30.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 152/5

—

razveljavi izpodbijano sodbo;

—

primarno, dokončno odloči o sporu in ugodi predlogom, navedenim pred Splošnim sodiščem;

—

podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču; in

—

EUIPO naloži plačilo stroškov.

1.

Razlogi, ki jih pritožnica navaja v utemeljitev predlogov, so, da je izpodbijana sodba na podlagi prvega pritožbenega razloga nezakonita glede uporabe člena 7(1)(b), člena 7(1)(c) in člena 7(2), na podlagi drugega pritožbenega razloga glede člena 76 in na podlagi tretjega pritožbenega razloga glede člena 65 in člena 75 Uredbe (ES) št. 207/2009 (1) z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije, kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo (EU) 2017/1001 (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (v nadaljevanju: Uredba).

2.

V okviru prvega pritožbenega razloga navaja, da je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi neupravičeno razsodilo, da je znamka Evropske unije št. 13 945 423 EZMIX, katere registracija se je zahtevala, opisna v smislu člena 7(1)(c) Uredbe in da ni bila dovolj razlikovalna v smislu člena 7(1)(b) in člena 7(2) Uredbe. Ker je EZMIX povsem razlikovalen znak, je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da so obstajali razlogi za zavrnitev iz Uredbe. Splošno sodišče ni upoštevalo vseh upoštevnih dejstev glede pomena, uporabe in asociacij prijavljene znamke pri upoštevni javnosti. Splošno sodišče je tako napačno uporabilo pravo.

3.

V okviru drugega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker ni upoštevalo člena 76 Uredbe in ker je izkrivilo dokaze. Splošno sodišče je ugotovilo, da je enostavnost glavna prodajna točka v zvezi z opremo za snemanje glasbe in programsko opremo in je eden od ključnih dejavnikov. Pomanjkljivosti pri preučitvi so vodile do neutemeljenega in napačnega sklepa, ki ni podprt z dejstvi, ki jim je Splošno sodišče pripisalo odločilen pomen za izid spora.

4.

V okviru tretjega pritožbenega razloga navaja, da Splošno sodišče ni upoštevalo člena 65 in člena 75 Uredbe in je zato napačno uporabilo pravo, ker pritožnici ni dalo možnosti, da se izjavi o dejstvu, ki je podlaga za izpodbijano sodbo in odločbo odbora za pritožbe pri EUIPO.

5.

To dejstvo je bilo prvič predstavljeno v odločbi odbora za pritožbe pri EUIPO in ga EUIPO ni utemeljil, njegova navedba pa je pritožnico presenetila. Zato so bili lahko dokazi, ki jih je pritožnica predložila za izpodbijanje pravilnosti tega dejstva, obravnavani šele pred Splošnim sodiščem, pritožnica pa tako ni mogla predložiti popolnih dokazov v nasprotju z načelom enakosti orožij.