1

To tožbo je v imenu tožeče stranke, družbe Electroquimica Onubense, SL, 1. avgusta 2018 vložil Daniel González Blanco.

2

Evropska agencija za kemikalije (ECHA) je v odgovoru na tožbo z dne 29. novembra 2018 podala ugovor nedopustnosti, ker naj odvetnik tožeče stranke ne bi izpolnjeval pogoja neodvisnosti, zahtevanega s Statutom Sodišča Evropske unije in Poslovnikom Splošnega sodišča. Ugovor agencije ECHA je temeljil na tem, da je odvetnik tožeče stranke v tožbi pri kontaktnih podatkih navedel elektronski naslov, ki je vseboval ime domene tožeče stranke.

3

Z ukrepom procesnega vodstva na podlagi člena 89(3) Poslovnika je bila tožeča stranka pozvana, naj se izreče o dopustnosti tožbe glede na ugovor nedopustnosti, ki ga je vložila agencija ECHA, in navede, ali je bil njen zastopnik ob vložitvi tožbe del tožeče stranke ali katere koli druge povezane družbe, in če je bil, naj opredeli svojo vlogo v upravnem in finančnem upravljanju te družbe. Tožeča stranka je to zahtevo izpolnila v določenem roku.

4

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

5

Agencija ECHA Splošnemu sodišču predlaga, naj:

6

V svojih pripombah na pisna vprašanja, ki jih je postavilo Splošno sodišče, tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj tožbo razglasi za dopustno.

7

V skladu s členom 126 Poslovnika lahko Splošno sodišče, če je tožba očitno nedopustna, na predlog sodnika poročevalca kadar koli odloči z obrazloženim sklepom, ne da bi nadaljevalo postopek.

8

V obravnavani zadevi Splošno sodišče meni, da je na podlagi listin iz spisa dejansko stanje dovolj razjasnjeno, zato bo odločilo, ne da bi nadaljevalo postopek.

9

V skladu s členom 19, tretji in četrti odstavek, ter členom 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, navedenega statuta uporabljajo za Splošno sodišče, mora stranke, ki niso države članice in institucije Evropske unije, države pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in nadzorni organ Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) iz navedenega sporazuma, zastopati odvetnik, ki je vpisan v imenik odvetnikov v eni od držav članic ali drugi državi, ki je podpisnica Sporazuma EGP.

10

V skladu z ustaljeno sodno prakso iz zgoraj omenjenih določb in zlasti iz uporabe izraza „zastopati“ iz člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije izhaja, da mora pri predložitvi zadeve Splošnemu sodišču stranko v smislu tega člena zastopati tretja oseba, ki je vpisana v imenik odvetnikov v eni od držav članic ali drugi državi, ki je podpisnica Sporazuma o EGP (glej sklep z dne 18. novembra 2014, Justice & Environment/Komisiji, T‑221/14, neobjavljen, EU:T:2014:1002, točka 8 in navedena sodna praksa).

11

Navedena zahteva po zastopanju po tretji osebi je v skladu z naravo vloge, ki jo ima odvetnik in po kateri velja za sodelavca pravosodja, ki je poklican, da popolnoma neodvisno in v višjem interesu varstva prava nudi stranki potrebno pravno pomoč (glej sklep z dne 18. novembra 2014, Justice & Environment/Komisija, T‑221/14, neobjavljen, EU:T:2014:1002, točka 9 in navedena sodna praksa).

12

Pojem neodvisnosti odvetnika pred sodišči Unije ni opredeljen le pozitivno, in sicer s sklicevanjem na deontološke obveznosti, temveč tudi negativno, to je z neobstojem delovnega razmerja med odvetnikom in njegovo stranko (glej sodbo z dne 6. septembra 2012, Prezes Urzędu Komunikacji Elektronicznej/Komisija, združeni zadevi C‑422/11 P in C‑423/11 P, EU:C:2012:553, točka 24 in navedena sodna praksa).

13

V obravnavani zadevi je tožeča stranka v svojih pripombah na vprašanja Splošnega sodišča navedla, da je Daniel González Blanco pri tožeči stranki zaposlen od 15. februarja 2017 na delovnem mestu vodje kadrovske službe.

14

Vendar v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 12 zgoraj, tako delovno razmerje, v okviru katerega tožeča stranka odloča o zaposlitvi svojega zastopnika v podjetju, o njegovih delovnih pogojih in prenehanju delovnega razmerja, ki ga veže nanjo, izključuje neodvisnost, ki se od njega zahteva.

15

V teh okoliščinah in glede na njegove naloge, ki jih ima kot vodja kadrovske službe pri tožeči stranki in jih je opravljal kot njen zaposleni, Daniela Gonzáleza Blanca ni mogoče obravnavati kot neodvisno tretjo osebo tožeče stranke. Obstaja namreč tveganje, da na strokovno mnenje Daniela Gonzáleza Blanca zaradi njegovih funkcij vsaj deloma vpliva njegovo delovno okolje, kar pomeni, da je stopnja njegove neodvisnosti v razmerju do tožeče stranke zagotovo manjša, kot bi bila pri zunanjem odvetniku v razmerju do njegove stranke (glej v tem smislu sklep z dne 14. novembra 2016, Dimos Athinaion/Komisija, T‑360/16, neobjavljen, EU:T:2016:694, točka 10 in navedena sodna praksa).

16

Ti preudarki se ne morejo izpodbiti s trditvami tožeče stranke.

17

Prvič, tožeča stranka trdi, da je njen zastopnik vpisan v imenik odvetnikov v eni od držav članic in da je pooblaščen za delovanje v njegovem imenu v okviru tega postopka.

18

V zvezi s tem je treba poudariti, da je to, da je Daniel González Blanco vpisan v imenik odvetnikov v eni od držav članic ali državi, ki je podpisnica Sporazuma o EGP, nujen pogoj za to, da lahko nastopa pred sodišči Unije. Vendar v skladu s sodno prakso to ne zadostuje (sklep z dne 18. novembra 2014, Justice & Environment/Komisija, T‑221/14, neobjavljen, EU:T:2014:1002, točka 8). Tako to, da je Daniel González Blanco vpisan v imenik odvetnikov v eni od držav članic, samo po sebi ne pomeni, da lahko tožečo stranko zastopa pred Splošnim sodiščem. Dejstvo, da je tožeča stranka v skladu s členom 51(3) Poslovnika svojega zastopnika pooblastila, da v tem postopku deluje v njenem imenu, za presojo ločene zahteve, da mora biti zastopnik v odnosu do tožeče stranke tretja oseba, ni pomembno.

19

Drugič, tožeča stranka trdi, da je funkcija vodje kadrovske službe v Španiji združljiva s svobodnim poklicem odvetnika, ki ga Daniel González Blanco opravlja za svoj račun ter, posledično, samostojno in neodvisno.

20

V zvezi s tem je treba poudariti, da narava vloge odvetnika, opredeljene v točki 11 zgoraj, ustreza pravnim izročilom, ki so skupna državam članicam. Vendar se ta zahteva v okviru sporov pred sodišči Unije uporablja objektivno, nujno neodvisno od nacionalnih pravnih redov (glej sklep z dne 20. novembra 2017, BikeWorld/Komisija, T‑702/15, EU:T:2017:834, točka 32 in navedena sodna praksa).

21

V skladu s to sodno prakso je treba določbe o zastopanju strank, ki niso države članice in institucije, pred sodišči Unije razlagati, kolikor je mogoče, avtonomno in brez sklicevanja na nacionalno pravo.

22

Združljivost svobodnega poklica odvetnika s funkcijami, ki jih je v obravnavani zadevi zastopnik tožeče stranke opravljal kot njen zaposleni, v Španiji tako sama po sebi ne more dokazovati, da je zahteva po neodvisnosti izpolnjena, ampak je treba to zahtevo presojati v skladu z merili, navedenimi v točkah od 10 do 12 zgoraj.

23

Tretjič, tožeča stranka trdi, da Daniel González Blanco sodeluje v tem postopku kot neodvisni zastopnik in samostojni strokovnjak, ter ne kot njen zaposleni.

24

V obravnavani zadevi je treba to trditev zavrniti. Ker je Daniel González Blanco zaposlen pri tožeči stranki, namreč zaradi obstoja delovnega razmerja v okviru sporov pred sodišči Unije in iz razlogov, navedenih v točki 12 zgoraj, ne more trditi, da je deloval izključno kot odvetnik, ki dejavnost opravlja kot samozaposlena oseba, in ne kot zaposleni pri tožeči stranki.

25

Iz zgoraj navedenih razlogov je treba ugotoviti, da tožba, s katero se je začel postopek, ni bila vložena v skladu s členom 19, tretji in četrti odstavek, ter členom 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, navedenega statuta uporabljajo za Splošno sodišče, saj jo je podpisal Daniel González Blanco.

26

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba v obravnavani zadevi tožbo zavreči kot očitno nedopustno, pri čemer ni treba sprejeti pripravljalnega ukrepa, ki ga je zahtevala agencija ECHA.

27

V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

28

V obravnavanem primeru tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi agencije ECHA naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)

sklenilo: