoda in pribor ter kuhinjska posoda in pribor

39249000 – Drugo“.

25

V drugem delu KN je tudi oddelek XI, naslovljen „Les in lesni izdelki; oglje; pluta in plutasti izdelki; izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki“, ki vsebuje med drugim poglavje 44, naslovljeno „Les in lesni izdelki, lesno oglje“.

26

Pojasnjevalne opombe k poglavju 44 KN med drugim določajo:

„[…]

3. Tar. št. 4414 do 4421 obsegajo izdelke, ki so navedeni pod temi tarifnimi številkami, iz ivernih plošč ali podobnih plošč, vlaknenih plošč, laminiranega (plastastega) lesa ali zgoščenega lesa.

[…]

6. Če ni določeno drugače, so v skladu z gornjo opombo 1 z izrazom ‚les‘ v tem poglavju mišljeni tudi bambus ter drugi lesni materiali.

[…]“.

27

V tarifni številki 4410 KN je določeno:

„Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi:

– iz lesa

441011 – – iverne plošče

[…]

441012 – – usmerjene pramenske plošče (OSB):

[…]“.

28

V tarifni številki 4419 KN je določeno:

„Lesena namizna in kuhinjska posoda in pribor

– iz bambusa

44191100 – – deske za rezanje kruha, deske za rezanje in podobne deske

44191200 – – jedilne paličice

44191900 – – Drugo

[…]“.

29

V obdobju od 9. decembra 2016 do 11. oktobra 2017 je družba BalevBio vložila skupno 18 carinskih deklaracij za sprostitev v prosti promet in uporabo blaga, opisanega kot „lončki iz bambusa“, s poreklom s Kitajske, ki jih je uvrstila pod tarifni podštevilki 4419009000 in 4419190000 KN, za kateri se uporablja uvozna carinska stopnja 0 %.

30

Po eni od teh carinskih deklaracij, vloženi 12. junija 2017 (v nadaljevanju: carinska deklaracija z dne 12. junija 2017), so pristojni carinski organi opravili pregled tega blaga in odvzeli vzorec tega blaga, ki ga je pregledal centralni carinski laboratorij. Ta laboratorij je 1. novembra istega leta izdal poročilo, v katerem je navedel, da je bil analizirani vzorec sestavljen iz vlaken bambusa, koruznega škroba in smole melamin-formaldehida. V skladu s tem poročilom imajo škrob in vlakna bambusa tudi vlogo polnila. V tem poročilu je bilo ugotovljeno, da gre pri tem blagu za lončke in plastično posodo, ki vsebujejo melamin.

31

Pristojni carinski organi so ugotovili, da je Hauptzollamt Hannover (glavni carinski urad v Hannovru, Nemčija) izdal odločbe o zavezujoči tarifni informaciji (ZTI) za blago, ki je podobno blagu, ki je predmet carinske deklaracije z dne 12. junija 2017. V teh odločbah je bilo navedeno, da je treba tako blago v skladu s pravilom 3(b) Splošnih pravil za razlago KN uvrstiti glede na material ali sestavino, ki mu daje bistven značaj, če ga je mogoče določiti. V skladu z navedenimi odločbami je bila prisotnost plastične mase (smola melamin-formaldehida) odločilna in je izključevala uvrstitev tega blaga pod tarifno številko 4419 KN.

32

V okviru tožbe, vložene zoper odločbo pristojnih carinskih organov v zvezi s carinsko deklaracijo z dne 12. junija 2017, je družba BalevBio predložila poročilo, ki ga je pripravila Lesotehnicheski universitet (gozdarska univerza, Bolgarija), v katerem je navedeno, da je blago, ki je predmet te deklaracije, sestavljeno iz 72,33 % celuloze, hemiceluloze in lignina, to so rastlinska lignocelulozna vlakna, ter 25,2 % veziva, in sicer smole melamina, in je zato proizvod, ki ga je treba uvrstiti kot rastlinski material, ki vsebuje matrično fazo sintetičnega veziva. V tem poročilu je bila izključena uvrstitev tega blaga med plastične mase, saj je bila vsebnost sintetičnega materiala tega blaga bistveno nižja od 50 %.

33

Spor o glavni stvari se nanaša le na uvoz blaga, ki je bilo predmet carinske deklaracije, ki jo je tožeča stranka v postopku v glavni stvari vložila 28. aprila 2017 (v nadaljevanju: zadevno blago). Pristojni carinski organi so na podlagi informacij, zbranih med njihovo preiskavo, menili, da je to blago enako blagu, ki je bilo predmet carinske deklaracije z dne 12. junija 2017, in da je mogoče v skladu s sodno prakso Sodišča rezultate analiz, ki sta jih opravila centralni carinski laboratorij in gozdarska univerza, uporabiti za zadevno blago.

34

Za 18 carinskih deklaracij, ki jih je vložila tožeča stranka v postopku v glavni stvari, vključno s tisto, ki se nanaša na zadevno blago, so pristojni carinski organi menili, da je tarifna uvrstitev pod tarifni podštevilki 4419009000 in 4419190000 KN napačna. Po mnenju teh organov iz pravil 1, 2(b), 3(b) in 6 Splošnih pravil za razlago KN izhaja, da daje plastični sestavni del, in sicer smola iz melamin-formaldehida, zadevnemu blagu obliko, odpornost in trdnost ter mu daje bistven značaj, zaradi česar to blago spada pod tarifno številko 3924 KN, natančneje, glede na njegovo poreklo, pod tarifno podštevilko 3924100011 KN, za katero se uporablja carinska stopnja 6,5 %. Navedeni organi so zato z odločbama z dne 23. februarja in 5. septembra 2018 (v nadaljevanju: odločbi o popravku) v tem smislu spremenili uvrstitev zadevnega blaga v vseh carinskih deklaracijah, ki jih je vložila tožeča stranka v postopku v glavni stvari.

35

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je pri Administrativen sad – Varna (upravno sodišče v Varni, Bolgarija) zoper odločbi o popravku vložila tožbi, ki sta bili zavrnjeni kot neutemeljeni. Navedeno sodišče je menilo, da je treba zadevno blago, ker je sestavljeno iz dveh glavnih sestavnih delov, in sicer rastlinskih vlaken in smole melamina, ki neposredno ne spadata pod nobeno tarifno številko KN, uvrstiti v skladu s pravilom 3(b) Splošnih pravil za razlago KN. Poleg tega je navedeno sodišče ob upoštevanju pojasnjevalnih opomb k tarifnima številkama 4410 in 4419 v HS menilo, da v tem blagu rastlinska vlakna sicer količinsko prevladujejo, vendar je vsebnost plastike večja od 15 %, in da je navedeno blago zato treba šteti za plastično posodo.

36

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je vložila kasacijsko pritožbo pri Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija), ki je z odločbo z dne 29. oktobra 2019 razveljavilo sodbo, ki jo je predložitveno sodišče izreklo v eni od dveh zadev v zvezi s tožbama, navedenima v prejšnji točki, ki pa se ne nanaša na zadevno blago, ker je menilo, da je treba za tarifno uvrstitev tega blaga uporabiti pravilo 3(a) Splošnih pravil za razlago KN, ki določa, da mora tarifna številka, ki najbolj natančno opisuje proizvod, prevladati nad tarifno številko s splošnejšim pomenom. Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče) je menilo, da so rastlinska vlakna, to je bambus, sicer povezana z drugim sestavnim delom, to je smolo melamin-formaldehida, vendar so rastlinska vlakna v zadevnem blagu prisotna v večjih količinah in zato označujejo tarifno številko, v kateri je najbolj konkretno in najbolj natančno poimenovanje za proizvod. Iz tega je Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče) sklepalo, da je bila tarifna uvrstitev tega blaga, ki jo je opravila tožeča stranka v postopku v glavni stvari, pravilna.

37

Pristojni carinski organi so poleg odločb o popravku izdali več odločb, s katerimi so tožeči stranki v postopku v glavni stvari naložili globe zaradi carinske goljufije, vključno odločbo z dne 23. avgusta 2018 (v nadaljevanju: odločba o naložitvi globe z dne 23. avgusta 2018), v kateri so ti organi tožeči stranki iz postopka v glavni stvari očitali, da je v carinski deklaraciji z dne 28. aprila 2017 zadevno blago uvrstila pod tarifno podštevilko 4419190000 KN in ne pod tarifno podštevilko 3924100011 KN, da bi se tako izognila plačilu ustrezne carine in delu drugih pristojbin, ki se plačujejo državi, v skupni višini 6335,43 bolgarskega leva (BGN) (približno 3150 EUR).

38

Prvo odločbo Rayonen sad Devnya (okrožno sodišče v Devnyi, Bolgarija) v zvezi z zakonitostjo odločbe o naložitvi globe z dne 23. avgusta 2018 je predložitveno sodišče razveljavilo in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V okviru tega ponovnega odločanja je bilo odrejeno in izdelano izvedensko mnenje kemijske stroke izključno na podlagi elementov iz spisa. Iz poročila tega izvedenskega mnenja izhaja, da sta sestava in vsebnost sestavnih delov zadevnega blaga enaki sestavi in vsebnosti sestavnih delov blaga, ki je predmet carinske deklaracije z dne 12. junija 2017, in sicer je vsebnost rastlinskih vlaken 75 %, vsebnost smole melamina pa 25 %. V skladu s tem poročilom vsak od elementov, ki sestavljajo zadevno blago, prispeva k lastnostim tega blaga. Tako naj bi bila rastlinska vlakna odločilna za lastnosti toplotne izolacije, nizko gostoto, biološko razgradljivost, upogibno trdnost, varnost in zdravje pri delu, okoljsko varnost, obnovljive vire in ceno, medtem ko je smola melamina odločilna za zaščito pred zunanjimi vplivi in mehanskimi poškodbami, vodotesnost, ohranjanje oblike, trdnost in podaljšanje življenjske dobe proizvodov.

39

Izvedenec je v okviru predstavitve tega poročila poudaril, da sta narava materialov in njihova količina odvisna od nameravane uporabe proizvoda in od pogojev, pod katerimi se bo ta proizvod uporabljal. Po njegovem mnenju naj bi uporaba smole melamina imela boljši učinek impregnacije sestavljenega materiala, pa tudi krepila nekatere njegove lastnosti, kot so neprepustnost, odpornost na pranje, kemijski učinki in večja gostota. Poleg tega naj bi okvir uporabe zahteval večjo vsebnost veziva, kot je smola melamina, da bi se zagotovili pogoji uporabe, ki med drugim zahtevajo dobro neprepustnost, večjo gostoto in gladko površino.

40

Na podlagi teh informacij je Rayonen sad Devnya (okrožno sodišče v Devnyi) z odločbo z dne 14. oktobra 2019 potrdilo odločbo o naložitvi globe z dne 23. avgusta 2018, pri čemer je razsodilo, da ob upoštevanju izvedenskega mnenja kemijske stroke in pojasnjevalnih opomb k tarifnima številkama 4410 in 4419 HS rastlinske vlaknine v zadevnem blagu sicer količinsko prevladujejo, vendar tega blaga ni mogoče uvrstiti med izdelke iz lesa, saj je vsebnost vezivnega materiala, ki je uporabljen v tem blagu, in sicer smola melamina, večja od 15 %. Navedeno sodišče je iz tega sklepalo, da je zadevno blago sestavljen material, ki vsebuje dva glavna sestavna dela, in sicer lesna vlakna in smolo melamina, ki izrecno ne spadata pod nobeno tarifno številko KN, zaradi česar mora biti njegova tarifna uvrstitev v skladu s pravilom 3(b) Splošnih pravil za razlago KN opravljena glede na material, ki daje proizvodu bistven značaj. Po mnenju navedenega sodišča gre zato za plastično posodo.

41

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je pri predložitvenem sodišču zoper odločbo Rayonen sad Devnya (okrožno sodišče v Devnyi) z dne 14. oktobra 2019 vložila pritožbo.

42

Predložitveno sodišče poudarja, da zoper sodbo, ki jo mora izreči v sporu o glavni stvari, ni mogoče vložiti pravnega sredstva. V okviru različnih pravnih sredstev, ki se nanašajo na zakonitost odločb o naložitvi globe, o katerih je navedeno sodišče odločalo, pa so njegove sestave izdale nasprotujoče si odločbe: nekatere sestave so razsodile, da je treba zadevno blago uvrstiti v skladu s pravilom 3(b) Splošnih pravil za razlago KN, in sicer glede na material, ki mu daje bistven značaj, medtem ko so druge sestave menile, da je treba v zvezi s tem uporabiti pravilo 3(a) Splošnih pravil za razlago KN in šteti, da je tarifna številka, v kateri je „najbolj konkretno in najbolj natančno poimenovanje za proizvod“, tista tarifna številka, ki vključuje sestavni del, ki količinsko prevladuje.

43

Predložitveno sodišče tako navaja, da ni sporno, da je zadevno blago sestavljeno iz več različnih materialov, in sicer 72,33 % rastlinskih vlaken, med drugim iz bambusa in koruze, ter 25,2 % smole melamina, in ga je zato mogoče uvrstiti v dve ali več tarifnih podštevilk, vendar obstaja dvom o tem, ali je treba za njegovo tarifno uvrstitev glede na kriterije, ki jih je treba v zvezi s tem upoštevati, in glede na razlago zadevnih tarifnih številk KN uporabiti pravilo 3(a) Splošnih pravil za razlago KN ali pravilo 3(b) teh splošnih pravil.

44

V teh okoliščinah je Administrativen sad – Varna (upravno sodišče v Varni) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

45

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari izpodbija dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo predložitveno sodišče, pri čemer trdi, da glede na sodno prakso Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče), ki ponuja natančne usmeritve, ki so upoštevne za spor o glavni stvari, odgovor na postavljena vprašanja ne pušča nobenega razumnega dvoma.

46

V zvezi s tem je treba po eni strani opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča v okviru postopka, določenega v členu 267 PDEU, samo nacionalno sodišče, ki odloča o sporu v postopku v glavni stvari in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločitev, ki jo mora sprejeti, pristojno, da glede na posebnosti zadeve presodi potrebo za sprejetje predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, in upoštevnost vprašanj, ki jih predloži Sodišču. Zato je Sodišče, kadar se predložena vprašanja nanašajo na razlago prava Unije, načeloma dolžno odločati. Iz tega izhaja, da za vprašanja, ki se nanašajo na pravo Unije, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko torej predlog nacionalnega sodišča zavrže samo, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, da bi lahko na postavljena vprašanja dalo koristne odgovore (glej v tem smislu sodbo z dne 26. februarja 2013, Melloni, C‑399/11, EU:C:2013:107, točki 28 in 29 ter navedena sodna praksa).

47

V obravnavani zadevi ni očitno, da razlaga tarifnih številk 3924 in 4419 NK ter pravila 3 Splošnih pravil za razlago NK, za katero zaproša nacionalno sodišče, nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari ali da se nanaša na hipotetičen problem. Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe pa je razvidno, da predložitveno sodišče utemeljeno izraža dvome glede razlage zadevnih določb prava Unije, ki jo je treba podati, in poudarja, da je sodna praksa njegovih sestav na tem področju nasprotujoča.

48

Zato je treba ugotoviti, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo predložitveno sodišče, dopusten.

49

Najprej je treba opozoriti, da je vloga Sodišča, kadar obravnava predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne uvrstitve, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila zadevno blago pravilno uvrstiti v KN, ne pa, da Sodišče samo opravi uvrstitev. Nacionalno sodišče je namreč vsekakor v boljšem položaju za izvedbo uvrstitve. V postopku sodelovanja med nacionalnim sodiščem in Sodiščem, uvedenem s členom 267 PDEU, pa je naloga Sodišča, da nacionalnemu sodišču ponudi koristen odgovor, ki mu bo omogočil rešitev spora, o katerem odloča (sodba z dne 25. februarja 2016, G. E. Security, C‑143/15, EU:C:2016:115, točka 41 in navedena sodna praksa).

50

Predložitveno sodišče bo moralo zadevno blago uvrstiti glede na elemente odgovora, ki ga bo Sodišče podalo na zastavljena vprašanja.

51

Poleg tega je treba poudariti, da mora Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru postopka sodelovanja med nacionalnim sodiščem in Sodiščem, ki je uveden s členom 267 PDEU, nacionalnemu sodišču podati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. S tega vidika lahko Sodišče, če je treba, preoblikuje vprašanja, ki so mu bila predložena (sodba z dne 8. septembra 2016, Schenker, C‑409/14, EU:C:2016:643, točka 72 in navedena sodna praksa).

52

V obravnavani zadevi je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da se predložitveno sodišče sprašuje o razlagi tarifnih številk 3924 in 4419 KN za namene tarifne uvrstitve zadevnega blaga.

53

V zvezi s tem je treba navesti, da se odločba o naložitvi globe z dne 23. avgusta 2018, ki je predmet spora o glavni stvari, nanaša na carinsko deklaracijo z dne 28. aprila 2017, s katero je bilo zadevno blago dano v postopek sprostitve v porabo in v prosti promet, zato pravo Unije, ki se je uporabljalo v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, ni Izvedbena uredba 2015/1754, na katero se predložitveno sodišče formalno sklicuje v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ampak Izvedbena uredba 2016/1821, ki je začela veljati 1. januarja 2017.

54

Tako je treba šteti, da predložitveno sodišče z vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da blago, kakršno je zadevno blago, opisano kot „lončki iz bambusa“, ki je sestavljeno iz 72,33 % rastlinskih vlaken in 25,2 % smole melamina, spada pod tarifno številko 3924 te nomenklature ali njeno tarifno številko 4419.

55

V zvezi s tem je treba po eni strani opozoriti, da Splošna pravila za razlago KN določajo, da uvrščanje blaga poteka v skladu z besedilom tarifnih številk in opomb k oddelkom ali poglavjem, pri čemer je treba naslove oddelkov, poglavij ali podpoglavij razumeti zgolj okvirno (sodba z dne 25. februarja 2016, G. E. Security, C‑143/15, EU:C:2016:115, točka 43).

56

Po drugi strani je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso zaradi pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelkom ali poglavjem (sodba z dne 25. februarja 2016, G. E. Security, C‑143/15, EU:C:2016:115, točka 44 in navedena sodna praksa).

57

V zvezi s pojasnjevalnimi opombami HS je treba dodati, da so kljub temu, da niso zavezujoče, pomembno sredstvo za enotno uporabo skupne carinske tarife in same po sebi zagotavljajo veljavne elemente za njeno razlago. Enako velja za pojasnjevalne opombe KN (sodba z dne 25. februarja 2016, G. E. Security, C‑143/15, EU:C:2016:115, točka 45 in navedena sodna praksa).

58

V obravnavani zadevi je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, razvidno, da zadevno blago, in sicer lončki, vsebuje 72,33 % rastlinskih vlaken (bambus in koruza) in 25,2 % smole melamina (smola melamin-formaldehida). To blago zato „sestoji iz več materialov“ v smislu pravila 3 „Splošnih pravil za razlago HS“.

59

Glede tarifnih številk KN, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, in sicer tarifnih številk 3924 in 4419, je treba navesti, da je tarifna številka 3924 te nomenklature, ki označuje namizno posodo in pribor, kuhinjsko posodo in pribor in druge gospodinjski izdelki iz plastičnih mas, del poglavja 39 navedene nomenklature, naslovljenega „Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas“, in da je smola melamina v skladu z opredelitvijo iz opombe 1 k temu poglavju plastična masa, saj spada v tarifno številko 3909 iste nomenklature. Poleg tega je v pojasnjevalni opombi k tarifni številki 3924 HS določeno, da ta tarifna številka zajema tudi lončke brez ročaja za uporabo pri mizi ali za toaleto, ki nimajo lastnosti posod za embalažo in prevoz, čeprav se včasih uporabljajo za to.

60

Tarifna številka 4419 KN, ki je v poglavju 44 te nomenklature, naslovljenem „Les in lesni izdelki, lesno oglje“, vsebuje leseno namizno in kuhinjsko posodo in pribor, med drugim iz bambusa. V pojasnjevalni opombi k tej tarifni številki HS je določeno, da so izdelki, na katere se nanaša navedena tarifna številka, lahko sestavljeni tako iz naravnega lesa kot tudi iz ivernih ali podobnih plošč, vlaknenih plošč, laminiranega (plastastega) lesa ali „zgoščenega“ lesa. Poleg tega je v pojasnjevalni opombi k tarifni številki 4410 HS določeno, da se lahko iverne plošče pridobijo iz lesnih materialov, kot so delci iz bambusa, in da so običajno aglomerirane z dodanimi organskimi vezivi, običajno termoaktivno smolo, katerih masa običajno ne presega 15 % plošč.

61

Iz tega sledi, da zadevno blago lahko ustreza tako besedilu tarifne številke 3924 KN kot besedilu tarifne številke 4419 KN.

62

Zato je treba zadevno blago uvrstiti na podlagi pravila 3 Splošnih pravil za razlago KN, ki določa metode razvrstitve, ki se uporabijo, kadar se zdi, da je treba sestavljen proizvod uvrstiti pod dve ali več tarifnih številk.

63

V zvezi s tem je treba navesti, da pravilo 3(a) Splošnih pravil za razlago KN, v skladu s katerim ima tarifna številka, v kateri je najbolj konkretno ali najbolj natančno poimenovanje za proizvod, prednost pred tarifnimi številkami, v katerih je poimenovanje splošnejše, v obravnavani zadevi ni odločilno. Ob upoštevanju elementov iz točk od 67 do 69 te sodbe in drugega stavka tega splošnega pravila – v katerem je določeno, da kadar se poimenovanja dveh ali več tarifnih številk nanašajo samo na del materiala ali snovi, vsebovanih v mešanih ali sestavljenih proizvodih, poimenovanja teh tarifnih številk štejejo za enako konkretna, celo če ima katero izmed njih bolj kompleten in bolj natančen opis proizvoda – namreč tarifne številke 3924 KN niti njene tarifne številke 4419 ni mogoče šteti za „najbolj konkretno ali najbolj natančno poimenovanje za proizvod“ v smislu navedenega splošnega pravila.

64

V teh okoliščinah je treba za tarifno uvrstitev zadevnega blaga uporabiti pravilo 3(b) Splošnih pravil za razlago KN.

65

Na podlagi tega splošnega pravila je za tarifno uvrstitev proizvoda treba ugotoviti, kateri od materialov, iz katerih je ta proizvod sestavljen, mu da bistven značaj; za to je treba preizkusiti, ali bi proizvod tudi brez enega ali drugega sestavnega dela ohranil svoje značilne lastnosti. Kot določa točka VIII pojasnjevalne opombe k splošnemu pravilu 3(b) SH, ki dopolnjuje pojasnjevalno opombo KN, je lahko – odvisno od vrste proizvoda – dejavnik, ki določi bistven značaj, na primer vrsta materiala ali snovi oziroma sestavnih delov, njihova prostornina, količina, teža, vrednost ali pomen materiala ali snovi, ki ga sestavlja, z vidika uporabe teh proizvodov (sodba z dne 15. novembra 2012, Kurcums Metal, C‑558/11, EU:C:2012:721, točki 37 in 38 ter navedena sodna praksa).

66

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da rastlinska vlakna količinsko sicer prevladujejo, vendar je smola melamina, ki jo vsebuje zadevno blago, odločilnega pomena za njegovo uporabo.

67

Iz predložitvene odločbe in iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, je namreč razvidno, da je nepogrešljiv element za to, da se zadevno blago lahko uporablja kot lončki za uporabo pri mizi, smola melamina, saj se ta uporablja za aglomeracijo rastlinskih vlaken in temu blagu med drugim daje neprepustnost, trdnost oziroma zaščito pred poškodbami in zunanjimi vplivi ter njegovo obliko.

68

Rastlinska vlakna v obliki moke ali prahu zadevnemu blagu dajejo lastnosti, kot so toplotna izolacija, nizka gostota, biološka razgradljivost in upogibna trdnost, ki so postranskega pomena, saj bi to blago – če ne bi vsebovalo teh sestavnih delov – ohranilo lastnosti, ki so značilne za lončke.

69

Iz tega sledi, da je treba smolo melamina šteti za material, ki zadevnemu blagu daje „bistven značaj“ v smislu pravila 3(b) Splošnih pravil za razlago KN. Zato je treba to blago uvrstiti pod tarifno številko 3924 te nomenklature, natančneje pod tarifno podštevilko 39241000 KN.

70

Dodati je treba, da je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, natančneje iz poročila centralnega carinskega laboratorija, razvidno, da imajo koruzni škrob in vlakna bambusa, z drugimi besedami rastlinska vlakna, ki jih vsebuje zadevno blago, vlogo polnila.

71

Iz splošnih določb SH, navedenih v poglavju 39 SH, pa je razvidno, da lahko plastične mase vsebujejo polnila, kot so lesna moka, celuloza, tekstilni materiali, mineralne snovi, škrob itd., in da so lahko polnila, ki jih vsebujejo plastične mase, „namenjena predvsem temu, da končni izdelek dobi posebne fizikalne lastnosti ali druge želene značilnosti“. V pojasnjevalnih opombah k tarifni številki 4410 HS je tudi določeno, da ta tarifna številka ne zajema „plošč in trakov iz plastične mase, ki vsebujejo lesno moko kot polnilo“, saj je te treba uvrstiti v poglavje 39 KN.

72

Poleg tega iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 276/2013 z dne 19. marca 2013 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL 2013, L 84, str. 9) izhaja, da je uvrstitev plošče za oblogo iz lesnega kompozita, ki je sestavljena med drugim iz odpadnih lesnih vlaken in reciklirane plastike, kot lesni izdelek, ki spada v poglavje 44 KN, izključena, ker so lesna vlakna le polnilo in ker plastika, ki daje izdelku bistven značaj, vsebuje ta lesna vlakna, zato je treba takšen izdelek šteti za plastično maso.

73

Torej, če imajo rastlinska vlakna dejansko vlogo polnila, kar bo moralo preveriti predložitveno sodišče, ta okoliščina potrjuje ugotovitev iz točke 69 te sodbe, da je treba to blago uvrstiti pod tarifno številko 3924 KN.

74

Glede na zgoraj navedene preudarke je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da je treba blago, opisano kot „lončki iz bambusa“, ki je sestavljeno iz 72,33 % rastlinskih vlaken in 25,2 % smole melamina, uvrstiti pod tarifno številko 3924 te nomenklature, natančneje pod podštevilko 39241000 te nomenklature, s pridržkom tega, da predložitveno sodišče presodi vse dejanske elemente, s katerimi razpolaga.

75

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1821 z dne 6. oktobra 2016, je treba razlagati tako, da je treba blago, opisano kot „lončki iz bambusa“, ki je sestavljeno iz 72,33 % rastlinskih vlaken in 25,2 % smole melamina, uvrstiti pod tarifno številko 3924 te nomenklature, natančneje pod podštevilko 39241000 te nomenklature, s pridržkom tega, da predložitveno sodišče presodi vse dejanske elemente, s katerimi razpolaga.