1

Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 25. septembra 2018, Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi/EUIPO – M. J. Dairies (BBQLOUMI) (T‑328/17, neobjavljena, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, EU:T:2018:594), s katero je to zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 16. marca 2017 (zadeva R 497/2016‑4) v zvezi s postopkom z ugovorom (v nadaljevanju: sporna odločba).

2

Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki [Evropske unije] (UL 2009, L 78, str. 1), s katero je bila razveljavljena in nadomeščena Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/2424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 (UL 2015, L 341, str. 21), ki je začela veljati 23. marca 2016. Nato je bila z učinkom od 1. oktobra 2017 razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1). Vendar je treba glede na čas nastanka dejanskega stanja, ki je podlaga za spor, to pritožbo preizkusiti glede na Uredbo št. 207/2009 v njeni prvotni različici.

3

Člen 7 Uredbe št. 207/2009, naslovljen „Absolutni razlogi za zavrnitev“, je določal:

„1.   Kot blagovna znamka se ne registrirajo:

[…]

[…]

3.   Odstavek 1(b), (c) in (d) se ne uporablja, če je znamka z uporabo pridobila razlikovalni učinek za blago ali storitve, za katere se zahteva registracija.“

4

Člen 8 te uredbe, naslovljen „Relativni razlogi za zavrnitev“, je določal:

„1.   Ob ugovoru imetnika prejšnje blagovne znamke se znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira v naslednjih primerih:

[…]

[…]

5.   Poleg tega blagovna znamka ob ugovarjanju imetnika prejšnje blagovne znamke v smislu odstavka 2 ne bo registrirana, če je enaka ali podobna prejšnji blagovni znamki in naj bi bila registrirana za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, za katere je registrirana prejšnja blagovna znamka, če prejšnja blagovna znamka [Evropske unije] uživa ugled v [Evropski uniji] in če ima prejšnja nacionalna blagovna znamka ugled v zadevni državi članici, in če bi uporaba blagovne znamke, za katero je vložena prijava, brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje blagovne znamke.“

5

Člen 65 navedene uredbe je določal:

„1.   Proti odločbam odborov za pritožbe glede pritožb se lahko vloži tožba pri Sodišču.

2.   Tožba se lahko vloži zaradi kršitve pravil o pristojnosti, kršitve bistvenih določb postopka, kršitve Pogodbe, te uredbe ali katerega koli pravnega pravila v zvezi z njihovo uporabo ali zaradi zlorabe pooblastil.

3.   Sodišče je pristojno za razveljavitev ali spremembo izpodbijane odločbe.

[…]“

6

Člen 66 Uredbe 207/2009, ki je tako kot členi od 67 do 74 te uredbe spadal pod naslov VIII te uredbe, „Kolektivne blagovne znamke [Evropske unije]“, je določal:

„1.   Kolektivna blagovna znamka [Evropske unije] je blagovna znamka [Evropske unije], ki se uporablja za in je sposobna razlikovati blago ali storitve članov združenja, ki je nosilec blagovne znamke, od blaga ali storitev drugih podjetij. Združenja izdelovalcev, proizvajalcev, izvajalcev storitev ali trgovcev, ki imajo po pravu, ki velja zanje, sposobnost, da imajo pravice in obveznosti vseh vrst, pravice do sklepanja pogodb ali izvrševanja drugih pravnih dejanj ter sposobnost, da tožijo in so tožene, pa tudi javnopravne osebe, lahko vložijo prijavo kolektivne blagovne znamke [Evropske unije].

2.   Z odstopanjem od člena 7(1)(c) so znaki in označbe, ki v gospodarskem prometu lahko označujejo geografski izvor blaga ali storitev, lahko kolektivne blagovne znamke [Evropske unije] v smislu odstavka 1. Kolektivna blagovna znamka ne daje nosilcu pravice, da tretji osebi prepove uporabo teh znakov ali označb v gospodarskem prometu, če jih ta uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji; še zlasti se taka blagovna znamka ne more uveljavljati nasproti tretji stranki, ki ima pravico do geografskega imena.

3.   Določbe te uredbe se uporabljajo za kolektivne blagovne znamke [Evropske unije], razen če členi 67 do 74 določajo drugače.“

7

Besedilo člena 7(1), od (b) do (d), člena 7(3), člena 8(1) in (5) ter členov 65 in 66 Uredbe št. 207/2009 je ustrezalo besedilu člena 7(1), od (b) do (d), člena 7(3), člena 8(1) in (5) ter členov 63 in 64 Uredbe št. 40/94 ter je bilo brez bistvenih sprememb prevzeto v členu 7(1), od (b) do (d), členu 7(3), členu 8(1) in (5) ter členih 72 in 74 Uredbe št. 2017/1001.

8

M. J. Dairies EOOD, družba s sedežem v Bolgariji, je 9. julija 2014 od EUIPO zahtevala, naj registrira ta besedni in figurativni znak kot znamko Evropske unije (v nadaljevanju: prijavljena znamka BBQLOUMI):

9

Proizvodi in storitve, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razrede 29, 30 in 43 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen (v nadaljevanju: Nicejski aranžma), in ustrezajo naslednjim opisom:

10

Prijava znamke je bila objavljena v Biltenu o blagovnih znamkah Evropske unije z dne 12. avgusta 2014.

11

Pritožnica je 12. novembra 2014 vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke BBQLOUMI za vse proizvode in storitve, navedene v točki 9 te sodbe.

12

Pritožnica je ugovor utemeljila s svojo kolektivno znamko Evropske unije HALLOUMI, registrirano 14. julija 2000 za proizvode iz razreda 29, ki ustrezajo opisu: „Siri“.

13

V utemeljitev ugovora so bili navedeni razlogi iz člena 8(1)(b) in člena 8(5) Uredbe št. 207/2009.

14

Z odločbo z dne 15. januarja 2016 je oddelek za ugovore pri EUIPO ugovor zavrnil.

15

Pritožba, ki jo je pritožnica vložila zoper to odločbo, je bila zavrnjena s sporno odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO (v nadaljevanju: odbor za pritožbe).

16

V obrazložitvi te zavrnitve je odbor za pritožbe najprej navedel, da je treba prejšnje kolektivne znamke v okviru postopka z ugovorom obravnavati enako kot posamezne prejšnje znamke. Razlikovalni učinek zadevne prejšnje znamke pa naj bi bil majhen, saj izraz „halloumi“ preprosto označuje vrsto sira. Ta izraz naj bi se uporabljal le kot generično ime za vrsto proizvoda. Pritožnica naj tudi glede Cipra in Grčije ne bi predložila elementov, s katerimi bi bilo mogoče dokazati, da širša javnost znamko HALLOUMI zaznava drugače kot zgolj opis vrste sira.

17

Odbor za pritožbe je nato ocenil, da ne obstaja nikakršna verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 med prejšnjo znamko in prijavljeno znamko BBQLOUMI.

18

Res je sicer, da naj bi bili glede razreda 29 Nicejskega aranžmaja proizvodi, na katere se nanašata nasprotujoči si znamki, večinoma enaki ali podobni. Med tema znamkama pa naj bi obstajala le majhna vizualna podobnost. Poleg tega naj na fonetični in konceptualni ravni znamki ne bi bili podobni.

19

Nazadnje je odbor za pritožbe ugotovil, da se je pritožnica odpovedala razlogu za ugovor iz člena 8(5) Uredbe št. 207/2009.

20

Pritožnica je s tožbo, v tajništvu Splošnega sodišča vloženo 26. maja 2017, predlagala razveljavitev sporne odločbe.

21

V utemeljitev te tožbe je navedla en sam tožbeni razlog, ki se je nanašal na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 in je bil razdeljen na štiri dele.

22

Prvič, pritožnica je odboru za pritožbe očitala, da je napačno opredelil obseg in učinke kolektivnih znamk Evropske unije, ker je uporabil prav tako napačno razlogovanje iz sodbe z dne 13. junija 2012, Organismos Kypriakis Galaktokomikis Viomichanias/UUNT – Garmo (HELLIM) (T‑534/10, EU:T:2012:292).

23

Drugič, trdila je, da je odbor za pritožbe kršil člen 66 in naslednje Uredbe št. 207/2009, ker ni upošteval dejstva, da kolektivne znamke ne omogočajo označbe enotnega trgovskega izvora in lahko označujejo geografski izvor.

24

Tretjič, odbor za pritožbe naj bi prejšnjo znamko napačno opredelil za generično in tako zanikal razlikovalni učinek te znamke.

25

Četrtič, odbor za pritožbe naj bi napačno presodil, da razlike med nasprotujočima si znamkama lahko preprečijo vsakršno verjetnost zmede.

26

Ker nobenemu delu edinega tožbenega razloga ni bilo ugodeno, je bila tožba zavrnjena.

27

Splošno sodišče je s sklepom z dne 17. septembra 2019 popravilo točko 71 izpodbijane sodbe v različici v jeziku postopka. V tako popravljeni različici je Splošno sodišče kljub temu, da so proizvodi, ki jih označujeta nasprotujoči si znamki, deloma enaki in deloma do neke mere podobni, ugotovilo, da za upoštevno javnost ne more biti podana verjetnost zmede, ker nizka stopnja vizualne, fonetične in konceptualne podobnosti – kadar je prejšnja znamka opisna in ima zato majhen razlikovalni učinek – ne zadostuje za ugotovitev obstoja verjetnosti zmede.

28

Splošno sodišče je v točki 71 izpodbijane sodbe v različici v jeziku postopka, ki je bila prvotno sporočena strankam in je bila objavljena, ugotovilo, da kljub temu, da so proizvodi, ki jih označujeta nasprotujoči si znamki, deloma enaki in deloma do neke mere podobni, za upoštevno javnost ne more biti podana verjetnost zmede, ker obstoj vizualne, fonetične in konceptualne podobnosti – kadar je prejšnja znamka opisna in ima zato majhen razlikovalni učinek – ne zadostuje za ugotovitev domneve verjetnosti zmede.

29

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

30

EUIPO Sodišču predlaga, naj:

31

Družba M. J. Dairies Sodišču predlaga, naj:

32

Pritožnica je po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke z vlogo, ki je bila v sodnem tajništvu Sodišča vložena 30. oktobra 2019, predlagala, naj se na podlagi člena 83 Poslovnika Sodišča odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka.

33

Na podlagi te določbe lahko Sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka, zlasti če meni, da zadeva ni dovolj razjasnjena, ali če stranka po koncu ustnega dela postopka navede novo dejstvo, ki je odločilno za odločitev Sodišča, ali če je v zadevi treba odločiti na podlagi trditve, o kateri se ni razpravljalo.

34

Pritožnica v utemeljitev svojega predloga navaja, da sklepni predlogi generalne pravobranilke temeljijo na napačnem razumevanju pritožbenih razlogov in trditev, navedenih v utemeljitev pritožbe. Tako napačno razumevanje naj bi pomenilo novo dejstvo in naj bi poleg tega povzročilo tveganje, da se bo o zadevi odločilo na podlagi trditve, o kateri stranke niso razpravljale.

35

V zvezi s tem pa je treba navesti, da je v skladu s členom 252, drugi odstavek, PDEU dolžnost generalnega pravobranilca, da popolnoma nepristransko in neodvisno javno predstavi obrazložene sklepne predloge o zadevah, pri katerih je v skladu s Statutom Sodišča Evropske unije zahtevano njegovo sodelovanje. Sodišča ne zavezujejo niti ti predlogi niti obrazložitev, ki generalnega pravobranilca pripelje do njih (sodbi z dne 22. junija 2017, Federatie Nederlandse Vakvereniging in drugi, C‑126/16, EU:C:2017:489, točka 31, in z dne 13. novembra 2019, College Pension Plan of British Columbia, C‑641/17, EU:C:2019:960, točka 39).

36

Navesti je treba tudi, da Statut Sodišča Evropske unije in Poslovnik tega sodišča ne predvidevata možnosti predložitve stališča v odgovor na sklepne predloge generalnega pravobranilca. Nestrinjanje s sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca zato samo po sebi ne more biti razlog, ki bi upravičeval ponovno odprtje ustnega postopka (sodba z dne 25. oktobra 2017, Polbud – Wykonawstwo, C‑106/16, EU:C:2017:804, točki 23 in 24, in z dne 13. novembra 2019, College Pension Plan of British Columbia, C‑641/17, EU:C:2019:960, točka 40).

37

Ker se je v obravnavani zadevi o razlogih in trditvah, predloženih v utemeljitev pritožbe, razpravljalo v pisnem in ustnem delu postopka, Sodišče pa ni vezano na opis teh razlogov in trditev, naveden v sklepnih predlogih generalne pravobranilke, v nasprotju s tem, kar trdi pritožnica, ni tveganja, da bi bilo o zadevi odločeno na podlagi trditve, o kateri stranke niso razpravljale.

38

Poleg tega ugotovitve v teh sklepnih predlogih, vključno z ugotovitvami v zvezi z obsegom razlogov in trditev, navedenih v utemeljitev pritožbe, nikakor ne pomenijo novega dejstva, ki bi ga stranka predložila po koncu ustnega dela postopka, v smislu člena 83 Poslovnika.

39

Tako Sodišče po opredelitvi generalne pravobranilke ugotavlja, da ima na voljo vse potrebne elemente za odločitev o pritožbi.

40

Glede na zgoraj navedeno ni treba odrediti ponovnega odprtja ustnega dela postopka.

41

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja štiri razloge.

42

V utemeljitev prvega pritožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 66 Uredbe št. 207/2009 (postal člen 74 Uredbe 2017/1001), pritožnica navaja, da iz te določbe izhaja, da kolektivnih znamk, kar zadeva njihov razlikovalni učinek, ni mogoče presojati enako kot posamezne znamke. V zvezi s tem pritožnica poudarja, da iz odstavka 1 navedene določbe izhaja, da je glavna funkcija označbe izvora kolektivnih znamk razlikovanje blaga ali storitev, ki izvirajo od enega ali več članov združenja, od blaga ali storitev drugih podjetij, in da iz odstavka 2 iste določbe izhaja, da je z odstopanjem od člena 7(1)(c) navedene uredbe dovoljeno, da take znamke označujejo geografski izvor zadevnega blaga ali storitev.

43

Splošno sodišče pa naj s tem, da je potrdilo pristop odbora za pritožbe – da je razlikovalni učinek znamke HALLOUMI manjši, ker izraz „halloumi“ označuje vrsto sira, proizvedenega po posebnem receptu na osnovi mleka iz Cipra – ne bi upoštevalo značilnosti kolektivne znamke, navedenih v členu 66(1) in (2) Uredbe št. 207/2009.

44

Splošno sodišče naj bi poleg tega s tem, da je zahtevalo, da imetnik kolektivne znamke v okviru postopka z ugovorom dokaže stopnjo razlikovalnega učinka te znamke, uvedlo neprimerno dokazno breme. V bistvu naj bi se oprlo na predpostavko majhnega razlikovalnega učinka in od pritožnice zahtevalo, naj to predpostavko ovrže.

45

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 66 te uredbe, v bistvu ponavlja iste argumente, kot jih je navedla v okviru prvega pritožbenega razloga, in iz njih sklepa, da Splošno sodišče pri presoji merila „verjetnost zmede v javnosti“ iz navedenega člena 8(1)(b) ni upoštevalo značilnosti kolektivne znamke, navedenih v tem členu 66.

46

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom trdi, da Splošno sodišče pri uporabi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 ni upoštevalo sodne prakse Sodišča v zvezi s to določbo.

47

Na prvem mestu pritožnica poudarja, da sodbe z dne 13. junija 2012, Organismos Kypriakis Galaktokomikis Viomichanias/UUNT – Garmo (HELLIM) (T‑534/10, EU:T:2012:292), na katero se je oprlo Splošno sodišče, Sodišče ni potrdilo. Drži sicer, da je bila pritožba, vložena zoper to sodbo, zavrnjena s sklepom z dne 21. marca 2013, Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi/UUNT (C‑393/12 P, neobjavljen, EU:C:2013:207). Vendar naj bi Sodišče v tem sklepu zgolj ugotovilo, da je pritožnica napačno razlagala navedeno sodbo, ne da bi obravnavalo vprašanje, ali je Splošno sodišče pravilno uporabilo upoštevna načela.

48

V zvezi s sodbo z dne 20. septembra 2017, The Tea Board/EUIPO (od C‑673/15 P do C‑676/15 P, EU:C:2017:702), ki jo je Splošno sodišče prav tako omenilo v izpodbijani sodbi, pritožnica navaja, da je Sodišče v njej zgolj pojasnilo, da je treba verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 presojati ob upoštevanju dejstva, da je bistvena funkcija kolektivne znamke, tako kot funkcija posameznih znamk, označevanje trgovskega izvora zadevnih proizvodov ali storitev.

49

V zvezi s sodbo z dne 24. maja 2012, Formula One Licensing/UUNT (C‑196/11 P, EU:C:2012:314), na katero se je prav tako oprlo Splošno sodišče, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče na podlagi navedene sodbe v točki 41 izpodbijane sodbe napačno sklepalo, da je mogoče kolektivni znamki Evropske unije priznati določeno stopnjo razlikovalnega učinka le, kadar imetnik te znamke v zvezi s tem predloži dokaze.

50

Splošno sodišče naj poleg tega ne bi upoštevalo temeljnih pravil, določenih v sodni praksi Sodišča v zvezi s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, kar zadeva celovito presojo verjetnosti zmede. Pritožnica se v zvezi s tem sklicuje na sodbo z dne 8. novembra 2016, BSH/EUIPO (C‑43/15 P, EU:C:2016:837), zlasti na točke od 61 do 64 te sodbe, v katerih naj bi Sodišče ponovilo ta pravila in zlasti poudarilo, da lahko kljub prejšnji znamki z majhnim razlikovalnim učinkom obstaja verjetnost zmede zaradi podobnosti nasprotujočih si znamk in zadevnih proizvodov ali storitev.

51

Pritožnica trdi, da točka 71 izpodbijane sodbe očitno ni združljiva s to sodno prakso, ker je Splošno sodišče v njej izključilo obstoj verjetnosti zmede, ne da bi ustrezno opravilo celovito presojo te verjetnosti ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov in njihove medsebojne povezanosti.

52

Pritožnica s četrtim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) in člena 65(2) Uredbe št. 207/2009, Splošnemu sodišču očita, da zadeve ni vrnilo EUIPO v odločanje, čeprav je ugotovilo, da je odbor za pritožbe storil napake.

53

Po mnenju EUIPO in družbe M. J. Dairies odbor za pritožbe in Splošno sodišče s tem, da sta ugotovila, da je treba v okviru preučitve verjetnosti zmede, določene v členu 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, razlikovalni učinek znamke HALLOUMI opredeliti za majhen, nista napačno uporabila prava.

54

Navajata, da je bistvena funkcija kolektivne znamke – enako kot bistvena funkcija posamezne znamke – označiti trgovski izvor proizvodov in storitev, ki jih označuje. Razlikovalni učinek take kolektivne znamke se torej ne bi smel presojati na podlagi meril, drugačnih od tistih, ki se uporabljajo, kadar je prejšnja znamka posamezna znamka.

55

Prvi in drugi pritožbeni razlog naj bi bilo zato treba zavrniti.

56

Tretji pritožbeni razlog naj bi bil prav tako neutemeljen. V zvezi s tem EUIPO in družba M. J. Dairies navajata, da je Splošno sodišče ugotovilo neobstoj verjetnosti zmede ne le na podlagi majhnega razlikovalnega učinka prejšnje znamke, ampak tudi na podlagi drugih upoštevnih dejavnikov, zlasti nizke stopnje podobnosti med nasprotujočima si znamkama. Izpodbijana sodba, vključno s točko 71, naj bi bila zato združljiva s sodno prakso Sodišča v zvezi s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

57

V zvezi s četrtim pritožbenim razlogom EUIPO in družba M. J. Dairies menita, da je Splošno sodišče upravičeno ugotovilo neobstoj verjetnosti zmede kljub napakam odbora za pritožbe pri fonetični in konceptualni primerjavi nasprotujočih si znakov.

58

Čeprav je ugovor, ki ga je pritožnica vložila zoper prijavljeno znamko BBQLOUMI, temeljil tako na členu 8(1)(b) kot tudi na členu 8(5) Uredbe št. 207/2009, ni sporno, da sta lahko odbor za pritožbe in Splošno sodišče ta ugovor glede na razloge in argumente, navedene naknadno, preizkusila le z vidika navedenega člena 8(1)(b).

59

V skladu z zadnjenavedeno določbo, ki se – če v členih od 67 do 74 Uredbe št. 207/2009 ni drugače določeno – v skladu s členom 66(3) te uredbe uporablja za kolektivne znamke Evropske unije (sodba z dne 20. septembra 2017, The Tea Board/EUIPO, od C‑673/15 P do C‑676/15 P, EU:C:2017:702, točka 46), se prijavljena znamka ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih označujeta prijavljena in prejšnja znamka, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka.

60

V obravnavani zadevi je prejšnja znamka kolektivna znamka Evropske unije HALLOUMI, ki jo je pritožnica registrirala za sire. Presoja odbora za pritožbe, ki jo je potrdilo Splošno sodišče, v skladu s katero je upoštevna javnost, ker so zadevni proizvodi široke potrošnje, širša javnost Unije, ni sporna.

61

Vendar pritožnica s prvim, drugim in tretjim pritožbenim razlogom trdi, da Splošno sodišče ni upoštevalo meril, na podlagi katerih je treba presojati obstoj verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Ti pritožbeni razlogi se tako nanašajo na pravna načela, ki se uporabljajo za presojo verjetnosti zmede glede nasprotujočih si znamk, kar je pravno vprašanje, ki je lahko predloženo Sodišču v okviru pritožbe (sodba z dne 8. novembra 2016, BSH/EUIPO, C‑43/15 P, EU:C:2016:837, točka 52 in navedena sodna praksa).

62

Te tri pritožbene razloge je treba obravnavati skupaj, da bi se najprej preučilo vprašanje, katera merila se uporabljajo, in nato vprašanje, ali je Splošno sodišče ta merila upoštevalo.

63

Sodišče je, ko je odločalo o zadevah v zvezi z ugovori na podlagi posameznih prejšnjih znamk, večkrat razsodilo, da se verjetnost zmede razume kot verjetnost, da bi javnost lahko mislila, da proizvodi ali storitve, na katere se nanaša prejšnja znamka, in proizvodi ali storitve, na katere se nanaša prijavljena znamka, izvirajo iz istega podjetja ali, glede na primer, iz ekonomsko povezanih podjetij (glej zlasti sodbe z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 33; z dne 8. maja 2014, Bimbo/UUNT, C‑591/12 P, EU:C:2014:305, točka 19, in z dne 12. junija 2019, Hansson, C‑705/17, EU:C:2019:481, točka 40).

64

Vendar je v zadevi, kot je obravnavana, v kateri je prejšnja znamka kolektivna znamka, katere bistvena funkcija je v skladu s členom 66(1) Uredbe št. 207/2009 razlikovati proizvode ali storitve članov združenja, ki je imetnik te znamke, od proizvodov ali storitev drugih podjetij (sodbi z dne 20. septembra 2017, The Tea Board/EUIPO, od C‑673/15 P do C‑676/15 P, EU:C:2017:702, točka 63, in z dne 12. decembra 2019, Der Grüne Punkt/EUIPO, C‑143/19 P, EU:C:2019:1076, točka 52), treba verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 razlagati kot verjetnost, da bi javnost mislila, da proizvodi ali storitve, na katere se nanaša prejšnja znamka, in proizvodi ali storitve, na katere se nanaša prijavljena znamka, vsi izvirajo od članov združenja, ki je imetnik prejšnje znamke, oziroma glede na konkretni primer, od podjetij, ekonomsko povezanih s temi člani ali s tem združenjem.

65

Čeprav je treba tako v primeru ugovora imetnika kolektivne znamke upoštevati bistveno funkcijo te vrste znamke, kot je določena v členu 66(1) Uredbe št. 207/2009, da bi se lahko opredelilo, kaj je treba razumeti z verjetnostjo zmede v smislu člena 8(1)(b) te uredbe, ostaja dejstvo, da je sodno prakso, ki določa merila, glede na katera je treba konkretno presojati, ali taka verjetnost obstaja, mogoče prenesti na zadeve, ki se nanašajo na prejšnjo kolektivno znamko.

66

Nobena od značilnosti kolektivnih znamk Evropske unije namreč ne upravičuje, da se v primeru ugovora, ki temelji na taki znamki, ne uporabijo merila presoje verjetnosti zmede, ki izhajajo iz te sodne prakse.

67

V skladu z navedeno sodno prakso je treba obstoj verjetnosti zmede presojati celovito, ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov obravnavane zadeve (sodbe z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 34; z dne 2. septembra 2010, Calvin Klein Trademark Trust/UUNT, C‑254/09 P, EU:C:2010:488, točka 44, in z dne 8. maja 2014, Bimbo/UUNT, C‑591/12 P, EU:C:2014:305, točka 20).

68

Kar zadeva vizualno, fonetično ali konceptualno podobnost nasprotujočih si znamk, mora ta presoja temeljiti na celotnem vtisu, ki ga te ustvarjajo pri upoštevni javnosti (sodbe z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 35; z dne 2. septembra 2010, Calvin Klein Trademark Trust/UUNT, C‑254/09 P, EU:C:2010:488, točka 45, in z dne 8. maja 2014, Bimbo/UUNT, C‑591/12 P, EU:C:2014:305, točka 21).

69

Navedena presoja poleg tega zajema neko medsebojno odvisnost med upoštevanimi dejavniki, zlasti med podobnostjo znamk in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev. Tako lahko majhno podobnost med označenimi proizvodi ali storitvami odtehta večja podobnost med znamkami in obratno (sodbi z dne 18. decembra 2008, Les Éditions Albert René/UUNT, C‑16/06 P, EU:C:2008:739, točka 46, in z dne 12. junija 2019, Hansson, C‑705/17 EU:C:2019:481, točka 43).

70

Iz ustaljene sodne prakse prav tako izhaja, da je stopnja razlikovalnega učinka prejšnje znamke, ki določa obseg varstva, ki ga ta znamka zagotavlja, eden od upoštevnih dejavnikov obravnavane zadeve. Kadar je razlikovalni učinek prejšnje znamke znaten, lahko ta okoliščina poveča verjetnost zmede. Vendar obstoj verjetnosti zmede ni izključen, kadar je razlikovalni učinek prejšnje znamke majhen (glej v tem smislu sodbi z dne 8. novembra 2016, BSH/EUIPO, C‑43/15 P, EU:C:2016:837, točki 61 in 62, in z dne 12. junija 2019, Hansson, C‑705/17, EU:C:2019:481, točki 42 in 44).

71

Trditve pritožnice, da bi bilo treba razlikovalni učinek prejšnje znamke zlasti glede na člen 66(2) Uredbe št. 207/2009 presojati drugače, kadar je prejšnja znamka kolektivna znamka Evropske unije, ni mogoče sprejeti.

72

V zvezi s tem je treba navesti, da se – ker v členih od 67 do 74 Uredbe št. 207/2009 ni nasprotne določbe – člen 7(1)(b) in člen 7(3) te uredbe uporabljata za kolektivne znamke Evropske unije. Zato morajo te kolektivne znamke v vsakem primeru, bodisi same po sebi bodisi z uporabo, imeti razlikovalni učinek.

73

Člen 66(2) Uredbe št. 207/2009 ne pomeni izjeme od te zahteve po razlikovalnem učinku. Čeprav ta določba z odstopanjem od člena 7(1)(c) te uredbe dovoljuje, da se kot kolektivne znamke Evropske unije registrirajo znaki, ki lahko označujejo geografski izvor blaga ali storitev, pa ne dovoljuje, da bi se tako registrirali znaki, ki nimajo razlikovalnega učinka. Kadar združenje zahteva registracijo znaka, ki lahko označuje geografski izvor, kot kolektivne znamke Evropske unije, se mora torej samo prepričati, da ta znak vsebuje elemente, ki potrošniku omogočajo razlikovanje proizvodov ali storitev njegovih članov od proizvodov ali storitev drugih podjetij.

74

Zato, tudi če se predpostavi, da se kolektivna znamka Evropske unije HALLOUMI, kot trdi pritožnica, implicitno sklicuje na ciprski geografski izvor zadevnih proizvodov, mora ta znamka še vedno izpolnjevati svojo bistveno funkcijo, in sicer razlikovati proizvode ali storitve članov združenja, ki je imetnik te znamke, od proizvodov ali storitev drugih podjetij, stopnja razlikovalnega učinka navedene znamke pa je v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 70 te sodbe, upošteven dejavnik za presojo, ali obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 glede te znamke in prijavljene znamke BBQLOUMI.

75

Iz tega sledi, da Splošno sodišče s tem, da je ocenilo stopnjo razlikovalnega učinka prejšnje znamke HALLOUMI in ta dejavnik vključilo v svojo presojo obstoja verjetnosti zmede, ni napačno uporabilo prava.

76

Poleg tega v nasprotju s tem, kar trdi pritožnica, ni razvidno, da bi Splošno sodišče pri tem ocenjevanju „zmanjšalo“ razlikovalni učinek prejšnje znamke HALLOUMI ali da bi se oprlo na domnevo majhnega razlikovalnega učinka, za katero bi morala pritožnica dokazati, da ne drži. Nasprotno, iz točk 42 in 70 izpodbijane sodbe je razvidno, da je Splošno sodišče – tako kot odbor za pritožbe po analizi dokazov, ki jih je predložila pritožnica – objektivno ugotovilo, da izraz „halloumi“, ki je edini element, iz katerega je sestavljena ta prejšnja znamka, označuje posebno vrsto sira, proizvedenega po posebnem receptu, in da je razlikovalni učinek take znamke, ki zgolj označuje vrsto proizvoda, majhen. Te ocene stopnje razlikovalnega učinka prejšnje znamke pred Sodiščem ni mogoče izpodbijati brez natančno opredeljenega očitka, ki bi se nanašal na očitno izkrivljanje dokazov (glej v tem smislu sodbo z dne 20. septembra 2017, The Tea Board/EUIPO, od C‑673/15 P do C‑676/15 P, EU:C:2017:702, točka 41).

77

Splošno sodišče prav tako ni opustilo upoštevanja pomena sodbe z dne 24. maja 2012, Formula One Licensing/UUNT (C‑196/11 P, EU:C:2012:314). Sodišče je v točkah od 41 do 47 te sodbe pojasnilo, da je treba pri preučitvi ugovora, ki temelji na nacionalni znamki, tej priznati „nekolikšno stopnjo razlikovalnega učinka“. Ne glede na to, ali je to sodno prakso mogoče prenesti na obravnavano zadevo, iz izpodbijane sodbe vsekakor izhaja, da je Splošno sodišče s tem, da je ugotovilo, da ima znamka HALLOUMI majhen razlikovalni učinek, tej znamki priznalo „nekolikšno stopnjo razlikovalnega učinka“ in torej ni kršilo navedene sodbe Sodišča.

78

Čeprav je iz vseh zgornjih ugotovitev razvidno, da sta prvi in drugi pritožbeni razlog neutemeljena in da je treba zavrniti tudi argumente, navedene v okviru tretjega pritožbenega razloga, ki se nanašajo na neupoštevanje pomena sodb z dne 24. maja 2012, Formula One Licensing/UUNT (C‑196/11 P, EU:C:2012:314), in z dne 20. septembra 2017, The Tea Board/EUIPO (od C‑673/15 P do C‑676/15 P, EU:C:2017:702), je treba vseeno preučiti argument, ki je bil prav tako naveden v utemeljitev tega tretjega pritožbenega razloga, da Splošno sodišče ni opravilo celovite presoje verjetnosti zmede, pri kateri se v skladu s sodno prakso Sodišča upoštevajo vsi upoštevni dejavniki in njihova medsebojna povezanost.

79

V zvezi s tem je treba navesti, da je Splošno sodišče v točkah od 62 do 69 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je odbor za pritožbe napačno sklenil, da nasprotujoči si znamki na fonetični in konceptualni ravni nista podobni. Splošno sodišče je, nasprotno, ugotovilo, da sta si ti znamki – sicer res malo – podobni tako na vizualni kot tudi na fonetični in konceptualni ravni.

80

Splošno sodišče je v točki 70 te sodbe ugotovilo tudi, da ima prejšnja znamka HALLOUMI majhen razlikovalni učinek, in v točki 71 navedene sodbe sklenilo, da so proizvodi, ki jih označujeta nasprotujoči si znamki, deloma enaki in deloma do neke mere podobni.

81

Ker je Splošno sodišče te različne dejavnike tako presodilo, bi jih moralo v skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, kot ga razlaga sodna praksa, navedena v točkah od 67 do 70 te sodbe, vključiti v celovito presojo in pri tem upoštevati medsebojno odvisnost navedenih dejavnikov, zlasti podobnosti znamk in podobnosti označenih proizvodov ali storitev, pri čemer lahko majhno podobnost med označenimi proizvodi ali storitvami odtehta večja podobnost med znamkami in obratno.

82

Iz tega sledi, da mora Splošno sodišče preučiti vsaj, ali dejstvo, da sta si znamka HALLOUMI in prijavljena znamka BBQLOUMI po njegovi presoji le malo podobni na vizualni, fonetični in konceptualni ravni, odtehta zlasti enakost proizvodov, ki jih označuje vsaka od teh znamk, in sicer sirov. V skladu z načeli iz navedene sodne prakse, ki zahteva presojo, ki upošteva medsebojno odvisnost upoštevnih dejavnikov, je bila taka preučitev potrebna za ugotovitev, ali obstaja verjetnost, da bi širša javnost napačno mislila, da proizvodi ali storitve, ki se ponujajo pod znamko BBQLOUMI, izvirajo od podjetja, vključenega v združenje, ki je imetnik znamke HALLOUMI.

83

Vendar je Splošno sodišče, čeprav je v točki 56 izpodbijane sodbe opozorilo na navedena načela in je v točki 69 izpodbijane sodbe navedlo, da bo v preostalem delu te sodbe opravilo celovito presojo verjetnosti zmede, v točkah 70 in 71 iste sodbe le navedlo svoje ugotovitve glede stopnje razlikovalnega učinka prejšnje znamke in stopnje podobnosti tako nasprotujočih si znamk kot tudi proizvodov, ki jih te označujejo, ter abstraktno ugotovilo, da za upoštevno javnost ne more obstajati verjetnost zmede, saj obstoj nekolikšne – v obravnavani zadevi majhne – podobnosti na vizualni, fonetični in konceptualni ravni, kadar gre za prejšnjo znamko z majhnim razlikovalnim učinkom, ne zadošča za ugotovitev obstoja verjetnosti zmede. Splošno sodišče je zgolj na tej podlagi v točki 72 izpodbijane sodbe presodilo, da je odbor za pritožbe, čeprav je storil napake, ugotovljene v točkah od 62 do 69 te sodbe, pravilno ugotovil neobstoj verjetnosti zmede.

84

Tako iz nobenega dela obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, da je Splošno sodišče ustrezno preučilo medsebojno odvisnost upoštevnih dejavnikov. Tudi ob predpostavki, da je preučilo, ali lahko majhno podobnost nasprotujočih si znamk odtehta veliko večja podobnost med proizvodi, ki jih označujeta ti znamki, je treba ugotoviti, da Splošno sodišče v izpodbijani sodbi ni navedlo razlogov, iz katerih je menilo, da ni tako.

85

Iz točke 71 izpodbijane sodbe je prej razvidno, da se je Splošno sodišče oprlo na predpostavko, da je treba v primeru majhnega razlikovalnega učinka prejšnje znamke obstoj verjetnosti zmede izključiti, takoj ko se izkaže, da podobnost nasprotujočih si znamk sama po sebi ne omogoča ugotovitve take verjetnosti.

86

Kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točkah 69 in 70 te sodbe, je taka predpostavka napačna, saj okoliščina, da je razlikovalni učinek prejšnje znamke majhen, ne izključuje obstoja verjetnosti zmede. Za ugotovitev, ali obstaja taka verjetnost ali ne, bi se moralo glede na merilo medsebojne odvisnosti, ki ga določa ta sodna praksa, preučiti, ali majhno podobnost nasprotujočih si znamk odtehta večja podobnost ali celo enakost proizvodov, ki jih ti znamki označujeta. Presoja, ki jo je opravilo Splošno sodišče, pa ne vsebuje nobenega konkretnega preizkusa v zvezi s tem.

87

Izpodbijano sodbo je treba razlagati tako, ne glede na to, ali se upošteva prvotna različica te sodbe ali različica, ki izhaja iz sklepa o popravku z dne 17. septembra 2019. Ker torej popravek, ki ga je opravilo Splošno sodišče, nima nobene posledice za presojo te pritožbe, ni treba preučiti vprašanja, o katerem sta stranki razpravljali na obravnavi pred Sodiščem, in sicer ali je bil ta popravek, ki ga je Splošno sodišče strankam naznanilo le malo pred to obravnavo pred Sodiščem, združljiv z veljavnimi postopkovnimi pravili.

88

Ker presoja, ki jo je opravilo Splošno sodišče, iz razlogov, navedenih v točkah od 82 do 87 te sodbe, ne izpolnjuje zahteve po celoviti presoji, ki upošteva medsebojno odvisnost upoštevnih dejavnikov, je treba skleniti, da Splošno sodišče ni upoštevalo meril, na podlagi katerih je treba presojati obstoj verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, in je s tem napačno uporabilo pravo.

89

Iz tega sledi, da je treba izpodbijano sodbo razveljaviti, ne da bi bilo treba preučiti četrti pritožbeni razlog.

90

V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče v primeru razveljavitve odločbe Splošnega sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje, ali pa jo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.

91

V obravnavani zadevi je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker ni opravilo celovite presoje v skladu z merili, določenimi s sodno prakso v zvezi s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

92

V teh okoliščinah je treba zadevo vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču, da bo to lahko opravilo tako presojo in pri tem ponovno preučilo obstoj verjetnosti zmede.

93

Ker se zadeva vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, se odločitev o stroških pridrži.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo: