Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62018CA0720

    Združeni zadevi C-720/18 in C-721/18: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 22. oktobra 2020 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht Düsseldorf – Nemčija) – Ferrari S.p.A./DU (Predhodno odločanje – Približevanje zakonodaj – Znamke – Direktiva 2008/95/ES – Člen 12(1) – Resna uporaba znamke – Dokazno breme – Člen 13 – Dokaz o uporabi „za nekatero blago ali storitve“ – Znamka, ki označuje model avtomobila, katerega proizvodnja je bila ustavljena – Uporaba znamke za nadomestne dele in za storitve, povezane s tem modelom – Uporaba znamke za rabljena vozila – Člen 351 PDEU – Sporazum med Zvezno republiko Nemčijo in Švicarsko konfederacijo – Vzajemna zaščita patentov, modelov in znamk)

    UL C 433, 14.12.2020, p. 7–8 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    14.12.2020   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 433/7


    Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 22. oktobra 2020 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht Düsseldorf – Nemčija) – Ferrari S.p.A./DU

    (Združeni zadevi C-720/18 in C-721/18) (1)

    (Predhodno odločanje - Približevanje zakonodaj - Znamke - Direktiva 2008/95/ES - Člen 12(1) - Resna uporaba znamke - Dokazno breme - Člen 13 - Dokaz o uporabi „za nekatero blago ali storitve“ - Znamka, ki označuje model avtomobila, katerega proizvodnja je bila ustavljena - Uporaba znamke za nadomestne dele in za storitve, povezane s tem modelom - Uporaba znamke za rabljena vozila - Člen 351 PDEU - Sporazum med Zvezno republiko Nemčijo in Švicarsko konfederacijo - Vzajemna zaščita patentov, modelov in znamk)

    (2020/C 433/06)

    Jezik postopka: nemščina

    Predložitveno sodišče

    Oberlandesgericht Düsseldorf

    Stranki v postopku v glavni stvari

    Tožeča stranka: Ferrari S.p.A.

    Tožena stranka: DU

    Izrek

    1.

    Člen 12(1) in člen 13 Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami je treba razlagati tako, da je treba za znamko, registrirano za kategorijo proizvodov in nadomestnih delov, ki te proizvode sestavljajo, šteti, da se je „resno uporabljala“ v smislu navedenega člena 12(1) za vse proizvode, ki spadajo v to kategorijo, in nadomestne dele, ki te proizvode sestavljajo, če se je tako uporabljala le za nekatere od teh proizvodov, kot so draga luksuzna športna vozila, oziroma zgolj za nadomestne dele ali dodatke za nekatere od navedenih proizvodov, razen če je iz upoštevnih dejstev in dokazov razvidno, da potrošnik, ki želi kupiti iste proizvode, slednje zaznava kot samostojno podkategorijo kategorije proizvodov, za katero je bila zadevna znamka registrirana.

    2.

    Člen 12(1) Direktive 2008/95 je treba razlagati tako, da lahko imetnik svojo znamko resno uporablja, kadar naprej prodaja rabljene proizvode, dane na trg pod to znamko.

    3.

    Člen 12(1) Direktive 2008/95 je treba razlagati tako, da imetnik znamke svojo znamko resno uporablja, kadar opravlja nekatere storitve v zvezi s proizvodi, ki so se pred tem tržili pod to znamko, pod pogojem, da se te storitve zagotavljajo pod to znamko.

    4.

    Člen 351, prvi odstavek, PDEU je treba razlagati tako, da sodišču države članice omogoča uporabo sporazuma, ki je bil sklenjen med državo članico Evropske unije in tretjo državo pred 1. januarjem 1958 oziroma – za države, ki so pristopile k Uniji – pred datumom njihovega pristopa, kot je Sporazum med Švico in Nemčijo o vzajemni zaščiti patentov, vzorcev in znamk, podpisan v Berlinu 13. aprila 1892, kakor je bil spremenjen, ki določa, da je treba uporabo znamke, registrirane v navedeni državi članici, na ozemlju navedene tretje države upoštevati pri ugotavljanju, ali se je ta znamka „resno uporabljala“ v smislu člena 12(1) Direktive 2008/95, dokler ne bo z enim od ukrepov iz drugega odstavka te določbe mogoče odpraviti morebitnih neskladnosti med Pogodbo o delovanju Evropske unije in tem sporazumom.

    5.

    Člen 12(1) Direktive 2008/95 je treba razlagati tako, da dokazno breme v zvezi s tem, da se je znamka „resno uporabljala“ v smislu te določbe, nosi imetnik te znamke.


    (1)  UL C 54, 11.2.2019.


    Top