—

sklep direktorice Prevajalskega centra za organe Evropske unije z dne 29. maja 2017 o tem, da se tožeči stranki kot začasni uslužbenki z učinkom od 12. novembra 2015 ne podaljša pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je torej dejansko prenehala 31. januarja 2016, razglasi za ničen;

—

odredi vrnitev tožeče stranke kot začasne uslužbenke Centra na delo z učinkom od 1. januarja 2019 ali, če bi se to izkazalo za nemogoče, toženi stranki naloži, naj ji kot odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi izgube zaposlitve za nedoločen čas, plača znesek, ki ustreza osebnim prejemkom, ki bi jih prejela, če bi v službi pri Centru ostala štiri leta, po potrebi zmanjšan za prejemke ali odškodnino, ki bi jih lahko prejela drugje, in v pokojninski sistem Skupnosti plača ustrezne prispevke;

—

Prevajalskemu centru naloži, naj ji kot odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki ji je nastala s sklepom z dne 12. novembra 2015, plača znesek 11136 EUR iz naslova njene nepremoženjske škode, znesek 12000 EUR iz naslova njene izgube plačila in znesek 9674 EUR iz naslova njenih stroškov pravne pomoči;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti, da se tožečo stranko postavi nazaj v pravni položaj, ki je obstajal pred odpravljenim aktom, napačno ugotovljeno dejansko stanje, očitne napake pri presoji ali nezadostna obrazložitev ter neupoštevanje interesa službe v delu, v katerem naj bi novi sklep z dne 31. januarja 2016 o tem, da se tožeče stranke ne zaposli ponovno, temeljil na elementih, ki v nasprotju z ugotovitvijo iz tega sklepa niso obstajali, ko se je novembra 2015 postavljalo vprašanje njene ponovne zaposlitve.

2.

Drugi tožbeni razlog: prvič, neupoštevanje kadrovske politike, ki jo je opredelil upravni odbor, v delu, v katerem je v sklepu o tem, da se je ne zaposli ponovno, ugotovljeno, da je bilo izvajanje politike nadomeščanja začasnih s pogodbenimi uslužbenci v interesu službe. Drugič, ta razlog se nanaša na napako pri presoji v delu, v katerem je ugotovitev, da je bila nadomestitev tožeče stranke s pogodbenim uslužbencem utemeljena z reorganizacijo oddelka za prevajalsko podporo, in tretjič, napačna ugotovitev dejanskega stanja v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da je bilo tako.

3.

Tretji tožbeni razlog: napačna uporaba prava, očitna napaka pri presoji in/ali nezadostna obrazložitev v delu, v katerem je bilo retroaktivno in samo iz razloga interesa službe odločeno, da se tožeče stranke ponovno ne zaposli, namesto da se ji plača odškodnino, čeprav je bilo preoblikovanje odpravljenega sklepa po njenem mnenju nemogoče ali posebej težko. Poleg tega naj ta sklep ne bi bil nujen za dosego ciljev ukrepa, ne bi pomenil ponovne celovite preučitve okoliščin obravnavanega primera, naj bi kršil načelo legitimnih pričakovanj in z njim naj bi bila nadomeščena obveznost povrnitve škode, ki je nastala iz drugih nepravilnosti, ki so bile v prvotnem sklepu.