I. Pravni okvir

II. Dejansko stanje

III. Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba

IV. Postopek pred Sodiščem in predlogi strank

V. Analiza

A. Ali se Uredba 2016/1036 v obravnavani zadevi uporablja ratione temporis?

1. Trditve strank

2. Presoja

B. Drugi pritožbeni razlog

1. Trditve strank

2. Presoja

a) Dopustnost

b) Vsebinska presoja

1) Tretji del drugega pritožbenega razloga

2) Prvi del drugega pritožbenega razloga

C. Tretji pritožbeni razlog

1. Trditve strank

2. Presoja

a) Dopustnost

b) Vsebinska presoja

1) Tretji del tretjega pritožbenega razloga

2) Prvi del tretjega pritožbenega razloga

3) Četrti del tretjega pritožbenega razloga

4) Drugi del tretjega pritožbenega razloga

D. Četrti pritožbeni razlog

1. Trditve strank

2. Presoja

VI. Stroški

VII. Predlog

1.

Družba Changmao Biochemical Engineering Co. Ltd s to pritožbo Sodišču predlaga, naj razveljavi sodbo z dne 28. junija 2019, Changmao Biochemical Engineering/Komisija (v nadaljevanju: izpodbijana sodba), ( 2 ) s katero je Splošno sodišče zavrnilo njeno tožbo za razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1247 (v nadaljevanju: sporna uredba), ( 3 ) s katero je bila na uvoz njene proizvodnje aspartama uvedena protidampinška dajatev v višini 55,4 %.

2.

S to pritožbo se Sodišču ponuja priložnost, da se izreče o tem, v kolikšni meri lahko Komisija v primeru uvoza iz držav brez tržnega gospodarstva normalno vrednost namesto z uporabo glavne metode iz člena 2(7)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009, ( 4 ) to je na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom (v nadaljevanju: primerljiva država), določi z uporabo alternativne metode, to je na podlagi cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za podoben proizvod v Uniji. V tej zadevi se postavlja tudi vprašanje pristojnosti ali obveznosti Komisije, da izvede prilagoditve za določitev ne le stopnje dampinga, ampak tudi obstoja škode.

3.

Člen 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009, ki se ujema s členom 2(7)(a) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta, ( 5 ) določa:

„V primeru uvoza iz držav brez tržnega gospodarstva se določi normalna vrednost na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom ali cene, ki velja pri izvozu iz te tretje države v druge države, vključno [z Unijo], ali, kjer to ni mogoče, na kateri koli drugi razumni osnovi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v [Uniji] za podoben proizvod, po potrebi primerno prilagojeni, tako da vsebuje razumno profitno maržo.

Primerna tretja država s tržnim gospodarstvom se izbere na smiseln način, pri čemer se ustrezno upoštevajo vse zanesljive informacije, ki so dostopne v času izbire. Upoštevajo se tudi roki; kjer je to primerno, se uporabi tretja država s tržnim gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave.

[…]“

4.

Člen 2(10) Uredbe št. 1225/2009, ki se ujema s členom 2(10) Uredbe 2016/1036, določa:

„Izvede se poštena primerjava med izvozno ceno in normalno vrednostjo. Ta primerjava se izvede na isti trgovinski ravni in glede na prodajo, opravljeno v kolikor je mogoče istem času, pri čemer se upoštevajo druge razlike, ki vplivajo na primerljivost cen. Kadar normalna vrednost in izvozna cena[…] ne temeljita na taki primerljivi osnovi, se v obliki prilagoditev[…] ustrezno upoštevajo[…] v vsakem primeru, odvisno od pomena, razlike v dejavnikih, za katere se ugotovi in dokaže, da vplivajo na cene in s tem na primerljivost cen. […]“

5.

Člen 3(2) in (3) Uredbe št. 1225/2009, naslovljen „Določanje škode“, ki se ujema s členom 3(2) in (3) Uredbe 2016/1036, določa:

„2.   Določanje škode temelji na pozitivnih dokazih in vključuje objektivno preverjanje tako:

3.   V zvezi z obsegom dampinškega uvoza se ugotavlja, ali je prišlo do pomembnega povečanja dampinškega uvoza, bodisi v absolutnem smislu ali pa relativno glede na proizvodnjo in potrošnjo v [Uniji]. V zvezi z učinkom dampinškega uvoza na cene se ugotavlja, ali je prišlo do znatnega nelojalnega nižanja cen zaradi dampinškega uvoza, če to ceno primerjamo s ceno podobnega izdelka industrije [Unije], oziroma, ali tak uvoz kako drugače v pomembni meri pritiska na cene ali v pomembni meri preprečuje zvišanja cen, do katerih bi sicer prišlo. Ne eden ali več teh dejavnikov skupaj, ni oz. niso odločujoči.“

6.

Komisija je 30. maja 2015 na podlagi pritožbe, ki jo je 16. aprila 2015 vložil edini proizvajalec aspartama v Evropski uniji, in sicer družba Ajinomoto Sweeteners Europe SAS, zdaj Hyet Sweet SAS, začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom aspartama s poreklom iz Kitajske v Unijo.

7.

Aspartam je sladilo, proizvedeno v obliki belih kristalov različnih velikosti brez vonja, ki je po okusu podobno sladkorju, vendar je bolj sladko in ima znatno manjšo kalorično vrednost. V glavnem se uporablja kot nadomestek za sladkor v industriji brezalkoholnih pijač ter v živilski in mlečni industriji. ( 6 )

8.

Komisija je 25. februarja 2016 sprejela začasno uredbo.

9.

Komisija je 28. julija 2016 sprejela sporno uredbo, s katero je uvedla dokončne protidampinške dajatve na uvoz aspartama, ki ga proizvaja več kitajskih družb, vključno z – kot je navedeno v točki 1 teh sklepnih predlogov – dajatvijo v višini 55,4 % na uvoz aspartama, ki ga proizvaja družba Changmao Biochemical Engineering.

10.

Družba Changmao Biochemical Engineering je 21. oktobra 2016 vložila tožbo za razglasitev ničnosti sporne uredbe.

11.

Splošno sodišče je to tožbo z izpodbijano sodbo zavrnilo.

12.

Ker je Sodišče zahtevalo, da se v teh sklepnih predlogih omejim na preučitev drugega, tretjega in četrtega pritožbenega razloga, s katerimi se izpodbija presoja Splošnega sodišča glede drugega in tretjega tožbenega razloga, ki sta bila navedena pred njim, bom v nadaljevanju povzel le presojo Splošnega sodišča glede teh dveh tožbenih razlogov.

13.

Na prvem mestu, Splošno sodišče je zavrnilo drugi tožbeni razlog, ki se je nanašal na to, da je Komisija kršila člen 2(7)(a) Uredbe 2016/1036, ker je normalno vrednost izračunala na podlagi cen edinega proizvajalca Unije, ki prodaja podoben izdelek na trgu Unije, ne pa na podlagi izvoznih cen proizvajalca iz predvidene primerljive države, to je Japonske. Po mnenju Splošnega sodišča je iz prve alinee navedene določbe razvidno, da se lahko Komisija v primeru uvoza iz držav brez tržnega gospodarstva odloči, da ne bo uporabila splošnega pravila iz te določbe (v skladu s katerim se normalna vrednost določi na podlagi cene v primerljivi državi ali na podlagi cene, ki velja pri izvozu iz te tretje države v druge države), in se opre na „drugo razumno osnovo“ le, če tega splošnega pravila ni mogoče uporabiti. Tako naj bi bilo, če informacije, ki so dostopne v času odločanja, ne bi bile zanesljive ter bi lahko privedle do neprimerne in nesmiselne izbire primerljive države. V obravnavani zadevi naj podatki, ki jih je predložil japonski proizvajalec, ne bi bili zanesljivi, zainteresirane strani pa so izrazile zaskrbljenost glede izbire Japonske kot primerljive države. Poleg tega naj Komisija glede na maloštevilnost proizvajalcev aspartama v podobnih državah in težave pri iskanju proizvajalca, ki bi bil pripravljen sodelovati, pri iskanju primerljivih držav ne bi opustila skrbnega ravnanja.

14.

Na drugem mestu, Splošno sodišče je zavrnilo tretji tožbeni razlog, ki se je nanašal na to, da je Komisija kršila člen 2(10), člen 3(2)(a) in (3) ter člen 9(4) Uredbe 2016/1036 ter načelo dobrega upravljanja s tem, da je zavrnila izvedbo prilagoditev, potrebnih za zagotovitev poštene primerjave cen. Prvič, Komisija po mnenju Splošnega sodišča s tem, da je zavrnila izvedbo prilagoditev za določitev stopnje dampinga, ni kršila člena 2(10) navedene uredbe. To pa zato, ker naj družba Changmao Biochemical Engineering ne bi dokazala, da so domnevne razlike v proizvodnih stroških med proizvajalcem Unije in to družbo vplivale na cene in primerljivost cen, zaradi česar bi bile prilagoditve upravičene. Dalje, nobena izmed določb, na katere se je sklicevala družba Changmao Biochemical Engineering, naj Komisiji ne bi nalagala, naj izvede prilagoditve za določitev stopnje škode. Drugič, Splošno sodišče je zavrnilo trditev družbe Changmao Biochemical Engineering, da ji je Komisija naložila nerazumno dokazno breme, ker je od nje zahtevala, naj dokaže, da so domnevne razlike v stroških proizvodnje vplivale na cene in primerljivost cen, pri čemer pa naj ta ne bi imela dostopa do podatkov industrije Unije. Splošno sodišče je menilo, da je zahteva ustrezna, ker so bili podatki v zvezi s proizvajalcem Unije družbi Changmao Biochemical Engineering dejansko razkriti in je ta družba nosila dokazno breme v zvezi z vplivom na cene.

15.

Družba Changmao Biochemical Engineering s to pritožbo Sodišču predlaga, naj: razveljavi izpodbijano sodbo; dokončno odloči o sporu in sporno uredbo razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na družbo Changmao Biochemical Engineering; Komisiji in družbi Hyet Sweet naloži plačilo njenih stroškov. Družba Changmao Biochemical Engineering Sodišču podredno predlaga, naj zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, da to odloči o drugem delu prvega tožbenega razloga, navedenega na prvi stopnji, ki se nanaša na člen 2(7)(c), druga alinea, Uredbe 2016/1036, ali, še bolj podredno, da odloči o vseh drugih tožbenih razlogih, navedenih na prvi stopnji, ter naj pridrži odločitev o stroških.

16.

Komisija predlaga, naj Sodišče pritožbo zavrne in družbi Changmao Biochemical Engineering naloži plačilo stroškov.

17.

Družba Changmao Biochemical Engineering navaja pet pritožbenih razlogov. Kot je bilo navedeno v točki 12 teh sklepnih predlogov, je Sodišče zahtevalo, da se v teh sklepnih predlogih omejim na preučitev drugega, tretjega in četrtega pritožbenega razloga.

18.

Vendar se postavlja predhodno vprašanje v zvezi z uporabo ratione temporis Uredbe 2016/1036, na kateri temelji sporna uredba. ( 7 ) Uredba 2016/1036, s katero je bila razveljavljena in nadomeščena Uredba št. 1225/2009, je namreč začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, to je dvajseti dan po 30. juniju 2016. ( 8 ) To pomeni, da je Uredba 2016/1036 začela veljati pred sprejetjem sporne uredbe 28. julija 2016, vendar po nastanku dejstev, ki so predmet preiskave. Postavlja se torej vprašanje, ali sta Komisija in Splošno sodišče ( 9 ) storila napako s tem, da sta namesto Uredbe št. 1225/2009 uporabila Uredbo 2016/1036. Strankam je bilo v zvezi s tem postavljeno vprašanje za pisni odgovor, na katero so odgovorile v roku, ki ga je določilo Sodišče. Zato bom naprej preučil, ali se je Uredba 2016/1036 ratione temporis uporabljala (oddelek A), nato pa bom analiziral drugi, tretji in četrti pritožbeni razlog (oddelki B, C in D).

19.

Družba Changmao Biochemical Engineering trdi, da so uvedbo protidampinške dajatve v obravnavani zadevi urejala materialnopravna pravila Uredbe št. 1225/2009, saj je ta uredba veljala na dan, ko je nastalo dejansko stanje, ko je bila glede tega stanja v dokumentu o splošnem razkritju podana končna ocena in ko je družba Changmao Biochemical Engineering v zvezi s tem dokumentom predložila pripombe. Zato naj bi Komisija storila napako s tem, da se je v sporni uredbi sklicevala na Uredbo 2016/1036.

20.

Komisija na drugi strani meni, da je uvedbo protidampinške dajatve v obravnavani zadevi urejala Uredba 2016/1036. To po njenem mnenju izhaja iz starejše, a ustaljene sodne prakse, ki ne predvideva nobene razlike med materialnopravnimi in postopkovnimi pravili, ter iz dejstva, da Uredba 2016/1036 pomeni zgolj kodifikacijo Uredbe št. 1225/2009 in njenih sprememb. Komisija trdi tudi, da iz sodbe z dne 10. decembra 2013, Komisija/Irska in drugi (C‑272/12 P, EU:C:2013:812, točka 28), izhaja, da Sodišče ne more po uradni dolžnosti preizkusiti uporabe ratione temporis materialnopravnih pravil.

21.

Uvodoma moram poudariti, da so določbe Uredbe 2016/1036, katerih kršitev se zatrjuje v obravnavani zadevi, ( 10 ) enake ustreznim določbam Uredbe št. 1225/2009. Če bi torej Sodišče ugotovilo, da sta Komisija in Splošno sodišče napačno opredelila uredbo, ki se uporablja, to ne bi vplivalo na izid obravnavane zadeve. Kljub temu se mi zdi pomembno, da se ugotovi, katera uredba se v obravnavani zadevi dejansko uporablja, saj bi se v nasprotnem primeru lahko zgodilo, da bi sodba Sodišča temeljila na uredbi, ki se ratione temporis ne uporablja.

22.

Najprej bom preučil, ali lahko Sodišče v nasprotju s trditvami Komisije po uradni dolžnosti preizkusi, ali se Uredba 2016/1036 ratione temporis uporablja za obravnavano zadevo, nato pa, ali se ta uredba uporablja.

23.

Prvič, menim, da lahko Sodišče uporabo ratione temporis Uredbe 2016/1036 preizkusi po uradni dolžnosti.

24.

Res je, da v skladu s sodno prakso Sodišča velja, da lahko sodišče Unije nekatere tožbene razloge sicer preizkusi ali jih celo mora preizkusiti po uradni dolžnosti, vendar lahko sodišče Unije tožbeni razlog, ki se nanaša na materialno zakonitost spornega sklepa, preizkusi le, če ga je tožeča stranka navedla. ( 11 )

25.

Po drugi strani pa iz sodne prakse Sodišča izhaja tudi, da sodišče Unije ne more biti zavezano upoštevati samo trditev, ki so jih stranke navedle v podporo svojim predlogom, saj bi se sicer lahko zgodilo, da bi moralo svojo odločitev opreti na napačne pravne ugotovitve. ( 12 ) Sodišče Unije ima tako pravico in po potrebi dolžnost, da po uradni dolžnosti obravnava nekatere tožbene razloge materialne zakonitosti. Splošno sodišče in Sodišče za uslužbence sta že razsodili, da je tako pri tožbenem razlogu, ki se nanaša na napačno razumevanje področja uporabe zakona. ( 13 )

26.

V zvezi s tem je treba navesti zlasti sodbo z dne 16. septembra 2013, Wurster/EIGE (F‑20/12 in F‑43/12, EU:F:2013:129), v kateri je Sodišče za uslužbence po uradni dolžnosti preizkusilo uporabo ratione temporis splošnih določb za izvajanje v zvezi z uslužbenci Evropskega inštituta za enakost spolov na srednjih vodstvenih položajih, ( 14 ) ki so bile sprejete po tem, ko je tožeča stranka že podpisala pogodbo o zaposlitvi začasne uslužbenke, vendar preden je v celoti opravila poskusno dobo, ki se je na podlagi teh splošnih določb za izvajanje podaljšala. Sodišče za uslužbence je ugotovilo, da se splošne določbe za izvajanje ratione temporis ne uporabljajo. ( 15 )

27.

Tako po analogiji ugotavljam, da lahko Sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali se Uredba 2016/1036 ratione temporis uporablja za to zadevo.

28.

Drugič, menim, da se Uredba 2016/1036 ratione temporis ne uporablja za to zadevo.

29.

V skladu z ustaljeno sodno prakso se novo pravilo načeloma uporabi takoj za prihodnje učinke položaja, ki je nastal med veljavnostjo starega pravila. Nasprotno je za zagotovitev spoštovanja načel pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj treba materialnopravne predpise Unije razlagati tako, da se na položaje, ki so obstajali pred začetkom njihove veljavnosti, nanašajo samo, če iz njihovega besedila, ciljev ali splošne sistematike jasno izhaja, da jim je treba pripisati tak učinek. ( 16 ) Z drugimi besedami, medtem ko se postopkovna pravila na splošno uporabljajo takoj za položaje, ki so obstajali pred začetkom njihove veljavnosti, se za materialnopravna pravila na splošno šteje, da se ne uporabljajo za te položaje, razen če je v njih določeno drugače.

30.

Ni sporno, da določbe Uredbe 2016/1036, katerih kršitev se zatrjuje v obravnavani zadevi, ( 17 ) določajo materialnopravna pravila. ( 18 ) Poleg tega nobena določba Uredbe 2016/1036 ne določa, da se ta uredba uporablja za položaje, ki so obstajali pred začetkom njene veljavnosti.

31.

Iz sodne prakse, navedene v točki 29 teh sklepnih predlogov, tako izhaja, da se določbe Uredbe 2016/1036, katerih kršitev se zatrjuje, v obravnavani zadevi ne uporabljajo.

32.

Moje ugotovitve iz točke 31 teh sklepnih predlogov ni mogoče ovreči s sodbami z dne 27. marca 2019, Canadian Solar Emea in drugi/Svet (C‑236/17 P, EU:C:2019:258); z dne 9. junija 2011, Diputación Foral de Vizcaya/Komisija (od C‑465/09 P do C‑470/09 P, neobjavljena, EU:C:2011:372), in z dne 11. decembra 2008, Komisija/Freistaat Sachsen (C‑334/07 P, EU:C:2008:709), na katere se Komisija opira, da bi utemeljila, da ni treba razlikovati med postopkovnimi in materialnopravnimi pravili, kar naj bi pomenilo, da bi se morala vsa nova pravila, tudi materialnopravna, takoj uporabljati za položaje, ki so obstajali pred začetkom njihove veljavnosti.

33.

Sodišče je v sodbi z dne 27. marca 2019, Canadian Solar Emea in drugi/Svet (C‑236/17 P, EU:C:2019:258, točke od 129 do 140), sicer res ugotovilo, da se je Uredba (EU) št. 1168/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, ( 19 ) s katero se je podaljšal trimesečni rok, v katerem mora Komisija odločiti o zahtevku za tržnogospodarsko obravnavo, uporabljala ratione temporis, čeprav je začela veljati po izteku trimesečnega roka v tej konkretni zadevi, Komisija pa o zahtevku kitajskih proizvajalk izvoznic pred tem ni odločila. ( 20 ) Vendar se položaj v obravnavani zadevi razlikuje od položaja v navedeni sodbi. Prvič, Uredba št. 1168/2012 drugače kot Uredba 2016/1036 vsebuje prehodne določbe. V njej je izrecno navedeno, da se „od 15. decembra 2012 uporablja za […] vse tekoče preiskave“, ( 21 ) to je od datuma, ko je preiskava v tej zadevi še potekala. Drugič, Uredbo št. 1168/2012 je mogoče v delu, v katerem podaljšuje zgoraj navedeni trimesečni rok, šteti za postopkovno pravilo. V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 29 teh sklepnih predlogov, jo je treba torej takoj uporabiti za obstoječe položaje. Zato se na točki 135 in 136 navedene sodbe, v katerih je Sodišče navedlo, da je bil položaj kitajskih proizvajalk izvoznic dokončno določen šele po začetku veljavnosti uredbe, s katero so jim bile naložene protidampinške dajatve, ni mogoče opreti, da bi, kot to v bistvu počne Komisija, trdili, da uvedbo protidampinških dajatev urejajo katera koli pravila, ki so veljala na dan njihovega sprejetja.

34.

Res je tudi, da je Sodišče v sodbi z dne 9. junija 2011, Diputación Foral de Vizcaya/Komisija (od C‑465/09 P do C‑470/09 P, neobjavljena, EU:C:2011:372, točke od 121 do 129), ugotovilo, da se Smernice o državni regionalni pomoči ( 22 )ratione temporis uporabljajo, čeprav so začele veljati po sprejetju načrtovane pomoči. ( 23 ) Vendar je bilo v teh smernicah izrecno navedeno, da se uporabljajo za nepriglašene pomoči, ki so se izvajale pred njihovim sprejetjem, kar je veljalo za zadevne ukrepe pomoči. Tako se položaj v obravnavani zadevi razlikuje od položaja iz navedene sodbe, saj Uredba 2016/1036 za razliko od smernic, obravnavanih v navedeni sodbi, ne vsebuje prehodnih določb.

35.

Nazadnje, res je, da je Sodišče v sodbi z dne 11. decembra 2008, Komisija/Freistaat Sachsen (C‑334/07 P, EU:C:2008:709, točke od 43 do 59), razsodilo, da se Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 ( 24 )ratione temporis uporablja, čeprav je bila sprejeta po priglasitvi zadevne pomoči ( 25 ). Vendar poudarjam, da se je Sodišče, da bi prišlo do te ugotovitve, v točkah 52 in 53 te sodbe oprlo na dejstvo, da priglasitev načrtovane pomoči ne ustvari dokončnega pravnega položaja, saj je njen edini cilj omogočiti Komisiji, da opravi preventivni nadzor državnih pomoči. Na področju protidampinškega prava obveznost priglasitve seveda ne obstaja. Zato se na to sodbo ni mogoče opreti, da bi – tako kot Komisija – trdili, da uvedbo protidampinških dajatev urejajo materialnopravna pravila, ki so veljala na dan njihovega sprejetja.

36.

Četudi bi se Sodišče strinjalo s Komisijo, da se materialnopravna pravila prava Unije takoj uporabljajo za položaje, ki so že obstajali pred začetkom njihove veljavnosti, poudarjam, da to v nobenem primeru ne bi pomenilo, da se Uredba 2016/1036 ratione temporis uporablja za obravnavano zadevo.

37.

To pa zato, ker za položaj v obravnavani zadevi po mojem mnenju ni mogoče šteti, da je „obstajal“ na dan začetka veljavnosti Uredbe 2016/1036. Pri preverjanju, ali so pogoji za naložitev protidampinških dajatev izpolnjeni, se je namreč upoštevalo obdobje do 31. marca 2015. ( 26 ) Dejansko stanje je torej nastalo pred začetkom veljavnosti Uredbe 2016/1036. Poleg tega je bilo ugotavljanje tega dejanskega stanja končano, preden je zadevna uredba začela veljati, saj je do dokončnega razkritja bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih so se nameravali uvesti dokončni ukrepi, predložitve pripomb glede tega razkritja in zaslišanja prišlo pred začetkom veljavnosti Uredbe 2016/1036. ( 27 ) Povedano drugače, dejansko stanje je bilo dokončno ugotovljeno pred začetkom veljavnosti Uredbe 2016/1036.

38.

Pristop iz točke 37 teh sklepnih predlogov je skladen s sodno prakso Sodišča, v skladu s katero spoštovanje načel, ki urejajo časovno uporabo prava, ter načel pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj zahteva uporabo materialnopravnih pravil, ki veljajo na datum zadevnega dejanskega stanja, tudi če ta pravila na datum, ko je institucija sprejela akt, ne veljajo več. ( 28 )

39.

Ta pristop je skladen tudi s sodno prakso Splošnega sodišča, v skladu s katero velja, da če so dejstva, na katera se nanaša protidampinška preiskava, nastala pred začetkom veljavnosti Uredbe 2016/1036, vendar so protidampinški ukrepi uvedeni po začetku veljavnosti te uredbe, položaj urejajo postopkovna pravila iz Uredbe 2016/1036 in materialnopravna pravila iz Uredbe št. 1225/2009. ( 29 )

40.

Ugotavljam, da se Uredba 2016/1036 ratione temporis ne uporablja za obravnavano zadevo in da se je Splošno sodišče v točki 1 izpodbijane sodbe nanjo napačno sklicevalo kot na uredbo, ki se uporablja.

41.

Vendar opozarjam, da to – kot je bilo navedeno v točki 21 teh sklepnih predlogov – nikakor ne vpliva na izid obravnavane zadeve, ker so določbe Uredbe št. 1225/2009, katerih kršitev se zatrjuje v tej zadevi, enake določbam Uredbe 2016/1036.

42.

Kljub temu se v okviru analize drugega, tretjega in četrtega pritožbenega razloga v nadaljevanju ne bom skliceval na Uredbo 2016/1036, temveč na Uredbo št. 1225/2009.

43.

Družba Changmao Biochemical Engineering z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva in napačno uporabilo pravo, ker je ugotovilo, da Komisija s tem, da ni zahtevala in preučila podrobnega seznama izvoznih transakcij japonskega proizvajalca izvoznika, ni kršila člena 2(7)(a) in člena 6(8) Uredbe 2016/1036 ali načela dobrega upravljanja ter dolžnosti skrbnega ravnanja. Drugi pritožbeni razlog je razdeljen na tri dele.

44.

Družba Changmao Biochemical Engineering s prvim delom drugega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče v točkah 113, 115, 116, 128 in 129 izpodbijane sodbe napačno ugotovilo, da Komisija s tem, da je normalno vrednost določila na podlagi podatkov industrije Unije, čeprav od japonskega proizvajalca izvoznika ni zahtevala, naj v zvezi z izvozno prodajo predloži podatke za vsako transakcijo posebej, ni kršila člena 2(7)(a) Uredbe 2016/1036, načela dobrega upravljanja ali dolžnosti skrbnega ravnanja. Po mnenju družbe Changmao Biochemical Engineering iz člena 2(7)(a) Uredbe 2016/1036 izhaja, da se lahko normalna vrednost pri uvozu iz držav brez tržnega gospodarstva določi na podlagi podatkov industrije Unije le, če domača cena v primerljivi državi in izvozna cena iz te države nista zanesljivi. Vendar naj v obravnavani zadevi ne bi bilo mogoče izključiti, da so bile nekatere izvozne transakcije japonskega proizvajalca izvoznika donosne in torej zanesljive, saj je imela Komisija v zvezi z izvozno prodajo tega proizvajalca le zbirne podatke, in ne podatkov za vsako transakcijo posebej. Splošno sodišče naj bi tako izkrivilo dejstva s tem, da je v točki 113 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je bila s celotno izvozno prodajo tega proizvajalca ustvarjena izguba. Iz tega naj bi sledilo, da Komisija normalne vrednosti ne bi smela določiti na podlagi podatkov industrije Unije.

45.

Družba Changmao Biochemical Engineering z drugim delom drugega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče v točkah 125 in 126 izpodbijane sodbe napačno ugotovilo, da Komisija s tem, da od japonskega proizvajalca izvoznika ni zahtevala podatkov za vsako transakcijo posebej in da teh informacij ni preučila, ni kršila obveznosti, ki jo ima na podlagi člena 6(8) Uredbe 2016/1036, in sicer, da „v kar največji možni meri prever[i] natančnost“ informacij, ki jih predložijo zainteresirane strani.

46.

Družba Changmao Biochemical Engineering s tretjim delom drugega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče v točkah 117 in 118 izpodbijane sodbe napačno ugotovilo, da bi morala tožeča stranka dokazati, da bi bila stopnja dampinga nižja od stopnje škode, če bi se upoštevala izvozna prodaja japonskega proizvajalca izvoznika. Komisija naj bi bila namreč tista, ki mora po uradni dolžnosti preučiti vse razpoložljive informacije.

47.

Komisija trdi, da je drugi pritožbeni razlog v celoti brezpredmeten, ker se z njim ne izpodbija ugotovitev Splošnega sodišča iz točk 112 in 114 izpodbijane sodbe, da podatki, ki jih je predložil japonski proizvajalec izvoznik, niso bili zanesljivi, in ker v njem ni pojasnjeno, zakaj naj dodatni podatki, katerih predložitev bi se od tega proizvajalca zahtevala, ne bi vsebovali enakih pomanjkljivosti.

48.

Komisija podredno trdi, da tretji del drugega pritožbenega razloga, kot je povzet v točki 46 teh sklepnih predlogov, ni utemeljen ter da sta prvi in drugi del tega pritožbenega razloga, kot sta povzeta v točkah 44 in 45 teh sklepnih predlogov, posledično brezpredmetna.

49.

Komisija še bolj podredno trdi, da sta prvi in drugi del drugega pritožbenega razloga, kot sta povzeta v točkah 44 in 45 teh sklepnih predlogov, bodisi brezpredmetna (za prvi del to velja v delu, v katerem se nanaša na izkrivljanje dejstev v točki 113 izpodbijane sodbe) bodisi nedopustna (drugi del) in da sta oba dela tega pritožbenega razloga vsekakor neutemeljena.

50.

Družba Changmao Biochemical Engineering z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da Komisija s tem, da je normalno vrednost določila z uporabo podatkov industrije Unije, čeprav od japonskega proizvajalca izvoznika ni zahtevala, naj v zvezi z izvozno prodajo predloži podatke za vsako transakcijo posebej, ni kršila člena 2(7)(a) Uredbe 1225/2009, načela dobrega upravljanja ali dolžnosti skrbnega ravnanja.

51.

Kot je pojasnjeno v točkah od 44 do 46 teh sklepnih predlogov, je drugi pritožbeni razlog razdeljen na tri dele. S prvim delom, ki se nanaša na točke 113, 115, 116, 128 in 129 izpodbijane sodbe, se zatrjuje kršitev člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009, načela dobrega upravljanja in dolžnosti skrbnega ravnanja Komisije. Z drugim delom, ki se nanaša na točki 125 in 126 izpodbijane sodbe, se zatrjuje kršitev člena 6(8) navedene uredbe. Družba Changmao Biochemical Engineering s tretjim delom, ki se nanaša na točki 117 in 118 izpodbijane sodbe, trdi, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da bi morala tožeča stranka predložiti dokaze, da bi bila stopnja dampinga nižja od stopnje škode, če bi se upoštevala izvozna prodaja japonskega proizvajalca izvoznika.

52.

Komisija izpodbija dopustnost drugega dela drugega pritožbenega razloga, ker naj ta razlog ne bi bil naveden na prvi stopnji.

53.

Družba Changmao Biochemical Engineering je pred Splošnim sodiščem trdila, da je Komisija s tem, da je normalno vrednost določila na podlagi podatkov industrije Unije, kršila člen 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009 in dolžnost skrbnega ravnanja. Ni pa trdila, da je Komisija s tem kršila člen 6(8) navedene uredbe. V pisnem stališču družbe Changmao Biochemical Engineering pred Splošnim sodiščem zadnjenavedena določba pravzaprav sploh ni omenjena.

54.

Poleg tega točke od 102 do 130 izpodbijane sodbe, v katerih Splošno sodišče preučuje in zavrne tožbeni razlog, povzet v točki 53 teh sklepnih predlogov, ne vsebujejo nobenega sklica na člen 6(8) Uredbe št. 1225/2009. Zlasti pa ta določba ni navedena v točkah 125 in 126 te sodbe, na kateri se nanaša drugi del drugega pritožbenega razloga.

55.

Zato menim, da drugi del drugega pritožbenega razloga ni dopusten.

56.

Tretji del drugega pritožbenega razloga bom preučil pred presojo prvega dela tega pritožbenega razloga.

57.

Najprej naj navedem, da v skladu s pravilom „nižje dajatve“, ki je določeno v členu 9(4), zadnji stavek, Uredbe št. 1225/2009, „[z]nesek proti dampinške dajatve ne sme preseči ugotovljene stopnje dampinga, mora pa biti manjši od te stopnje, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode industriji [Unije]“. Za določitev stopnje protidampinške dajatve se tako uporabi stopnja škode, kadar je stopnja dampinga višja od stopnje škode. V obravnavani zadevi je bila protidampinška dajatev, naložena družbi Changmao Biochemical Engineering, določena na ravni stopnje škode (55,4 %), ker je bila ta nižja od stopnje dampinga (124 %). ( 30 )

58.

Splošno sodišče je trditev družbe Changmao Biochemical Engineering, da bi bilo treba normalno vrednost določiti z uporabo izvoznih cen japonskega proizvajalca izvoznika, ne pa na podlagi podatkov industrije Unije, v točkah 117 in 118 izpodbijane sodbe zavrnilo tako, da se je oprlo na dejstvo, da družba Changmao Biochemical Engineering ni dokazala, da bi bila stopnja dampinga nižja od stopnje škode, če bi se normalna vrednost izračunala tako, kot je predlagala, in da bi se ji posledično naložila protidampinška dajatev, določena na podlagi stopnje dampinga.

59.

Kot je bilo navedeno v točki 51 teh sklepnih predlogov, družba Changmao Biochemical Engineering s tretjim delom drugega pritožbenega razloga trdi, da je bilo v točkah 117 in 118 izpodbijane sodbe napačno uporabljeno pravo.

60.

Komisija trdi, da bi bilo treba, če bi Sodišče ugotovilo, da v navedenih točkah ni prišlo do napačne uporabe prava, prvi del drugega pritožbenega razloga zavrniti kot brezpredmeten. Če bi namreč Sodišče ugotovilo, da bi morala družba Changmao Biochemical Engineering dokazati, da bi bila stopnja dampinga nižja od stopnje škode, če bi se normalna vrednost izračunala na podlagi izvoznih cen japonskega proizvajalca izvoznika, česar družba Changmao Biochemical Engineering nesporno ni storila, potem sploh ne bi bilo pomembno, ali bi bilo mogoče normalno vrednost izračunati na ta način, ne da bi se s tem kršili člen 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009, načelo dobrega upravljanja in dolžnost skrbnega ravnanja, ki jo ima Komisija. Iz tega razloga bom tretji del drugega pritožbenega razloga, kot je bilo navedeno v točki 56 teh sklepnih predlogov, preučil pred prvim delom tega pritožbenega razloga.

61.

Menim, da je tretji del drugega pritožbenega razloga utemeljen, vendar ga je treba vseeno zavrniti kot brezpredmeten.

62.

Če se namreč protidampinška dajatev določi na podlagi stopnje škode, lahko proizvajalec, ki mu je bila taka protidampinška dajatev naložena, po mojem mnenju izpodbija izračun stopnje dampinga, čeprav ni dokazal, da bi bila stopnja dampinga – če bi se izračunala tako, kot predlaga – nižja od stopnje škode in da bi se protidampinška dajatev posledično določila na podlagi stopnje dampinga. Menim torej, da je bilo v točki 118 izpodbijane sodbe napačno uporabljeno pravo in da je tretji del drugega pritožbenega razloga utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

63.

Prvič, res je, da so morale v nekaterih zadevah tožeče stranke za to, da bi lahko izpodbijale izračun stopnje dampinga, dokazati, da bi bila stopnja dampinga nižja od stopnje škode, če bi se izračunala tako, kot so predlagale.

64.

V zvezi s tem je treba napotiti na sodbo z dne 5. oktobra 1988, Brother Industries/Svet (250/85, EU:C:1988:464, točka 24). Sodišče je v navedeni sodbi zavrnilo tožbeni razlog, ki se je v bistvu nanašal na napako pri izračunu stopnje dampinga, in sicer zato, ker (i) je bila protidampinška dajatev določena na podlagi 21‑odstotne stopnje škode, medtem ko je (ii) stopnja dampinga znašala 33,6 %, kar je pomenilo, da (iii) domnevna napaka, ki bi privedla do 1,5‑odstotnega znižanja stopnje dampinga, „ne bi nikakor vplivala na stopnjo protidampinške dajatve“.

65.

Prav tako je treba napotiti na sodbo z dne 10. marca 2009, Interpipe Niko Tube in Interpipe NTRP/Svet (T‑249/06, EU:T:2009:62, točka 111). Splošno sodišče je v navedeni sodbi zavrnilo tožbeni razlog, ki se je nanašal na napako pri izračunu stopnje škode (pri kateri je šlo v bistvu za to, da Komisija ni upoštevala prodaje proizvajalcev Unije povezanim družbam), in razsodilo, da (i) so bile protidampinške dajatve, naložene tožečima strankama, določene na podlagi stopnje dampinga v višini 25,7 %, in ne na podlagi stopnje škode v višini 57 %; ( 31 ) da (ii) je domnevna napaka pri izračunu stopnje škode vplivala na največ 10 % celotne prodaje industrije Unije; zaradi česar (iii) bi morale biti cene, ki so jih zaračunavale družbe, povezane s proizvajalci Unije, popolnoma nesorazmerne glede na drugo prodajo, ki se je upoštevala pri izračunu stopnje škode, da bi bila stopnja škode na nižji ravni od stopnje dampinga. Sodišče v tem razlogovanju ni ugotovilo napačne uporabe prava. Poleg tega je razsodilo, da je treba druge tožbene razloge, s katerimi se je izpodbijala določitev škode, posledično razglasiti za brezpredmetne. ( 32 )

66.

Podobno je Splošno sodišče v sodbi z dne 4. marca 2010, Foshan City Nanhai Golden Step Industrial/Svet (T‑410/06, EU:T:2010:70, točke od 94 do 98), kot brezpredmeten zavrnilo tožbeni razlog, ki se je nanašal na napako pri izračunu stopnje prodaje pod ceno v višini 66 %, z obrazložitvijo, da bi stopnja prodaje pod ceno, če do te napake ne bi prišlo, znašala 20,5 % (po navedbah Sveta) oziroma 17,3 % (po navedbah tožeče stranke) in bi bila tako še vedno višja od 9,7‑odstotne stopnje dampinga, na podlagi katere je bila določena protidampinška dajatev, ki je bila naložena tožeči stranki. ( 33 )

67.

Poudarjam pa, da je bilo v sodbah z dne 5. oktobra 1988, Brother Industries/Svet (250/85, EU:C:1988:464), in z dne 10. marca 2009, Interpipe Niko Tube in Interpipe NTRP/Svet (T‑249/06, EU:T:2009:62), vendar ne v sodbi z dne 4. marca 2010, Foshan City Nanhai Golden Step Industrial/Svet (T‑410/06, EU:T:2010:70), očitno, da stopnja škode ne bi bila manjša od stopnje dampinga, če domnevne napake pri izračunu stopnje škode ne bi bilo (oziroma, da stopnja dampinga ne bi bila manjša od stopnje škode, če ne bi bilo domnevne napake pri izračunu stopnje dampinga). V prvih dveh sodbah je bila namreč domnevna napaka majhna in/ali razlika med stopnjo dampinga in stopnjo škode znatna.

68.

Drugič, res je, da je Sodišče v sodbi z dne 14. marca 1990, Nashua Corporation in drugi/Komisija in Svet (C‑133/87 in C‑150/87, EU:C:1990:115, točka 38), na katero se je Splošno sodišče oprlo v točki 118 izpodbijane sodbe, zavrnilo tožbeni razlog, ki se je nanašal na to, da je Svet storil napako, ker je protidampinško dajatev izračunal zgolj na podlagi škode, nastale zaradi prodaje, ki so jo ustvarili japonski proizvajalci, ne da bi upošteval škodo, nastalo zaradi prodaje, ki so jo ustvarili japonski proizvajalci originalne opreme (Original Equipment Manufacturers, v nadaljevanju: OEM). Ta tožbeni razlog je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da tožeča stranka, to je japonski proizvajalec Ricoh, „ni dokazala, da je [pristop Sveta, v skladu s katerim je ta izključil prodajo, ki so jo ustvarili OEM,] vplival na višino uvedene protidampinške dajatve oziroma v kolikšni meri bi se višina te dajatve razlikovala, če bi se upoštevala prodaja, ki so jo ustvarili OEM“.

69.

Vendar opozarjam, da je bila protidampinška dajatev v sodbi, navedeni v točki 68 zgoraj, določena na podlagi stopnje škode ( 34 ) in da je tožeča stranka izpodbijala prav določitev škode. Sodišče je torej od tožeče stranke zahtevalo, naj dokaže, da bi bila protidampinška dajatev nižja, če do zatrjevane napake ne bi prišlo, ne pa, naj dokaže, da bi se ta dajatev ob neobstoju domnevne napake namesto na podlagi stopnje škode določila na podlagi stopnje dampinga.

70.

Tretjič, poudarjam, da obstajajo številni primeri položajev, v katerih sta sodišči Unije preučili razloge, ki so se nanašali na napako pri izračunu stopnje dampinga, čeprav tožečim strankam ni uspelo dokazati, da bi bila stopnja dampinga nižja od stopnje škode, če domnevne napake ne bi bilo. Napotiti je treba na primer na sodbo z dne 15. septembra 2016, PT Musim Mas/Svet (T‑80/14, neobjavljena, EU:T:2016:504). Čeprav je bila protidampinška dajatev, ki je bila naložena tožeči stranki, določena na podlagi stopnje škode, ( 35 ) je Splošno sodišče preučilo tožbeni razlog, s katerim se je zatrjevalo, da sta Svet in Komisija storila napako, ker sta normalno vrednost računsko določila na podlagi stroškov proizvodnje glavne surovine, kot so izhajali iz objavljenih mednarodnih cen, pri tem pa od tožeče stranke ni zahtevalo, naj dokaže, da bi bila stopnja dampinga nižja od stopnje škode, če se normalna vrednost ne bi izračunala na ta način.

71.

Četrtič, opozarjam, da je Splošno sodišče v sodbi z dne 2. aprila 2020, Hansol Paper/Komisija (T‑383/17, neobjavljena, EU:T:2020:139, točke od 162 do 169), v kateri je napotilo na sodbo z dne 4. marca 2010, Foshan City Nanhai Golden Step Industrial/Svet (T‑410/06, EU:T:2010:70, točka 94), navedeno v točki 66 teh sklepnih predlogov, ugotovilo, da je tožbeni razlog, s katerim se je izpodbijal izračun stopnje škode, dopusten, čeprav tožeča stranka ni natančno navedla, za koliko bi bila stopnja škode nižja od stopnje dampinga, če do zatrjevane napake ne bi prišlo. Po mnenju Splošnega sodišča je tožeča stranka s tem tožbenim razlogom na splošno izpodbijala ugotovitev samega obstoja škode in vzročne zveze, ki sta bila bistvena pogoja za uvedbo protidampinške dajatve, napačna presoja teh dveh elementov pa bi posledično „lahko povzročila razglasitev ničnosti sporne izvedbene uredbe, ne […] da bi bilo treba odgovoriti na vprašanje, ali je bila stopnja škode nižja od stopnje dampinga“. ( 36 )

72.

Petič, poudarjam, da bi, kot trdi družba Changmao Biochemical Engineering, to, da bi se od proizvajalcev izvoznikov, ki so jim naložene protidampinške dajatve, zahtevalo, naj dokažejo, da bi bila stopnja dampinga v primeru neobstoja domnevne napake pri njenem izračunu nižja od stopnje škode, pomenilo, da se proizvajalcem izvoznikom nalagajo visoke zahteve glede dokaznega bremena, ki jih zaradi zapletenosti zadevnih izračunov morda ne bi mogli izpolniti. To bi veljalo tudi, če bi morali proizvajalci izvozniki dokazati zgolj to, da bi bila stopnja dampinga ob neobstoju domnevne napake lahko nižja od stopnje škode, ( 37 ) saj bi bilo težko opredeliti, pod katerimi pogoji in v kakšnih okoliščinah bi bilo dejansko tako.

73.

Ugotavljam, da je Splošno sodišče v točki 118 izpodbijane sodbe napačno ugotovilo, da družba Changmao Biochemical Engineering nosi dokazno breme glede tega, da bi bila stopnja dampinga nižja od stopnje škode, če bi bila prvonavedena izračunana, kot je predlagala. Tretji del drugega pritožbenega razloga je tako utemeljen.

74.

Vendar je treba, kot je bilo navedeno v točki 61 teh sklepnih predlogov, tretji del drugega pritožbenega razloga zavrniti kot brezpredmeten. To pa zato, ker se Splošno sodišče, da bi zavrnilo drugi tožbeni razlog, ki je bil naveden pred tem sodiščem, ni oprlo zgolj na dejstvo, da družbi Changmao Biochemical Engineering ni uspelo dokazati, da bi bila stopnja dampinga nižja od stopnje škode, če bi bila normalna vrednost izračunana tako, kot je predlagala. Splošno sodišče se je v točkah od 111 do 116 izpodbijane sodbe oprlo tudi na dejstvo, da informacije, ki so bile dostopne v času izbire, niso bile zanesljive ter da je obstajala verjetnost, da bi te informacije privedle do neprimerne in nesmiselne izbire primerljive države.

75.

Družba Changmao Biochemical Engineering s prvim delom drugega pritožbenega razloga trdi, da je Komisija s tem, da je normalno vrednost določila na podlagi podatkov industrije Unije, čeprav od japonskega proizvajalca izvoznika ni zahtevala, naj podatke v zvezi z izvozno prodajo predloži za vsako transakcijo posebej, kršila člen 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009, načelo dobrega upravljanja in dolžnost skrbnega ravnanja.

76.

Menim, da prvi del drugega pritožbenega razloga ni utemeljen.

77.

Na prvem mestu v zvezi s kršitvijo člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009 opozarjam, da je v prvem pododstavku te določbe navedeno, da se pri uvozu iz držav brez tržnega gospodarstva z odstopanjem od pravil, določenih v členu 2, od (1) do (6), iste uredbe normalna vrednost načeloma določi na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom, to je po metodi primerljive države.

78.

Vendar se lahko Komisija v skladu s sodno prakso odloči, da ne uporabi splošnega pravila iz člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009 za določitev normalne vrednosti proizvodov iz držav brez tržnega gospodarstva in se opre na drugo razumno osnovo le, če tega splošnega pravila ni mogoče uporabiti. ( 38 )

79.

V obravnavani zadevi je bila normalna vrednost v začasni uredbi izračunana na podlagi informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec iz tretje države s tržnim gospodarstvom, in sicer Japonske (v nadaljevanju: japonski proizvajalec). Ta proizvajalec je bila družba Ajinomoto Co., Japonska. ( 39 ) Svetovna proizvodnja aspartama je namreč omejena na le nekaj držav, in sicer Kitajsko, Francijo, Japonsko in Južno Korejo, pri čemer je edini znani proizvajalec v Južni Koreji zavrnil sodelovanje, medtem ko se je japonski proizvajalec odločil zanj. ( 40 )

80.

V sporni uredbi pa je bila normalna vrednost izračunana na „drugi razumni osnovi“, kot je določeno v členu 2(7)(a), prvi pododstavek, Uredbe št. 1225/2009. Temeljila je na cenah edinega proizvajalca Unije za podoben izdelek na trgu Unije, in sicer družbe Ajinomoto Sweeteners Europe SAS, zdaj Hyet Sweet, ki je bila hčerinska družba japonskega proizvajalca. ( 41 ) Razloga, iz katerih se je Komisija v sporni uredbi odločila, da ne bo uporabila podatkov, ki jih je predložil japonski proizvajalec, sta bila: (i) navedeni proizvajalec je bil edini proizvajalec, dejaven na japonskem trgu, ki je konkuriral uvozu iz Kitajske in Koreje; in (ii) kar je še pomembneje, stopnje dobička japonskega proizvajalca pri prodaji strankam so se zelo razlikovale med strankami različnih vrst in velikosti, pri čemer preiskava ni razkrila nobenega razumnega razloga za velike razlike med stopnjami dobička. ( 42 )

81.

Splošno sodišče je v točkah od 105 do 116 izpodbijane sodbe menilo, da Komisija s tem, da je normalno vrednost izračunala na podlagi cen edinega proizvajalca Unije na trgu Unije, ni kršila člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009. Po mnenju Splošnega sodišča je bilo tako zato, ker: (i) podatki, ki jih je predložil japonski proizvajalec, zaradi velikih in neutemeljenih razlik med stopnjami dobička tega proizvajalca niso bili zanesljivi; (ii) je japonski proizvajalec, kot je razvidno iz preglednice 15 njegovega odgovora na vprašalnik Komisije, z izvozno prodajo ustvarjal izgubo, medtem ko je bila njegova celotna domača prodaja izjemno donosna; in ker (iii) so zainteresirane strani izrazile zaskrbljenost glede izbire Japonske kot primerljive države.

82.

Družba Changmao Biochemical Engineering trdi, da je Komisija od japonskega proizvajalca zahtevala, naj podatke za vsako transakcijo posebej predloži v zvezi z domačo, ne pa v zvezi z izvozno prodajo. Zato po mnenju družbe Changmao Biochemical Engineering ni mogoče izključiti, da bi bil določen delež izvozne prodaje tega proizvajalca lahko donosen. Iz tega naj bi izhajalo, da Komisiji ni uspelo dokazati, da podatki, ki jih je predložil japonski proizvajalec, niso bili zanesljivi in da teh podatkov ni bilo mogoče uporabiti za izračun normalne vrednosti. Družba Changmao Biochemical Engineering ugotavlja, da je Komisija s tem, da normalne vrednosti ni izračunala na podlagi izvoznih cen japonskega proizvajalca, temveč na podlagi podatkov industrije Unije, kršila člen 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009 in da je bilo v točkah 113, 115 in 116 izpodbijane sodbe napačno uporabljeno pravo.

83.

Družba Changmao Biochemical Engineering torej ne oporeka temu, da je metoda za določitev normalne vrednosti na podlagi cen v Uniji, kot je bilo pojasnjeno v točkah 77 in 78 teh sklepnih predlogov, alternativna metoda, ki se lahko uporabi le, če ni mogoče uporabiti glavne metode. Družba Changmao Biochemical Engineering namreč prereka ugotovitev Splošnega sodišča, da podatkov, ki jih je predložil japonski proizvajalec, v obravnavani zadevi ni bilo mogoče uporabiti (in da normalne vrednosti zato na podlagi teh podatkov ni bilo mogoče izračunati).

84.

Komisija odgovarja, da je razlog, ki se nanaša na kršitev člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009, brezpredmeten in da nikakor ni utemeljen.

85.

Po mojem mnenju je treba razlog, ki se nanaša na kršitev člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009, zavrniti kot neutemeljen, ne pa kot brezpredmeten. V nadaljevanju bom pojasnil, zakaj se ne strinjam s stališčem Komisije, da je ta razlog brezpredmeten, nato pa bom navedel razloge, iz katerih ni utemeljen.

86.

Po mnenju Komisije je razlog, ki se nanaša na kršitev člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009, brezpredmeten, ker, prvič, družba Changmao Biochemical Engineering ne prereka ugotovitve Splošnega sodišča, da so bile informacije, ki jih je predložil japonski proizvajalec, nezanesljive; drugič, ta družba izpodbija zgolj enega od treh delov obrazložitve, na podlagi katere je Splošno sodišče zavrnilo tožbeni razlog, ki se je nanašal na kršitev člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009, in sicer obrazložitev, navedeno v točki 113 izpodbijane sodbe, ne pa tudi obrazložitve, podane v točkah 112 in 114 te sodbe; in tretjič, ker je v točkah od 124 do 128 izpodbijane sodbe podana zadostna podpora ugotovitvi Splošnega sodišča glede neobstoja kršitve.

87.

Vendar, prvič, sicer res drži, kot trdi Komisija, da družba Changmao Biochemical Engineering ne zatrjuje, da podatki, ki jih je predložil japonski proizvajalec, niso točni. Zatrjuje pa, da ti podatki niso popolni, ker naj bi japonski proizvajalec Komisiji v zvezi z izvozno prodajo predložil zbirne podatke, ne pa podatkov za vsako transakcijo posebej. V nasprotju s trditvijo Komisije menim, da družba Changmao Biochemical Engineering s tem izpodbija zanesljivost podatkov, ki jih je predložil japonski proizvajalec, v smislu člena 2(7)(a), drugi pododstavek, Uredbe št. 1225/2009.

88.

Drugič, res je, kot trdi Komisija, da družba Changmao Biochemical Engineering izpodbija zgolj točko 113 izpodbijane sodbe, ne pa tudi točk 112 in 114 te sodbe. Vendar v točkah 112 in 113 niso navedeni ločeni razlogi, na podlagi katerih je Splošno sodišče ugotovilo, da Komisija s tem, da normalne vrednosti ni izračunala na podlagi podatkov, ki jih je predložil japonski proizvajalec, ni storila napake. Obe točki se namreč nanašata na nepojasnjene razlike med stopnjami dobička japonskega proizvajalca. V točki 114 izpodbijane sodbe pa so zgolj ponovno navedene pripombe, ki so jih zainteresirane strani podale v upravnem postopku, pri čemer ne Komisija ne Splošno sodišče teh pripomb nista sprejela. Zato to, da družba Changmao Biochemical Engineering izpodbija točko 113 izpodbijane sodbe, ne pa tudi točk 112 in 114 te sodbe, v nasprotju s trditvami Komisije ne pomeni, da je razlog, ki se nanaša na kršitev člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009, brezpredmeten.

89.

Tretjič, opozarjam, da družba Changmao Biochemical Engineering v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, izpodbija točko 128 izpodbijane sodbe.

90.

Vendar se, kot sem navedel v točki 85 teh sklepnih predlogov, strinjam s Komisijo, da razlog, ki se nanaša na kršitev člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009, ni utemeljen.

91.

To pa zato, prvič, ker menim, da Komisiji podatkov v zvezi z izvozno prodajo japonskega proizvajalca ni bilo treba pridobiti za vsako transakcijo posebej, da bi lahko štela, da podatki, ki jih je ta proizvajalec predložil, niso zanesljivi in da bi lahko privedli do neprimerne in nesmiselne izbire primerljive države.

92.

V skladu s členom 2(7)(a), drugi pododstavek, Uredbe št. 1225/2009 se pri izbiri primerne tretje države s tržnim gospodarstvom „ustrezno upoštevajo vse zanesljive informacije, ki so dostopne v času izbire“.

93.

Res je, da je Sodišče v sodbi z dne 22. marca 2012, GLS (C‑338/10, EU:C:2012:158, točki 31 in 32), razsodilo, da pojem „zanesljive informacije, ki so dostopne“ v smislu člena 2(7)(a), drugi pododstavek, Uredbe št. 1225/2009 ni omejen na informacije, ki jih predložijo pritožnik ali zainteresirane stranke, saj mora Komisija po uradni dolžnosti preučiti vse razpoložljive informacije.

94.

Vendar poudarjam, da ima Komisija v skladu s sodno prakso določeno diskrecijsko pravico pri ugotavljanju, ali so podatki dostopni, ker so predvideni načini preiskave fakultativni in ker jih je toliko težje uveljaviti, če se nanašajo na podatke iz tretjih držav. Člen 6(4) Uredbe št. 1225/2009 namreč določa, da se preiskave lahko izvedejo v tretjih državah, med drugim pod pogojem, da „zadevna podjetja dajo svoje soglasje“. Poleg tega člen 6(8) te uredbe določa, da se natančnost informacij preverja „v kar največji možni meri“. ( 43 )

95.

Čeprav v obravnavani zadevi ni sporno, da Komisija v upravnem postopku podatkov za vsako transakcijo posebej v zvezi z izvozno prodajo japonskega proizvajalca in v zvezi s stopnjo dobička, ki jo je ta z izvozno prodajo dosegel, ni niti zahtevala niti prejela, pa je glede izvozne prodaje tega proizvajalca vseeno imela na voljo zbirne podatke. To, da je Komisija menila, da podatki o vsaki transakciji posebej niso bili potrebni, je del diskrecijske pravice, navedene v točki 94 teh sklepnih predlogov, ki jo ima pri ugotavljanju zanesljivosti informacij, s katerimi že razpolaga.

96.

Poleg tega se položaj v obravnavani zadevi razlikuje od položaja v sodbi z dne 22. marca 2012, GLS (C‑338/10, EU:C:2012:158), v kateri je Sodišče ugotovilo, da sta Svet in Komisija storila napako, ker sta normalno vrednost izračunala na podlagi cen v Uniji, saj nista izkazala zahtevane skrbnosti pri ugotavljanju, ali je normalno vrednost mogoče izračunati na podlagi cen v primerljivi državi. V navedeni zadevi se je Komisija omejila na to, da je tajskima družbama poslala en sam vprašalnik in iz njunega neodziva sklepala, da normalne vrednosti ni mogoče določiti na podlagi cen, ki veljajo v tretjih državah s tržnim gospodarstvom. To pomeni, da Komisija ni preverila, ali bi bilo mogoče kot primerljivo državo izbrati eno od treh tretjih držav s tržnim gospodarstvom, katerih uvoz v Unijo je bil precej večji kot uvoz iz Tajske. ( 44 ) V obravnavani zadevi pa se pred Sodiščem ne zatrjuje, da Komisija ni preiskala ostalih tretjih državah s tržnim gospodarstvom, razen Japonske. ( 45 )

97.

Drugič in kar je še pomembneje, družba Changmao Biochemical Engineering ni dokazala, da odločitev Komisije v zvezi z izbiro metode za izračun normalne vrednosti na podlagi podatkov industrije Unije ni bila verjetna.

98.

V skladu s sodno prakso se namreč v okviru očitka, s katerim se izpodbija metoda določitve normalne vrednosti, tožeča stranka ne more zgolj sklicevati na metodo določitve normalne vrednosti, ki je alternativna tisti, ki jo je izbrala Komisija, temveč mora predložiti zadostne dokaze, da se presoja, na kateri temelji ta izbira, ne zdi verjetna, saj sodišče Unije s svojimi presojami ne more nadomestiti presoje Komisije. ( 46 )

99.

Družba Changmao Biochemical Engineering v pritožbi, ki jo je vložila v obravnavani zadevi, zatrjuje zgolj to, da „ni mogoče izključiti“, da so bile „nekatere“ izvozne transakcije japonskega proizvajalca donosne in da bi jih bilo zato mogoče uporabiti pri izračunu normalne vrednosti. Družba Changmao Biochemical Engineering ne trdi, še manj pa je dokazala, da so bile donosne vse izvozne transakcije japonskega proizvajalca ali vsaj večina teh transakcij, s čimer bi lahko vzbudila dvom o odločitvi Komisije, da normalne vrednosti ne bo izračunala na podlagi izvoznih cen japonskega proizvajalca, ampak na podlagi podatkov industrije Unije. Družba Changmao Biochemical Engineering torej ni dokazala, da ugotovitev Komisije, da podatki v zvezi z izvozno prodajo japonskega proizvajalca niso zanesljivi, ni bila verjetna.

100.

Ugotavljam, da je treba prvi del drugega pritožbenega razloga v delu, v katerem se nanaša na kršitev člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009, zavrniti kot neutemeljen.

101.

Na drugem mestu v zvezi s kršitvijo dolžnosti skrbnega ravnanja Komisije opozarjam, da mora Komisija v skladu s sodno prakso na podlagi člena 2(7)(a), drugi pododstavek, Uredbe št. 1225/2009 elemente iz spisa obravnavati z vso zahtevano skrbnostjo, da je mogoče ugotoviti, da je bila normalna vrednost zadevnega proizvoda določena primerno in na smiseln način. ( 47 ) Zato menim, da je treba razlog, ki se nanaša na kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Komisije, zavrniti kot neutemeljen iz istih razlogov kot razlog, ki se nanaša na kršitev člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009.

102.

Na tretjem mestu v zvezi s kršitvijo načela dobrega upravljanja opozarjam, da mora Komisija na podlagi tega načela z vso zahtevano skrbnostjo in nepristranskostjo preučiti predložene dokaze in upoštevati vse relevantne dokaze. ( 48 ) Zato je treba razlog, ki se nanaša na kršitev načela dobrega upravljanja, prav tako zavrniti kot neutemeljen iz istih razlogov kot razlog, ki se nanaša na kršitev člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009.

103.

Ugotavljam, da je treba prvi del drugega pritožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen in da je zato treba ta pritožbeni razlog zavrniti v celoti.

104.

Družba Changmao Biochemical Engineering s tretjim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je v točkah od 141 do 144, od 151 do 153 in od 155 do 162 izpodbijane sodbe ugotovilo, da Komisija ni storila napake, ko je zavrnila izvedbo prilagoditev, ki jih je ta družba zahtevala za izračun stopnje dampinga, izkrivilo dejstva in kršilo te določbe: člen 2(10) Uredbe 2016/1036; zadnji stavek člena 2.4 Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT) ( 49 ) (v nadaljevanju: protidampinški sporazum); člen 20(2) in (4) Uredbe 2016/1036 in člen 6.2 protidampinškega sporazuma v delu, v katerem te določbe določajo pravico družbe Changmao Biochemical Engineering do obrambe; člen 12.2.1 in člen 12.2.2 protidampinškega sporazuma; člen 6.4 tega sporazuma ter člen 9(4) Uredbe 2016/1036; kakor tudi kršilo načelo dobrega upravljanja in dolžnost skrbnega ravnanja Komisije.

105.

Tretji pritožbeni razlog je v bistvu razdeljen na štiri dele.

106.

Družba Changmao Biochemical Engineering v okviru prvega dela tretjega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva s tem, da je v točkah od 141 do 144 izpodbijane sodbe ugotovilo, da družba Changmao Biochemical Engineering ni predložila dokazov v podporo svoji trditvi, da obstajajo razlike v proizvodnih stroških med proizvajalcem Unije in kitajskim proizvajalcem ter da te razlike vplivajo na primerljivost cen.

107.

Družba Changmao Biochemical Engineering v okviru drugega dela tretjega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče kršilo člen 2(10) Uredbe 2016/1036 s tem, da je v točkah od 151 do 153 izpodbijane sodbe ugotovilo, da se zahteve za prilagoditve, ki jih podajo kitajski proizvajalci izvozniki, ki jim ni bila odobrena tržnogospodarska obravnava, ne morejo nanašati na dejanske stroške na Kitajskem.

108.

Družba Changmao Biochemical Engineering v okviru tretjega dela tretjega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče v točkah 143 in 144 izpodbijane sodbe napačno ugotovilo, da družba Changmao Biochemical Engineering nosi dokazno breme glede tega, da razlike v dejavnikih, naštetih v členu 2(10), od (a) do (j), Uredbe 2016/1036, kot so razlike v proizvodnih stroških, vplivajo na primerljivost cen. Po njenem mnenju to izhaja iz besedila člena 2(10). Vsaka druga rešitev naj bi proizvajalcem iz držav brez tržnega gospodarstva nalagala nerazumno dokazno breme, če se normalna vrednost izračuna na podlagi podatkov industrije Unije.

109.

Družba Changmao Biochemical Engineering v okviru četrtega dela tretjega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je v točkah od 155 do 160 izpodbijane sodbe presodilo, da ji Komisija s tem, da je zahtevala dokaz, da se razlike v proizvodnih stroških odražajo v razlikah v ceni, ni naložila nerazumnega dokaznega bremena, kršilo te določbe: zadnji stavek člena 2.4 protidampinškega sporazuma, kakor se razlaga v sklepih organa za reševanje sporov pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO); člen 20(2) in (4) Uredbe 2016/1036 in člen 6.2 protidampinškega sporazuma v delu, v katerem te določbe določajo pravico družbe Changmao Biochemical Engineering do obrambe; člen 6.4, člen 12.2.1 in člen 12.2.2 tega sporazuma; kakor tudi kršilo načelo dobrega upravljanja in dolžnost skrbnega ravnanja Komisije. Poleg tega naj bi Splošno sodišče storilo napako, ker je v točki 207 izpodbijane sodbe zavrnilo, da bi Komisiji v okviru ukrepa procesnega vodstva ali pripravljalnega ukrepa naložilo, naj predloži analizo, na podlagi katere je v uvodni izjavi 70 sporne uredbe ugotovila, da med zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom ni razlik, ki bi se sistematično odražale v cenah.

110.

Komisija meni, da je treba tretji pritožbeni razlog zavrniti.

111.

Po mnenju Komisije je treba prvi del tretjega pritožbenega razloga zavrniti, ker v pritožbi v bistvu niso navedena dejstva ali dokazi, ki naj bi jih Splošno sodišče izkrivilo, niti ni dokazano, da se razlike v proizvodnih stroških odražajo v razlikah v ceni.

112.

Komisija v zvezi z drugim delom tretjega pritožbenega razloga trdi, da je nedopusten, ker ni bil naveden pred Splošnim sodiščem. Vsekakor naj bi bil brezpredmeten, ker naj bi bila v točkah od 151 do 153 izpodbijane sodbe podana le podredna obrazložitev, medtem ko je glavna obrazložitev navedena v točkah od 137 do 150 te sodbe. Nazadnje, bil naj bi neutemeljen, saj naj zlasti izvor podatkov, uporabljenih za prilagoditev, ne bi bil upošteven. Pomembno pa naj bi bilo, da prilagoditev členu 2(7) Uredbe 2016/1036 ne odvzema polnega učinka.

113.

Komisija meni, da tretji del tretjega pritožbenega razloga ni utemeljen, ker besedilo uvodnega dela člena 2(10) Uredbe 2016/1036, besedilo člena 2(10)(k) te uredbe in sodna praksa jasno določajo, da se zahteva po dokazovanju vpliva na cene in primerljivost cen nanaša na vse dejavnike, naštete v členu 2(10) te uredbe.

114.

Komisija trdi, da četrti del tretjega pritožbenega razloga ni dopusten v delu, v katerem se nanaša na kršitev teh določb: zadnjega stavka člena 2.4 protidampinškega sporazuma; člena 20(2) in (4) Uredbe 2016/1036 in člena 6.2 protidampinškega sporazuma v delu, v katerem te določbe določajo pravico družbe Changmao Biochemical Engineering do obrambe; ter člena 6.4, člena 12.2.1 in člena 12.2.2 tega sporazuma. Kršitev teh določb naj namreč ne bi bila zatrjevana na prvi stopnji. Vsekakor naj bi bil četrti del tretjega tožbenega razloga neutemeljen v delu, v katerem se nanaša na kršitev teh določb. Nazadnje, Komisija glede preostanka četrtega dela tretjega tožbenega razloga, in sicer predloga za sprejetje ukrepa procesnega vodstva ali pripravljalnega ukrepa, ki ga je vložila družba Changmao Biochemical Engineering, trdi, da je brezpredmeten in vsekakor neutemeljen.

115.

Družba Changmao Biochemical Engineering s tretjim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je ugotovilo, da Komisija ni storila napake, ko je zavrnila izvedbo prilagoditev, ki jih je ta družba zahtevala za izračun stopnje dampinga, izkrivilo dejstva in kršilo člen 2(10), člen 9(4) ter člen 20(2) in (4) Uredbe št. 1225/2009; člen 2.4 in druge določbe protidampinškega sporazuma ter načelo dobrega upravljanja in dolžnost skrbnega ravnanja Komisije.

116.

Kot je bilo navedeno v točkah od 105 do 109 teh sklepnih predlogov, je tretji pritožbeni razlog razdeljen na štiri dele. S prvim delom, ki se nanaša na točke od 141 do 144 izpodbijane sodbe, se zatrjuje, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva, ker je ugotovilo, da družba Changmao Biochemical Engineering ni predložila dokaza o obstoju razlik v proizvodnih stroških, ki vplivajo na primerljivost cen. Z drugim delom, ki se nanaša na točke od 151 do 153 te sodbe, se zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo člen 2(10) Uredbe št. 1225/2009, ker je ugotovilo, da se zahteve za prilagoditve, ki so jih vložili proizvajalci iz države brez tržnega gospodarstva, ne morejo nanašati na dejanske stroške v tej državi. Družba Changmao Biochemical Engineering s tretjim delom trdi, da je Splošno sodišče v točkah 143 in 144 izpodbijane sodbe kršilo člen 2(10) Uredbe št. 1225/2009 in proizvajalcem iz držav brez tržnega gospodarstva naložilo nerazumno dokazno breme, ker je od njih zahtevalo, naj dokažejo, da so razlike v proizvodnih stroških vplivale na cene in njihovo primerljivost. Četrti del se nanaša na točke od 155 do 160 izpodbijane sodbe, z njim pa se zatrjuje, da je Splošno sodišče s tem, da je od družbe Changmao Biochemical Engineering zahtevalo, naj dokaže vpliv na primerljivost cen, čeprav ni imela dostopa do podatkov industrije Unije, kršilo člene 2.4, 6.2, 6.4, 12.2.1 in 12.2.2 protidampinškega sporazuma, člen 20(2) in (4) Uredbe št. 1225/2009 ter načelo dobrega upravljanja in dolžnost skrbnega ravnanja Komisije. S četrtim delom tretjega pritožbenega razloga se prav tako izpodbija zavrnitev Splošnega sodišča v točki 207 izpodbijane sodbe, da bi odredilo ukrep procesnega vodstva ali pripravljalni ukrep.

117.

Komisija trdi, da je drugi del tretjega pritožbenega razloga v celoti nedopusten, četrti del tega pritožbenega razloga pa delno nedopusten.

118.

Na prvem mestu Komisija trdi, da drugi del tretjega pritožbenega razloga ni dopusten, ker gre za nov razlog.

119.

Menim, da je treba ta ugovor nedopustnosti zavrniti.

120.

Prvič, družba Changmao Biochemical Engineering pred Sodiščem ni navedla nobene trditve, ki je ni navedla že pred Splošnim sodiščem.

121.

Družba Changmao Biochemical Engineering v okviru drugega dela tretjega pritožbenega razloga namreč trdi, da je Komisija kršila člen 2(10) Uredbe št. 1225/2009, ker je zavrnila izvedbo prilagoditev, ki jih je ta družba zahtevala, z obrazložitvijo, da se zahteva za prilagoditev, ki jo je vložil kitajski proizvajalec izvoznik, ki ni upravičen do tržnogospodarske obravnave, ne more nanašati na dejanske stroške na Kitajskem. Družba Changmao Biochemical Engineering v zvezi s tem navaja, da je od Komisije zahtevala, naj prilagoditve ne izvede z uporabo njenih lastnih proizvodnih stroškov, ampak stroškov v Uniji.

122.

Družba Changmao Biochemical Engineering je pred Splošnim sodiščem v okviru tretjega tožbenega razloga, ki se je nanašal na to, da je Komisija kršila med drugim člen 2(10) Uredbe št. 1225/2009, ker je zavrnila izvedbo zahtevanih prilagoditev, trdila, da dejstvo, da kitajskemu proizvajalcu izvozniku ni bila odobrena tržnogospodarska obravnava, temu proizvajalcu ne preprečuje, da zahteva prilagoditve. Čeprav teh prilagoditev ne bi bilo mogoče izvesti z uporabo lastnih stroškov proizvajalca, bi se po mnenju družbe Changmao Biochemical Engineering vseeno lahko nanašale na druge parametre na Kitajskem, razen na cene in stroške, kot je uporaba drugačnega proizvodnega postopka v tej državi.

123.

Drugič, v skladu s sodno prakso se pritožnica lahko sklicuje na razloge, ki izhajajo iz izpodbijane sodbe same in s katerimi s pravnega vidika izpodbija njeno utemeljenost, in sicer ne glede na to, ali je pritožnica te razloge navedla pred Splošnim sodiščem ali ne. ( 50 ) Tako je tudi v obravnavani zadevi, saj je vprašanje, ali lahko proizvajalec izvoznik, ki mu ni bila odobrena tržnogospodarska obravnava, vseeno zahteva prilagoditve in v zvezi s katerimi parametri, obravnavano v točkah od 151 do 153 izpodbijane sodbe.

124.

Na drugem mestu se Komisija sklicuje na nedopustnost četrtega dela tretjega pritožbenega razloga v delu, v katerem se nanaša na kršitev zadnjega stavka člena 2.4 protidampinškega sporazuma, členov 6.2, 6.4, 12.2.1 in 12.2.2 tega sporazuma ter člena 20(2) in (4) Uredbe št. 1225/2009. Po mnenju Komisije pred Splošnim sodiščem ni bila zatrjevana kršitev nobene od teh določb.

125.

Po mojem mnenju bi bilo treba temu ugovoru nedopustnosti ugoditi. Pred Splošnim sodiščem namreč v zvezi s tem, da je Komisija zavrnila izvedbo prilagoditev, ki jih je zahtevala družba Changmao Biochemical Engineering, ni bila zatrjevana kršitev nobene od določb, navedenih v točki 124 izpodbijane sodbe.

126.

Vendar je četrti del tretjega pritožbenega razloga dopusten v delu, v katerem se nanaša na kršitev načela dobrega upravljanja in dolžnosti skrbnega ravnanja Komisije, ter v delu, v katerem se z njim izpodbija odločitev Splošnega sodišča, da ne bo odredilo ukrepa procesnega vodstva ali pripravljalnega ukrepa.

127.

Ugotavljam, da je drugi del tretjega pritožbenega razloga dopusten in da četrti del tega pritožbenega razloga ni dopusten v delu, v katerem se nanaša na kršitev zadnjega stavka člena 2.4 protidampinškega sporazuma, členov 6.2, 6.4, 12.2.1 in 12.2.2 tega sporazuma ter člena 20(2) in (4) Uredbe št. 1225/2009.

128.

Naprej bom preučil tretji del tretjega pritožbenega razloga, nato pa prvi, četrti in nazadnje še drugi del tega pritožbenega razloga.

129.

V skladu s členom 2(10) Uredbe št. 1225/2009 se med izvozno ceno in normalno vrednostjo izvede poštena primerjava. Uvodni del te določbe določa, da „[k]adar normalna vrednost in izvozna cena[…] ne temeljita na taki primerljivi osnovi, se[,] v obliki prilagoditev, ustrezno upoštevajo, v vsakem primeru, odvisno od pomena, razlike v dejavnikih, za katere se ugotovi in dokaže, da vplivajo na cene in s tem na primerljivost cen“.

130.

Če stranka na podlagi člena 2(10) Uredbe št. 1225/2009 zahteva prilagoditve, da bi bili normalna vrednost in izvozna cena primerljivi zaradi določanja stopnje dampinga, mora v skladu s sodno prakso predložiti dokaz, da je njena zahteva utemeljena. Potrebo po posebnih prilagoditvah, navedenih v členu 2(10), od (a) do (k), te uredbe, morajo dokazati tisti, ki se nameravajo na to sklicevati. ( 51 )

131.

V obravnavani zadevi je v uvodni izjavi 48 sporne uredbe navedeno, da je družba Changmao Biochemical Engineering zahtevala, naj Komisija zaradi razlik v proizvodnih stroških med kitajskim proizvajalcem in proizvajalcem Unije izvede prilagoditve za izračun stopnje dampinga. V uvodni izjavi 49 te uredbe pa je navedeno, da je Komisija zavrnila zahtevo po prilagoditvi, ker družba Changmao Biochemical Engineering ni utemeljila svojih trditev in ker zlasti ni predložila nobenih dokazov, ki bi kazali, „da stranke na domačem trgu dosledno plačujejo različne cene zaradi razlik v [proizvodnih stroških]“.

132.

Splošno sodišče je v točkah 143 in 144 izpodbijane sodbe ugotovilo, da bi morala družba Changmao Biochemical Engineering dokazati, da se razlike v proizvodnih stroških odražajo v razlikah v ceni, česar pa ni storila, in da zato Komisija s tem, da je zavrnila njeno zahtevo za prilagoditev, ni kršila člena 2(10) Uredbe št. 1225/2009.

133.

Družba Changmao Biochemical Engineering v okviru tretjega dela tretjega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče s tem napačno uporabilo pravo.

134.

Menim, da tretji del tretjega pritožbenega razloga ni utemeljen.

135.

Prvič, to izhaja iz besedila člena 2(10) Uredbe št. 1225/2009. Ne strinjam se s trditvijo družbe Changmao Biochemical Engineering, da mora stranka, ki zahteva prilagoditev, dokazati vpliv na cene in primerljivost cen le, če se prilagoditev zahteva na podlagi točke (k) te določbe za razlike v „drugih dejavnikih, ki niso določeni v točkah od (a) do (j)“, ne pa če se zahteva za razlike v dejavnikih, navedenih v točkah od (a) do (j). Res je, da je v točki (k) izrecno navedeno, da je treba „poka[zati], da [razlike v dejavnikih] vplivajo na primerljivost cen“, medtem ko točke od (a) do (j) tega izrecno ne določajo. ( 52 ) Vendar poudarjam, da uvodni del člena 2(10) Uredbe št. 1225/2009, naveden v točki 129 teh sklepnih predlogov, določa, da je treba za razlike v „dejavnikih“„doka[zati], da vplivajo na cene in s tem na primerljivost cen“. Uvodni del zajema vse dejavnike, naštete v točkah od (a) do (k). Ugotavljam tudi, da točka (k) zahteva dokaz, da razlike v drugih dejavnikih „vplivajo na primerljivost cen, kakor se zahteva v skladu s tem odstavkom“. ( 53 ) V skladu s tem točka (k) sama nakazuje, da je ta dokaz potreben v vseh primerih, v katerih se prilagoditev zahteva na podlagi odstavka 10, ne glede na zadevni dejavnik.

136.

Drugič, to je skladno s sodno prakso Splošnega sodišča, v skladu s katero je tako iz besedila kot iz sistematike člena 2(10) Uredbe št. 1225/2009 razvidno, da se lahko prilagoditev izvozne cene ali normalne vrednosti izvede le zato, da se upoštevajo razlike med dejavniki, ki vplivajo na cene in torej na njihovo primerljivost. Tako je Splošno sodišče v sodbi z dne 29. aprila 2015, Changshu City Standard Parts Factory in Ningbo Jinding Fastener/Svet (T‑558/12 in T‑559/12, neobjavljena, EU:T:2015:237, točka 114), menilo, da morata Svet in Komisija zavrniti prilagoditev zaradi razlik v dejavnikih, za katere ni bilo dokazano, da vplivajo na cene in torej na njihovo primerljivost. ( 54 ) Podobno je Splošno sodišče v sodbi z dne 18. oktobra 2016, Crown Equipment (Suzhou) in Crown Gabelstapler/Svet (T‑351/13, neobjavljena, EU:T:2016:616, točka 138), ugotovilo, da morajo proizvajalci izvozniki, ki zahtevajo prilagoditev za znesek v višini 14 % uvozne dajatve, ki so ga pobrali organi primerljive države, predložiti dokaze o tem, da je ta uvozna dajatev vplivala na ravni cen, ki so sestavni del normalne vrednosti, in na možnost primerjave teh cen z izvoznimi cenami.

137.

Tretjič, ne strinjam se s trditvijo družbe Changmao Biochemical Engineering, da ji je Splošno sodišče s tem, da je zahtevalo, naj dokaže vpliv na cene in primerljivost cen, naložilo nerazumno dokazno breme, ker je bila normalna vrednost izračunana z uporabo podatkov, ki jih je predložil proizvajalec Unije, do katerih pa družba Changmao Biochemical Engineering kot kitajska proizvajalka izvoznica ni imela dostopa.

138.

Opozarjam, da je Splošno sodišče to trditev obravnavalo in zavrnilo v točkah od 155 do 159 izpodbijane sodbe, ki jih družba Changmao Biochemical Engineering izpodbija v okviru četrtega dela tretjega pritožbenega razloga. Kljub temu bom to trditev obravnaval zdaj, saj analiza tretjega dela tretjega pritožbenega razloga sicer ne bi bila popolna.

139.

Res je, da se osebi, ki zahteva prilagoditev na podlagi člena 2(10) Uredbe št. 1225/2009 in ki mora dokazati, da je zahtevana prilagoditev nujna, v skladu s sodno prakso ne sme naložiti nerazumno dokazno breme. ( 55 ) Vendar v tej zadevi ni tako iz naslednjih razlogov.

140.

Poudarjam, da v zvezi z zahtevo, ki izhaja iz uvodnega dela člena 2(10) Uredbe št. 1225/2009 in v skladu s katero je treba dokazati, da razlike v dejavnikih, navedenih v točkah od (a) do (k) te določbe, vplivajo na cene in s tem na primerljivost cen, ni predviden noben pridržek. To pomeni, da je treba dokaz predložiti ne glede na metodo, uporabljeno za izračun normalne vrednosti, in torej tudi takrat, ko se ta izračuna z uporabo podatkov industrije Unije. V nasprotnem primeru bi bilo mogoče zahtevati, da Komisija izvede prilagoditev, ki ne vpliva na cene in na primerljivost cen ter na podlagi katere se posledično vzpostavi asimetrija med normalno vrednostjo in izvozno ceno.

141.

Poleg tega v nasprotju s trditvami družbe Changmao Biochemical Engineering ni mogoče šteti, da kitajski proizvajalci izvozniki nimajo dostopa do podatkov, ki se uporabljajo pri izračunu normalne vrednosti in izvozne cene, če te podatke Komisiji predloži proizvajalec iz primerljive države oziroma, kot je primer v obravnavani zadevi, proizvajalec Unije.

142.

Opozarjam, da lahko izvozniki na podlagi člena 6(7) Uredbe št. 1225/2009 pregledajo vse v preiskavi uporabljene informacije, ki jih je katera koli stranka dala na razpolago za preiskavo, in da lahko na podlagi člena 20(2) navedene uredbe zahtevajo dokončno razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na osnovi katerih se namerava priporočiti uvedba dokončnih ukrepov. Res je sicer, da je mogoče pregledati in dokončno razkriti le informacije, ki niso zaupne v smislu člena 19 te uredbe. ( 56 ) Vendar je v obravnavani zadevi iz uvodne izjave 40 sporne uredbe razvidno, da je Komisija družbi Changmao Biochemical Engineering razkrila podatke v zvezi s proizvajalcem Unije.

143.

Opozarjam tudi, kot trdi Komisija, da družba Changmao Biochemical Engineering v podporo svoji trditvi, da ji je Splošno sodišče naložilo nerazumno dokazno breme, ne zatrjuje, da Komisija ni razkrila podatkov, ki so potrebni, da bi lahko zahtevala prilagoditev (razen splošne in neutemeljene navedbe, da „proizvajalci iz držav brez tržnega gospodarstva nimajo podatkov o cenah proizvajalca iz primerljive države“, ki jo je v zvezi s tem navedla v pritožbi). Družba Changmao Biochemical Engineering pa v podporo tej trditvi navaja zlasti, da proizvajalec Unije ni predložil vseh potrebnih informacij, ki bi omogočale pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno.

144.

Res je, da družba Changmao Biochemical Engineering izpodbija tudi to, da Splošno sodišče z ukrepom procesnega vodstva ali pripravljalnim ukrepom Komisiji ni naložilo, naj predloži analizo, na podlagi katere je v uvodni izjavi 70 sporne uredbe ugotovila, da med zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom ni razlik, ki bi se sistematično odražale v cenah. Kljub temu opozarjam, da družba Changmao Biochemical Engineering v zvezi s tem ne zatrjuje le tega, da je Komisija (po njenih besedah) „prikrila“ informacije, potrebne za izvedbo prilagoditev, ampak predvsem navaja, da Komisiji morda preprosto ni uspelo zbrati teh informacij, zlasti računov in pogodb industrije Unije. Zato se mi zdi, da želi družba Changmao Biochemical Engineering z izpodbijanjem odločitve Splošnega sodišča, da ne bo odredilo predložitve navedene analize, v bistvu ugotoviti, ali je Komisija zbrala dovolj informacij, ne pa dokazati, da ji Komisija ni razkrila dovolj informacij.

145.

Ugotavljam, da tretji del tretjega pritožbenega razloga ni utemeljen.

146.

Splošno sodišče je v točkah od 141 do 144 izpodbijane sodbe ugotovilo, da Komisija s tem, da je zavrnila izvedbo prilagoditev, ki jih je zahtevala družba Changmao Biochemical Engineering, ni kršila člena 2(10) Uredbe št. 1225/2009, ker navedena družba ni predložila nobenega dokaza v podporo svoji zahtevi in ker ni dokazala, da se domnevne razlike v proizvodnih stroških odražajo v razlikah v ceni.

147.

Družba Changmao Biochemical Engineering v okviru prvega dela tretjega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče s tem izkrivilo dejstva.

148.

Menim, da je treba prvi del tretjega pritožbenega razloga zavrniti.

149.

V skladu s sodno prakso mora pritožnica natančno navesti dokaze, ki so bili izkrivljeni, in dokazati napake pri presoji, ki naj bi bile storjene. ( 57 )

150.

V obravnavani zadevi pa je družba Changmao Biochemical Engineering v pritožbi sicer navedla dokaze, na katere se je sklicevala v okviru upravnega postopka, vendar ni natančno pojasnila, kako naj bi domnevne razlike v okviru vsakega izmed upoštevnih dejavnikov vplivale na cene in primerljivost cen ter kako naj bi Splošno sodišče posledično izkrivilo dejstva s tem, da je v točki 143 izpodbijane sodbe ugotovilo, da ta družba ni dokazala, da se razlike v proizvodnih stroških odražajo v razlikah v ceni.

151.

Prav tako opozarjam, da v nasprotju s trditvami družbe Changmao Biochemical Engineering med besedilom uvodne izjave 49 sporne uredbe, v kateri je navedeno, da družba Changmao Biochemical Engineering ni dokazala vpliva na cene in primerljivost cen, in besedilom uvodne izjave 76 te uredbe, v skladu s katero so se cene industrije Unije zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske nelojalno znižale za 21,1 %, ni nikakršnega protislovja. Ugotovitev Komisije glede nelojalnega nižanja cen namreč pomeni, da je industrija Unije utrpela škodo, pri čemer pa nič ne kaže na to, da je do nelojalnega nižanja cen prišlo zaradi razlik v proizvodnih stroških, kar bi pomenilo, da je prilagoditev upravičena.

152.

Prvi del tretjega pritožbenega razloga je tako treba zavrniti.

153.

Splošno sodišče je v točkah od 155 do 160 izpodbijane sodbe razsodilo, da Komisija družbi Changmao Biochemical Engineering ni naložila nerazumnega dokaznega bremena s tem, da je od nje zahtevala, naj v položaju, v katerem ni imela dostopa do podatkov industrije Unije, dokaže, da se domnevne razlike v proizvodnih stroških odražajo v razlikah v ceni.

154.

Družba Changmao Biochemical Engineering v okviru četrtega dela tretjega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče s tem kršilo zadnji stavek člena 2.4 protidampinškega sporazuma, člene 6.2, 6.4, 12.2.1 in 12.2.2 tega sporazuma, člen 20(2) in (4) Uredbe št. 1225/2009 ter načelo dobrega upravljanja in dolžnost skrbnega ravnanja Komisije. Družba Changmao Biochemical Engineering poleg tega trdi, da je Splošno sodišče storilo napako, ker je v točki 207 izpodbijane sodbe zavrnilo, da bi Komisiji v okviru ukrepa procesnega vodstva ali pripravljalnega ukrepa naložilo, naj predloži analizo, na podlagi katere je zavrnila zahteve te družbe za prilagoditev.

155.

Kot sem navedel v točkah od 124 do 127 teh sklepnih predlogov, je četrti del tretjega pritožbenega razloga delno nedopusten. Vendar bom zaradi izčrpnosti pojasnil, zakaj bi ga moralo Sodišče, če bi menilo, da je četrti del tretjega pritožbenega razloga v celoti dopusten, vseeno zavrniti kot neutemeljen.

156.

Prvič, četrti del tretjega pritožbenega razloga ni utemeljen v delu, v katerem se nanaša na kršitev zadnjega stavka člena 2.4 protidampinškega sporazuma ter členov 6.2, 6.4, 12.2.1 in 12.2.2 tega sporazuma.

157.

V skladu z ustaljeno sodno prakso velja, da sporazumi STO glede na svojo naravo in sistematiko načeloma niso del pravil, na podlagi katerih je mogoče nadzirati zakonitost aktov institucij Unije. Sodišče je le v dveh izjemnih položajih, ki izhajata iz volje zakonodajalca Unije, da omeji svoj manevrski prostor pri uporabi pravil STO, priznalo, da mora sodišče Unije po potrebi opraviti nadzor zakonitosti akta Unije in aktov, sprejetih za njegovo uporabo, glede na sporazume STO. Prvi je položaj, v katerem je namen Unije izvršiti posebno obveznost, ki jo je prevzela v okviru teh sporazumov STO, drugi pa položaj, v katerem zadevni akt Unije izrecno napotuje na posamične določbe teh sporazumov. ( 58 )

158.

Noben člen Uredbe št. 1225/2009 ne napotuje na nobeno posebno določbo sporazumov STO. Vendar se v skladu s sodno prakso s členom 2(10) Uredbe št. 1225/2009 izvaja člen 2.4 protidampinškega sporazuma, katerega določbe so v bistvu povzete v tem členu. ( 59 )

159.

Vseeno pa člen 2(10) Uredbe št. 1225/2009 ne povzema izrecno zahteve iz zadnjega stavka člena 2.4 protidampinškega sporazuma, v skladu s katero „[o]blasti sporočijo določenim udeležencem, kateri podatki so potrebni, da se zagotovi pravična primerjava, in ne smejo povzročati nerazumnega dokaznega bremena za te udeležence“. ( 60 ) Zato se mi zdi, da zakonodajalec Unije ni jasno izrazil volje po izvršitvi posebne obveznosti, ki izhaja iz zadnjega stavka člena 2.4 protidampinškega sporazuma. Iz tega sledi, da zakonitosti sporne uredbe ni mogoče preveriti glede na zadnji stavek člena 2.4 protidampinškega sporazuma. ( 61 )

160.

Poleg tega ugotavljam, ne da bi moral za to preučiti, ali se s konkretnimi določbami Uredbe št. 1225/2009 izvajajo členi 6.2, 6.4, 12.2.1 ali 12.2.2 protidampinškega sporazuma in ali je nadzor zakonitosti sporne uredbe posledično mogoče opraviti glede na te določbe, da razloga, ki se nanaša na kršitev členov 6.2, 6.4, 12.2.1 ali 12.2.2, ni mogoče sprejeti. Ne razumem namreč, zakaj naj bi bili člena 12.2.1 in 12.2.2, ki se nanašata na razglas o uvedbi protidampinških ukrepov, in člen 6.2, ki se nanaša na sestanke z udeleženci, ki imajo nasprotne interese, sploh upoštevni. V zvezi s členom 6.4, ki določa, da oblasti zagotavljajo, da vsi zainteresirani udeleženci vidijo vse podatke, ki niso zaupni, pa opozarjam, kot sem pojasnil v točkah 143 in 161 teh sklepnih predlogov, da družba Changmao Biochemical Engineering ne zatrjuje, da ji Komisija ni razkrila informacij, ki so potrebne, da bi lahko zahtevala prilagoditve.

161.

Drugič, menim, da četrti del tretjega pritožbenega razloga ni utemeljen v delu, v katerem se nanaša na kršitev člena 20(2) in (4) Uredbe št. 1225/2009. Kot sem navedel v točki 142 teh sklepnih predlogov, lahko izvozniki na podlagi člena 20(2) in (4) Uredbe št. 1225/2009 zahtevajo dokončno razkritje bistvenih dejstev in premislekov „ob ustreznem upoštevanju zaščite zaupnih informacij“. Vendar družba Changmao Biochemical Engineering, kot sem pojasnil v točki 143 teh sklepnih predlogov, v obravnavani zadevi v podporo razlogu, ki se nanaša na kršitev člena 20(2) in (4) Uredbe št. 1225/2009, ne zatrjuje, da ji Komisija ni razkrila informacij, ki so potrebne, da bi lahko zahtevala prilagoditve. Namesto tega v podporo temu razlogu navaja, da Komisija zlasti ni zbrala vseh potrebnih informacij, da bi lahko ugotovila, ali je mogoče takim zahtevam ugoditi. Ta opustitev, tudi če bi bila dokazana, ne more pomeniti kršitve člena 20(2) in (4) Uredbe št. 1225/2009.

162.

Tretjič, četrti del tretjega pritožbenega razloga v delu, v katerem se nanaša na kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Komisije, ni utemeljen. V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 102 teh sklepnih predlogov, je bila Komisija dolžna z vso zahtevano skrbnostjo in nepristranskostjo preučiti dokaze, ki jih je družba Changmao Biochemical Engineering predložila v utemeljitev svojih zahtev za prilagoditev. Kot pa sem pojasnil v točkah od 148 do 152 teh sklepnih predlogov, Splošno sodišče ni izkrivilo dejstev s tem, da je v točkah od 141 do 144 izpodbijane sodbe ugotovilo, da družba Changmao Biochemical Engineering ni dokazala, da domnevne razlike v proizvodnih stroških vplivajo na cene in njihovo primerljivost.

163.

Četrtič, menim, da četrti del tretjega pritožbenega razloga ni utemeljen v delu, v katerem se nanaša na kršitev načela dobrega upravljanja. V skladu s sodno prakso iz načela dobrega upravljanja izhaja, da dokazno breme, ki ga Komisija naloži proizvajalcem izvoznikom, ki zahtevajo prilagoditev na podlagi člena 2(10) Uredbe št. 1225/2009, ne sme biti nerazumno. ( 62 ) Vendar sem v točkah od 139 do 144 teh sklepnih predlogov pojasnil, zakaj Komisija s tem, da je od družbe Changmao Biochemical Engineering zahtevala, naj dokaže, da so domnevne razlike v proizvodnih stroških vplivale na cene in njihovo primerljivost, tej ni naložila nerazumnega dokaznega bremena.

164.

Petič, četrti del tretjega pritožbenega razloga ni utemeljen v delu, v katerem se Splošnemu sodišču očita, da je storilo napako, ker je v točki 207 izpodbijane sodbe zavrnilo, da bi Komisiji v okviru ukrepa procesnega vodstva ali pripravljalnega ukrepa naložilo, naj predloži analizo, na podlagi katere je v uvodni izjavi 70 sporne uredbe ugotovila, da med zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom ni razlik, ki bi se sistematično odražale v cenah. V skladu s sodno prakso je treba, kar zadeva presojo Splošnega sodišča glede predlogov za odreditev ukrepov procesnega vodstva ali pripravljalnih ukrepov, ki jih vloži stranka, opozoriti, da samo Splošno sodišče presoja morebitno potrebo po dopolnitvi podatkov, ki so mu na voljo v zadevi, o kateri odloča. ( 63 ) Poleg tega, kot je razvidno iz točk od 148 do 152 teh sklepnih predlogov, v obravnavani zadevi izkrivljanje dejstev ni bilo dokazano.

165.

Ugotavljam, da je treba četrti del tretjega pritožbenega razloga v celoti zavrniti.

166.

Splošno sodišče je v točkah od 151 do 153 izpodbijane sodbe štelo, da kitajski proizvajalci izvozniki, ki niso upravičeni do tržnogospodarske obravnave, lahko vložijo zahteve za prilagoditev, vendar se te zahteve ne morejo „nanašati na dejanske stroške na Kitajskem“, sicer bi členu 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009 odvzeli polni učinek.

167.

Družba Changmao Biochemical Engineering v okviru drugega dela tretjega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče s tem kršilo člen 2(10) Uredbe št. 1225/2009.

168.

Menim, da je treba drugi del tretjega pritožbenega razloga, čeprav je utemeljen, vseeno zavrniti kot brezpredmeten. V nadaljevanju bom predstavil razloge, iz katerih menim, da je utemeljen, nato pa bom pojasnil, zakaj je brezpredmeten.

169.

V skladu s sodno prakso je namen člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009 preprečiti upoštevanje cen in stroškov v državah brez tržnega gospodarstva, ki niso običajna posledica delovanja tržnih sil. ( 64 )

170.

Komisija trdi, da bi bil členu 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009 odvzet polni učinek, če bi se prilagoditve izvedle zaradi razlik v stroških proizvodnje na Kitajskem in v Uniji, ker so stroški proizvodnje na Kitajskem povezani s tem, da Kitajska nima statusa države s tržnim gospodarstvom, in so izkrivljeni.

171.

Menim, da te trditve ni mogoče sprejeti.

172.

Res je, da je Splošno sodišče v sodbi z dne 29. aprila 2015, Changshu City Standard Parts Factory in Ningbo Jinding Fastener/Svet (T‑558/12 in T‑559/12, neobjavljena, EU:T:2015:237), menilo, da ni mogoče izvesti prilagoditev zaradi razlik v učinkovitosti in produktivnosti med kitajskima proizvajalcema izvoznikoma, ki so jima bile naložene protidampinške dajatve, in proizvajalcem iz primerljive države, ker prvonavedenima ni bila odobrena tržnogospodarska obravnava in ker podatkov, povezanih z njima, zato ni bilo mogoče uporabiti pri določitvi normalne vrednosti. ( 65 ) Kitajska proizvajalca izvoznika sta pred Sodiščem trdila, da izvedba prilagoditev zaradi razlik v učinkovitosti in produktivnosti ne bi odvzela polnega učinka uporabi metode primerljive države, saj naj njuna manjša poraba surovin in električne energije ter večja produktivnost na zaposlenega (v primerjavi s proizvajalcem iz podobne države) ne bi imele nikakršne povezave s cenami in stroški ali tržnimi silami na Kitajskem. ( 66 ) Generalni pravobranilec P. Mengozzi je predlagal zavrnitev te trditve, ker „se podjetje, ki mu ni bila odobrena [tržnogospodarska obravnava], pri vložitvi zahteve za prilagoditve normalne vrednosti ne more sklicevati na razlike v produktivnosti in učinkovitosti“, saj sta produktivnost in učinkovitost„odvisni od več dejavnikov, […] za katere je mogoče razumno domnevati, da so vsaj posredno pod vplivom dejavnikov, ki niso običajen rezultat tržnih sil“. ( 67 ) Vendar se Sodišče ni izreklo o zavrnitvi Sveta in Komisije, da bi izvedla zahtevane prilagoditve. ( 68 )

173.

Res je tudi, da je Splošno sodišče v sodbi z dne 23. aprila 2018, Shanxi Taigang Stainless Steel/Komisija (T‑675/15, neobjavljena, EU:T:2018:209), štelo, da ni mogoče izvesti prilagoditev zaradi razlik v proizvodnem procesu in dostopu do surovin med Kitajsko in primerljivo državo, ker, prvič, Kitajska v času dejanskega stanja ni veljala za tržno gospodarstvo in, drugič, ker tožeča stranka ni predložila zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo. Tako po mnenju Splošnega sodišča ni bilo nobenih dokazov, da na oskrbo z nikljem ali proizvodni postopek podjetja, ki je delovalo v drugačnih pogojih, kot so pogoji tržnega gospodarstva, niso vplivali parametri, ki niso bili posledica delovanja tržnih sil. ( 69 ) Kitajski proizvajalci izvozniki so pred Sodiščem trdili, da bi Splošno sodišče moralo preučiti, ali bi sprejetje zahtevanih prilagoditev povzročilo ponovno vključitev stroškov, na katere vplivajo parametri, ki niso posledica delovanja tržnih sil, v normalno vrednost, česar naj Splošno sodišče ne bi storilo. ( 70 ) Sodišče je to trditev zavrnilo kot brezpredmetno, ker kitajski proizvajalci izvozniki niso izrecno izpodbijali dejanske ugotovitve Splošnega sodišča, da se ne zdi, da se prilagoditve nanašajo na dejavnike, ki so posledica delovanja tržnih sil. ( 71 )

174.

Vendar poudarjam, da Sodišče niti v sodbi z dne 5. aprila 2017, Changshu City Standard Parts Factory in Ningbo Jinding Fastener/Svet (C‑376/15 P in C‑377/15 P, EU:C:2017:269), niti v sodbi z dne 29. julija 2019, Shanxi Taigang Stainless Steel/Komisija (C‑436/18 P, EU:C:2019:643), ni vsebinsko preučilo vprašanja, ali lahko kitajski proizvajalci izvozniki, ki jim ni bila odobrena tržnogospodarska obravnava, zahtevajo prilagoditve zaradi razlik v proizvodnem procesu ter porabi in dostopu do surovin med Kitajsko in primerljivo državo.

175.

Prav tako poudarjam, da družba Changmao Biochemical Engineering trdi, ne da bi ji Komisija v zvezi s tem nasprotovala, da se položaj v obravnavani zadevi razlikuje od položaja, ki je bil predmet sodbe z dne 29. julija 2019, Shanxi Taigang Stainless Steel/Komisija (C‑436/18 P, EU:C:2019:643), saj se v obravnavani zadevi ne predlaga, naj se prilagoditve izvedejo na podlagi proizvodnih stroškov zadevnega kitajskega proizvajalca izvoznika ali stroškov proizvodnje na Kitajskem, temveč na podlagi stroškov proizvodnje v Uniji. Družba Changmao Biochemical Engineering v bistvu trdi, da določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009 Komisiji ne preprečuje, da bi ugodila zahtevam za prilagoditev, če Komisija pri določanju zneska prilagoditev ne uporablja podatkov s kitajskega trga.

176.

Družba Changmao Biochemical Engineering pojasnjuje, da od Komisije v obravnavani zadevi ni zahtevala, naj prilagoditve izvede na podlagi njenih lastnih proizvodnih stroškov. Prvič, od Komisije je zahtevala, naj v primerih, v katerih je industrija Unije uporabljala drugačne surovine in vire kot ta družba, bodisi zniža normalno vrednost bodisi poveča njeno izvozno ceno za znesek, ki je enak razliki med (i) stroškom surovine ali vira, ki se uporablja v industriji Unije, in (ii) stroškom ustrezne surovine ali vira, ki ga je uporabila ta družba, kakršen je v Uniji. ( 72 ) Drugič, družba Changmao Biochemical Engineering je v primerih, v katerih so stroški nastali zgolj industriji Unije, ne pa tudi njej sami, od Komisije zahtevala, naj izvede prilagoditve v zneskih, ki ustrezajo tem stroškom. Družba Changmao Biochemical Engineering poudarja, da Komisija pri izvedbi zahtevanih prilagoditev v nobenem od navedenih primerov ne bi upoštevala njenih lastnih proizvodnih stroškov ali dejanskih stroškov na Kitajskem. Družba Changmao Biochemical Engineering zato meni, da člen 2(7) Uredbe št. 1225/2009 Komisiji ni preprečeval izvedbe teh prilagoditev.

177.

Po mojem mnenju člen 2(7) Uredbe št. 1225/2009 Komisiji preprečuje, da bi ugodila zahtevam za prilagoditev, ki jih vložijo kitajski proizvajalci izvozniki, ki jim ni bila odobrena tržnogospodarska obravnava, le, če se za določitev zneska prilagoditve uporabijo proizvodni stroški kitajskih proizvajalcev izvoznikov ali stroški proizvodnje na Kitajskem in če se ti stroški posledično upoštevajo pri izračunu normalne vrednosti. Če pa se stroški proizvodnje na Kitajskem uporabijo zgolj zaradi ugotavljanja obstoja razlik v dejavnikih, navedenih v členu 2(10), točke od (a) do (k), navedene uredbe, potem člen 2(7) te uredbe Komisiji ne preprečuje, da bi ugodila zahtevam za prilagoditev, ki jih vložijo ti proizvajalci izvozniki.

178.

To pa zato, ker bi bilo kitajskim proizvajalcem izvoznikom, če prilagoditev ne bi mogli zahtevati v primerih, v katerih se normalna vrednost določi v skladu s členom 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009, četudi se za izračun zneska prilagoditev ne bi uporabili nobeni podatki s kitajskega trga, dejansko onemogočeno, da prilagoditve zahtevajo v primerih, v katerih se normalna vrednost določi v skladu z navedeno določbo. Vendar iz sodne prakse, navedene v točki 169 teh sklepnih predlogov, v skladu s katero je namen člena 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009 preprečiti upoštevanje cen in stroškov v državah brez tržnega gospodarstva, ki niso običajna posledica delovanja tržnih sil, ne izhaja, da normalne vrednosti, če se ta določi na podlagi navedene določbe, sploh ni mogoče prilagoditi. Ravno nasprotno, navedena uredba ne vsebuje nobenega elementa, ki bi kazal na to, da je v členu 2(7)(a) te uredbe zaradi zagotavljanja primerljivosti predvideno splošno odstopanje od zahteve po izvedbi prilagoditev na podlagi člena 2(10) iste uredbe. ( 73 )

179.

Poleg tega je rešitev, ki jo predlagam v točki 177 teh sklepnih predlogov, skladna z ugotovitvijo, ki jo je Splošno sodišče podalo v točkah 607 in 608 sodbe z dne 19. maja 2021, China Chamber of Commerce for Import and Export of Machinery and Electronic Products in drugi/Komisija (T‑254/18, EU:T:2021:278), da je treba člen 2(10) Uredbe št. 1225/2009 razlagati ob upoštevanju in v okviru člena 2(7)(a) te uredbe, kar pomeni, da se z izvajanjem prilagoditev v izračun normalne vrednosti, določene z uporabo metode primerljive države, ne sme uvesti ali ponovno uvesti izkrivljajoči element kitajskega sistema.

180.

Splošno sodišče je v sodbi, navedeni v točki 179 teh sklepnih predlogov, ugotovilo, da bi bilo mogoče prilagoditev normalne vrednosti izvesti z uporabo 12‑odstotne stopnje DDV, ki je v kitajskem pravu predpisana za izvoz zadevnega izdelka iz Kitajske, in sicer zato, ker ta element v bistvu ni bil izkrivljen. ( 74 ) Res je sicer, da se položaj v navedeni sodbi razlikuje od položaja v obravnavani zadevi, saj prilagoditve v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, niso zahtevali kitajski proizvajalci izvozniki. ( 75 ) Vendar to ne spremeni dejstva, da se v skladu s to sodbo prilagoditev lahko izvede z uporabo elementa kitajskega sistema, a le, če ta element ne povzroča izkrivljanja, temveč je posledica delovanja tržnih sil.

181.

Iz tega izhaja, da je Splošno sodišče v točki 153 izpodbijane sodbe napačno ugotovilo, da se zahteve za prilagoditev, ki jih vložijo kitajski proizvajalci izvozniki, ki niso upravičeni do tržnogospodarske obravnave, ne morejo nanašati na dejanske stroške na Kitajskem. Po mojem mnenju se lahko zahteve teh proizvajalcev izvoznikov zavrnejo le, če se podatki, ki se nanašajo na dejanske stroške na Kitajskem, uporabijo za določitev zneska prilagoditve, ne pa če se ti podatki upoštevajo zaradi ugotavljanja obstoja razlik med stroški na Kitajskem in stroški v primerljivi državi.

182.

Drugi del tretjega pritožbenega razloga je tako utemeljen.

183.

Vendar ga je treba, kot je bilo navedeno v točki 168 teh sklepnih predlogov, vseeno zavrniti kot brezpredmeten iz naslednjih dveh razlogov.

184.

Prvič, menim, da morajo kitajski proizvajalci izvozniki za to, da bi Komisija ugodila zahtevam za prilagoditev, ki se nanašajo na dejanske stroške na Kitajskem, dokazati, da so zadevni stroški običajna posledica delovanja tržnih sil, četudi se podatki v zvezi s temi stroški uporabijo zgolj zaradi ugotavljanja obstoja razlik v dejavnikih, navedenih v členu 2(10), točke od (a) do (k), Uredbe št. 1225/2009. To izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 130 teh sklepnih predlogov, v skladu s katero velja, da morajo potrebo po posebnih prilagoditvah dokazati tisti, ki se nameravajo na to sklicevati.

185.

Vendar družba Changmao Biochemical Engineering v obravnavani zadevi po mojem mnenju ni dokazala, da so uporaba različnih surovin in virov ali stroški, ki so nastali zgolj industriji Unije, ( 76 ) običajna posledica delovanja tržnih sil. Ta družba je zgolj opisala razlike v surovinah in virih, ki se uporabljajo, ter v postopkih predelave na Kitajskem in v Uniji, ne da bi pojasnila, zakaj status Kitajske kot države brez tržnega gospodarstva ne vpliva na te elemente.

186.

Drugič, obrazložitev, podana v točkah od 151 do 153 izpodbijane sodbe, je podredna obrazložitev, saj je Splošno sodišče v točki 144 te sodbe že ugotovilo, da Komisija s tem, da je zavrnila izvedbo prilagoditev, ki jih je zahtevala družba Changmao Biochemical Engineering, ni kršila člena 2(10) Uredbe št. 1225/2009, ker navedena družba ni dokazala, da se domnevne razlike v proizvodnih stroških odražajo v razlikah v ceni. To potrjuje uporaba besede „vsekakor“ v točki 151 izpodbijane sodbe.

187.

Zato je treba drugi del tretjega pritožbenega razloga, čeprav je utemeljen, zavrniti kot brezpredmeten.

188.

Zaradi celovitosti naj navedem, da iz tega sledi, da je treba zavrniti tudi razlog, ki se nanaša na kršitev člena 9(4) Uredbe št. 1225/2009. Družba Changmao Biochemical Engineering v podporo temu razlogu trdi, da bi bila stopnja dampinga, če bi Komisija zahtevano prilagoditev dejansko izvedla, nižja od stopnje škode, na podlagi katere je bila določena višina protidampinške dajatve. Vendar glede na to, da Komisija po mojem mnenju s tem, da je zavrnila izvedbo teh prilagoditev, ni storila napake, člen 9(4) Uredbe št. 1225/2009 ni kršen.

189.

Zato ugotavljam, da je treba tretji pritožbeni razlog v celoti zavrniti.

190.

Družba Changmao Biochemical Engineering s četrtim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je v točkah 148 in 150 izpodbijane sodbe ugotovilo, da Komisija z zavrnitvijo izvedbe prilagoditev, zahtevanih za določitev obstoja škode, ni storila napake, kršilo člen 3(2) in (3) Uredbe 2016/1036, kakor je bil spremenjen, člen 9(4) te uredbe, načelo dobrega upravljanja in dolžnost skrbnega ravnanja Komisije. Po navedbah družbe Changmao Biochemical Engineering zaradi razlik med proizvodnimi stroški proizvajalca Unije in kitajskih proizvajalcev izvoznikov niso bile utemeljene le prilagoditve za določitev stopnje dampinga, ampak so bile v skladu s členom 2(10) in/ali členom 3(2) navedene uredbe upravičene tudi prilagoditve za določitev stopnje škode.

191.

Komisija trdi, da je treba četrti pritožbeni razlog zavrniti, ker prilagoditve (zlasti) v členu 2(10) ter členu 3(2) in (3) Uredbe 2016/103 sploh niso navedene.

192.

Komisija je v sporni uredbi zavrnila zahtevo družbe Changmao Biochemical Engineering, naj se na podlagi razlik v proizvodnih stroških med proizvajalcem Unije in kitajskimi proizvajalci izvozniki izvedejo prilagoditve za določitev stopnje škode, ne pa stopnje dampinga. Razlog, iz katerega je Komisija te zahteve po prilagoditvah zavrnila, se je v bistvu nanašal na to, da takšne razlike niso nujno pomenile razlike v cenah oziroma niso nujno vplivale na primerljivost cen. ( 77 )

193.

Splošno sodišče je v točkah 148 in 150 izpodbijane sodbe v bistvu razsodilo, da Komisija s tem, da je zavrnila izvedbo prilagoditev, zahtevanih za določitev obstoja škode, ni kršila člena 2(10), člena 3(2)(a) in (3) ter člena 9(4) Uredbe št. 1225/2009.

194.

Družba Changmao Biochemical Engineering s četrtim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče s tem kršilo navedene določbe, dolžnost skrbnega ravnanja Komisije in načelo dobrega upravljanja.

195.

Menim, da je treba ta pritožbeni razlog zavrniti. Čeprav je po mojem mnenju utemeljen v delu, v katerem se nanaša na kršitev člena 3(2)(a) in (3) Uredbe št. 1225/2009, pa je v celoti brezpredmeten. V nadaljevanju bom predstavil razloge, iz katerih je delno utemeljen, nato pa bom pojasnil, zakaj je brezpredmeten.

196.

V skladu s členom 1(1) Uredbe št. 1225/2009 mora za uvedbo protidampinških dajatev dampinški uvoz povzročiti škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(2)(a) te uredbe določanje škode vključuje objektivno preverjanje „obsega dampinškega uvoza in učinka dampinškega uvoza na cene na trgu [Unije] za podobne izdelke“. Člen 3(3) iste uredbe določa, da se „[v] zvezi z učinkom dampinškega uvoza na cene […] ugotavlja, ali je prišlo do znatnega nelojalnega nižanja cen zaradi dampinškega uvoza, če to ceno primerjamo s ceno podobnega izdelka industrije [Unije], oziroma, ali tak uvoz kako drugače v pomembni meri pritiska na cene ali v pomembni meri preprečuje zvišanja cen, do katerih bi sicer prišlo“.

197.

Res je, da v členu 3(2)(a) in (3) ali v kateri koli drugi določbi Uredbe št. 1225/2009 ni navedeno, da mora Komisija za določitev stopnje škode izvesti prilagoditve. V tem okviru ne obstaja nobena določba, ki bi bila enakovredna členu 2(10) te uredbe, v kateri je navedeno, da se za določitev stopnje dampinga izvedejo prilagoditve.

198.

Vendar v skladu s sodno prakso obveznost objektivnega preverjanja vpliva dampinškega uvoza, kot je določena v členu 3(2) Uredbe št. 1225/2009, zahteva, da se izvede poštena primerjava med ceno zadevnega izdelka in ceno podobnega izdelka industrije Unije, kadar se prodaja na ozemlju Unije. Taka poštena primerjava je pogoj zakonitosti izračuna škode za to industrijo. ( 78 )

199.

Zdi se mi, da je treba šteti, da je Komisija dolžna izvesti prilagoditve, če so te potrebne za zagotavljanje poštenosti primerjave med ceno zadevnega izdelka in ceno podobnega izdelka industrije Unije na ozemlju Unije. Na ta način bi se namreč ponovno vzpostavila simetrija med ceno zadevnega izdelka in ceno podobnega izdelka, ravno tako kot se v skladu s sodno prakso s prilagoditvijo normalne vrednosti, ki se izvede v skladu s členom 2(10) Uredbe št. 1225/2009, ponovno vzpostavlja simetrija med normalno vrednostjo in izvozno ceno izdelka, s čimer se zagotavlja primerljivost cen. ( 79 )

200.

Čeprav v nobeni določbi Uredbe št. 1225/2009 ni izrecno določeno, da mora Komisija izvesti prilagoditve, da bi zagotovila pošteno primerjavo med ceno zadevnega izdelka in ceno podobnega izdelka industrije Unije na ozemlju Unije, pa menim, da lahko ta obveznost izhaja iz člena 3(2)(a) in (3) navedene uredbe, in sicer iz dela, v katerem se s to določbo zahteva poštena primerjava.

201.

Res je, kot trdi Komisija, da Splošno sodišče ni storilo napake, ko je v točki 149 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je šlo v sodbi z dne 17. februarja 2011, Zhejiang Xinshiji Foods in Hubei Xinshiji Foods/Svet (T‑122/09, neobjavljena, EU:T:2011:46), za kršitev pravice tožečih strank do obrambe in kršitev obveznosti obrazložitve izpodbijane uredbe. Splošno sodišče namreč v navedeni sodbi ni vsebinsko preučilo trditve, da prilagoditev izvozne cene, ki je bila izvedena v okviru izračuna nelojalnega nižanja cen, ni bila ustrezna. ( 80 )

202.

Vendar je treba napotiti tudi na sodbo z dne 5. oktobra 1988, Brother Industries/Svet (277/85 in 300/85, EU:C:1988:467, točki 65 in 66), v kateri je Sodišče razsodilo, da Komisija ni storila napake s tem, da je v okviru ocene škode izvedla prilagoditev zaradi razlik med uvoženimi modeli zadevnega izdelka (elektronskimi pisalnimi stroji) in njim najbolj podobnimi modeli iz Unije. ( 81 )

203.

Podobno je Splošno sodišče v sodbi z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija (T‑301/16, EU:T:2019:234, točke od 172 do 189), ugotovilo, da je bil izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, kot ga je izvedla Komisija, v nasprotju s členom 3(2) Uredbe št. 1225/2009, ker je Komisija primerjala prodajne cene, ki jih je industrija Unije za podoben izdelek zaračunala prvim nepovezanim kupcem, s cenami CIF (cost, insurance and freight (stroški, zavarovanje in prevoznina)) kitajskega proizvajalca izvoznika. Po mnenju Splošnega sodišča se je z obveznostjo primerjave cen na isti ravni trgovanja od Komisije zahtevalo, naj ne uporabi cen CIF kitajskega proizvajalca izvoznika, ampak prodajne cene, ki jih je ta proizvajalec izvoznik zaračunal prvim nepovezanim kupcem. Zato bi morala Komisija izvesti ustrezne prilagoditve, česar pa ni storila. ( 82 )

204.

Splošno sodišče je torej v točki 148 izpodbijane sodbe napačno ugotovilo, da nobena izmed določb Uredbe št. 1225/2009, ki jih je navedla družba Changmao Biochemical Engineering – to so člen 2(10), člen 3(2) in (3) ter člen 9(4) navedene uredbe – Komisiji ne nalaga, naj za določitev obstoja škode izvede prilagoditve. Po mojem mnenju Komisijo k temu obvezuje člen 3(2)(a) in (3) Uredbe št. 1225/2009. Zato je četrti pritožbeni razlog utemeljen v delu, v katerem se nanaša na kršitev člena 3(2)(a) in (3) navedene uredbe.

205.

Kljub temu je treba četrti pritožbeni razlog, kot je bilo navedeno v točki 195 teh sklepnih predlogov, po mojem mnenju zavrniti kot brezpredmeten.

206.

Če se namreč šteje, da mora Komisija v okviru ocenjevanja škode izvesti potrebne prilagoditve, potem menim, da bi se morala uporabljati načela, ki urejajo zahteve za prilagoditve, vložene v okviru določitve dampinga. Zato po analogiji s sodno prakso, navedeno v točki 130 teh sklepnih predlogov, velja, da mora stranka, ki prilagoditev zahteva za določitev obstoja škode, predložiti dokaz, da je njena zahteva upravičena. Zlasti mora dokazati, da se razlike (na primer) v proizvodnih stroških odražajo v razlikah v ceni.

207.

Vendar je Splošno sodišče v točki 160 izpodbijane sodbe v bistvu razsodilo, da družba Changmao Biochemical Engineering ni dokazala, da se razlike med stroški proizvodnje na Kitajskem in v Uniji odražajo v razlikah v ceni. Poudarjam, da se točka 160 izpodbijane sodbe nanaša prav na zahtevo družbe Changmao Biochemical Engineering, naj se prilagoditve izvedejo za določitev stopnje nelojalnega nižanja cen. V tej točki je namreč povzeto besedilo uvodne izjave 70 sporne uredbe, v kateri je Komisija navedla razloge, iz katerih je zavrnila zahtevo družbe Changmao Biochemical Engineering, naj izvede prilagoditev za določitev stopnje nelojalnega nižanja cen.

208.

Družba Changmao Biochemical Engineering točke 160 izpodbijane sodbe v okviru četrtega pritožbenega razloga, ki se nanaša na zakonitost prilagoditev, izvedenih za določitev stopnje nelojalnega nižanja cen, ni izpodbijala. To točko je izpodbijala zgolj v okviru tretjega pritožbenega razloga, ki se nanaša na prilagoditve, izvedene za določitev stopnje dampinga.

209.

Zato je treba četrti pritožbeni razlog, čeprav je utemeljen, zavrniti kot brezpredmeten.

210.

Ugotavljam, da je treba pritožbo v celoti zavrniti.

211.

Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da Sodišče, če je pritožba utemeljena in če samo dokončno odloči v sporu, odloči tudi o stroških.

212.

Člen 138(1) Poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, določa, da se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. V obravnavani zadevi družba Changmao Biochemical Engineering s svojimi predlogi ni uspela, Komisija pa je predlagala, naj se ji naloži plačilo stroškov. Tako je treba družbi Changmao Biochemical Engineering naložiti, da nosi svoje stroške in plača stroške, ki jih je priglasila Komisija.

213.

Sodišču torej predlagam, naj: