1

Georgios Pandalis s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 14. februarja 2017, Pandalis/EUIPO – LR Health & Beauty Systems (Cystus) (T‑15/16, neobjavljena, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, EU:T:2017:75), s katero je to zavrnilo njegovo tožbo za razveljavitev odločbe prvega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 30. oktobra 2015 (zadeva R 2839/2014‑1) v zvezi s postopkom za razveljavitev med družbo LR Health & Beauty Systems in G. Pandalisom (v nadaljevanju: sporna odločba).

2

Člen 7(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki [Evropske unije] (UL 2009, L 78, str. 1, in popravek v UL 2015, L 312, str. 28), naslovljen „Absolutni razlogi za zavrnitev“, določa:

„Kot blagovna znamka se ne registrirajo:

[…]

3

Člen 51 te uredbe, naslovljen „Razlogi za razveljavitev“, določa:

„1.   Pravice imetnika [znamke Evropske unije] se razveljavijo na podlagi zahteve pri [EUIPO] ali na podlagi nasprotne tožbe v postopku zaradi kršitve pravic:

[…]

2.   Če razlogi za razveljavitev pravic obstajajo le za nekatere vrste blaga ali storitev, za katere je registrirana blagovna znamka [EU], se pravice imetnika razveljavijo le za te vrste blaga in storitev.“

4

Člen 64 navedene uredbe, naslovljen „Odločitev o pritožbi“, v odstavku 1 določa:

„Po preučitvi utemeljenosti pritožbe odbor za pritožbe odloči o pritožbi. Odbor za pritožbe lahko izvršuje katero koli pooblastilo v pristojnosti oddelka, ki je izdal odločbo zoper katero je bila vložena pritožba, ali pa preda primer temu oddelku v nadaljnjo obravnavo.“

5

Člen 75 te uredbe, naslovljen „Obrazložitve odločb“, določa:

„V odločbah Urada se navedejo razlogi, na katerih odločbe temeljijo. Temeljijo lahko le na razlogih ali dokazih, na katere so imele zadevne stranke priložnost podati pripombe.“

6

Člen 2(a) Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL 2002, L 183, str. 51), določa:

„Za namene te direktive so:

7

Člen 6 te direktive določa:

„1.   Za namen člena 5(1) Direktive 2000/13/ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (UL 2000, L 109, str. 29)] je ime, pod katerim se proizvodi, zajeti s to direktivo, prodajajo, ‚prehransko dopolnilo‘.

2.   Označevanje, predstavljanje in oglaševanje ne sme prehranskim dopolnilom pripisovati ali kazati na lastnosti preprečevanja ali zdravljenja bolezni pri ljudeh.

3.   Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES vsebuje oznaka naslednje podatke:

8

Pritožnik, G. Pandalis, je 10. avgusta 1999 pri EUIPO vložil zahtevo za registracijo znamke Evropske unije. Znamka, katere registracija je bila zahtevana, je besedni znak Cystus (v nadaljevanju: zadevna znamka).

9

Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija znamke, spadajo zlasti v razred 30 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen (v nadaljevanju: Nicejski aranžma), in ustrezajo temu opisu: „Nemedicinska prehranska dopolnila“.

10

Zadevna znamka je bila 5. januarja 2004 registrirana pod številko 1273119.

11

Družba LR Health & Beauty Systems GmbH je 3. septembra 2013 vložila zahtevek za razveljavitev zadevne znamke za vse registrirane proizvode na podlagi člena 51(1)(a) Uredbe št. 207/2009, ker se znamka ni resno in dejansko uporabljala v neprekinjenem obdobju petih let.

12

Oddelek za izbris pri EUIPO (v nadaljevanju: oddelek za izbris) je 12. septembra 2014 razveljavil pravice pritožnika za del registriranih proizvodov, med katerimi so bila zlasti „nemedicinska prehranska dopolnila“ iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja.

13

Prvi odbor za pritožbe pri EUIPO (v nadaljevanju: odbor za pritožbe) je 30. oktobra 2015 zavrnil pritožbo, ki jo je pritožnik vložil proti tej odločbi oddelka za izbris. Meni zlasti, prvič, da pritožnik ni uporabljal izraza „cystus“ kot znamko Evropske unije, to je z namenom označitve trgovskega izvora svojih proizvodov, ampak kot opis proizvodov z namenom označitve, da zadevni proizvodi vsebujejo izvlečke rastlinske sorte Cistus Incanus L. kot glavno aktivno snov. V zvezi s tem delna uporaba simbola „®“ in črkovanje besede „cystus“ s črko „y“ ne zadostujeta za ugotovitev uporabe kot znamke Evropske unije.

14

Drugič, odbor za pritožbe je menil, da pritožnik ni predložil konkretnih in objektivnih dokazov o uporabi zadevne znamke za „nemedicinska prehranska dopolnila“ iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja. Prvič, ni bilo namreč dokazano, da je bil izraz „cystus“ uporabljan kot znamka za proizvode Pilots Friend Immunizer®, Immun44® Saft in Immun44® Kapseln. Drugič, ni bilo dokazano, da pastile za lizanje, pastile za grlo, prevretki, raztopine za grgranje in tablete za preprečevanje okužb (v nadaljevanju: drugi proizvodi Cystus) spadajo v kategorijo proizvodov, opisanih kot „nemedicinska prehranska dopolnila“, iz navedenega razreda 30. Odbor za pritožbe je torej v bistvu menil, da s primeri uporabe izraza „cystus“, ki se nanašajo na te proizvode, ni mogoče dokazati resne in dejanske uporabe zadevne znamke za proizvode, za katere je bila registrirana.

15

Odbor za pritožbe je zato sklenil, da zadevna znamka v referenčnem obdobju v Evropski uniji ni bila predmet resne in dejanske uporabe.

16

Pritožnik je s tožbo, ki jo je 14. januarja 2016 vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča, zahteval razveljavitev sporne odločbe.

17

S prvim tožbenim razlogom, ki je imel v bistvu tri dele, je pritožnik trdil, da je odbor za pritožbe kršil člen 64(1) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 51(1)(a) te uredbe, ker je zadevno znamko opredelil kot opisni podatek v smislu člena 7(1)(c) navedene uredbe.

18

Splošno sodišče je v točkah od 17 do 20 izpodbijane sodbe kot neutemeljen zavrnilo prvi del tega tožbenega razloga, ki se nanaša na obseg preizkusa odbora za pritožbe.

19

Kar zadeva drugi del navedenega tožbenega razloga, ki se nanaša na pritožnikovo pravico do izjave, je Splošno sodišče v točkah od 23 do 25 svoje sodbe štelo, da čeprav se pravica do izjave, kot je določena v drugem stavku člena 75 Uredbe št. 207/2009, nanaša na vse dejanske ali pravne elemente in dokaze, na katerih odločba temelji, se ta pravica kljub temu ne nanaša na končno stališče, ki ga namerava sprejeti upravni organ. Zato odbor za pritožbe ni zavezan dati možnosti pritožniku, da se izreče glede dejanske presoje, ki je del končnega stališča. V obravnavani zadevi pa odbor za pritožbe nikakor ni odločal o obstoju absolutnih razlogov za zavrnitev registracije, niti ni zanikal, da ima zadevna znamka razlikovalni učinek. Pritožnik je vsekakor imel možnost med postopkom podati stališče o resni in dejanski uporabi te znamke ter s tem posledično tudi o naravi te uporabe glede vseh zadevnih proizvodov. Splošno sodišče je zato ta drugi del zavrnilo kot brezpredmeten.

20

Glede tretjega dela prvega navedenega tožbenega razloga, ki se nanaša na napako, ki naj bi jo storil odbor za pritožbe, ker je menil, da je izraz „cystus“ opisen glede na vse proizvode pritožnika, je Splošno sodišče odločilo, da bo preučilo ta del skupaj s tretjim tožbenim razlogom.

21

Splošno sodišče je v točkah od 31 do 35 izpodbijane sodbe zavrnilo drugi tožbeni razlog, ki se nanaša na to, da je odbor za pritožbe zlorabil pooblastila.

22

Pritožnik je v podporo tretjemu tožbenemu razlogu, ki je sestavljen iz dveh delov, trdil, da je odbor za pritožbe kršil člen 51(1)(a) in (2) Uredbe št. 207/2009 s tem, da je razglasil razveljavitev zadevne znamke, čeprav je dokazal, da jo je resno in dejansko ter v skladu z njenim namenom uporabljal za „nemedicinska prehranska dopolnila“ iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja.

23

Prvi del tega tretjega tožbenega razloga se je nanašal na naravo uporabe zadevne znamke na embalažah proizvodov Pilots Friend Immunizer®, Immun44® Saft in Immun44® Kapseln.

24

V točki 42 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče poudarilo, da med strankama ni sporno, da so zadevni proizvodi kot bistveno aktivno snov vsebovali izvlečke rastline, katere znanstveno poimenovanje je Cistus Incanus L., latinsko poimenovanje pa cistus.

25

V točki 43 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče ugotovilo, da bi javnost glede na kontekst uporabo izraza „cystus“ na embalažah zadevnih proizvodov zaznala kot opis bistvene sestavine teh proizvodov, in ne kot izraz, namenjen ugotavljanju trgovskega izvora teh proizvodov. Tako naj bi bilo zlasti iz izraza „izvleček cystusa®“ in vključitve besede „cystus®052“ v seznam sestavin proizvoda Immun44® Saft, jasno razvidno, da se beseda „cystus“ ne nanaša niti na „nemedicinsko prehransko dopolnilo“ iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja niti a fortiori na njegov trgovski izvor, ampak se nanaša samo na eno od njegovih sestavin. Številna sklicevanja na besedo „cystus“ na embalažah zadevnih proizvodov in njihovo poudarjanje naj ne bi omogočala, da bi se uporaba tega izraza opredelila kot znamka Evropske unije, ker bi, kot v tej zadevi, upoštevna javnost ta sklicevanja razumela kot opisni podatek bistvene aktivne snovi zadevnih proizvodov.

26

V točki 46 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče dodalo, da zapis besede „cystus“ s črko „y“ ne zadostuje za dokaz uporabe kot znamke. V zvezi s tem napačni zapisi na splošno ne bi prispevali k razlikovanju znaka, katerega vsebina bi bila takoj razumljena kot opisna. To bi veljalo še toliko bolj v tem primeru, ker je odbor za pritožbe upravičeno menil, da se črki „i“ in „y“ pogosto uporabljata izmenično v besedah latinskega izvora in da bi se črka „y“ lahko izgovarjala kot črka „i“ v nemškem jeziku. Zato je odbor za pritožbe lahko pravilno domneval, da upoštevna javnost pojem „cystus“ dojema kot opisni podatek s sklicevanjem na ime rastline cistus, in ne kot znamko Evropske unije, ne da bi s tem odločilo o obstoju absolutnega razloga za zavrnitev registracije v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009.

27

Drugi del tretjega navedenega tožbenega razloga se je nanašal na klasifikacijo drugih proizvodov Cystus. V zvezi s tem je Splošno sodišče v točki 54 izpodbijane sodbe presodilo, da odbor za pritožbe teh proizvodov ni uvrstil med zdravila, medicinske proizvode iz razreda 5 Nicejskega aranžmaja ali v katero koli drugo kategorijo, ampak se je omejil na ugotovitev, da ni bilo zadostno pravno dokazano, da bi bilo treba navedene proizvode uvrstiti med „nemedicinska prehranska dopolnila“ iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja.

28

Potem ko je Splošno sodišče v točkah 55 in 56 izpodbijane sodbe opozorilo na pravila o dokaznem bremenu v postopku za razveljavitev znamke Evropske unije, je v točki 57 te sodbe ugotovilo, prvič, da pritožnik ni predložil dokaza, da je resno in dejansko uporabljal zadevno znamko, in drugič, da zgolj trditev, da so zadevni proizvodi „nemedicinska prehranska dopolnila“ iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja, ne zadošča.

29

V točki 58 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče menilo, da je odbor za pritožbe upravičeno menil, da je nespoštovanje določb Direktive 2002/46 o uvedbi določenih obveznih specifikacij za prodajo proizvoda, katerega namen je dopolniti običajno prehrano, pomemben indic zoper opredelitev kot „nemedicinska prehranska dopolnila“ iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja.

30

Splošno sodišče je v točki 59 izpodbijane sodbe dodalo, da odbor za pritožbe ni storil napake s tem, da je menil, da so bili obstoj centralne farmacevtske številke za druge proizvode Cystus, prodaja teh proizvodov v lekarni in zlasti dejstvo, da sta bili pri njihovi prodaji poudarjeni njihova sposobnost preprečevanja gripe in prehladov ter njihova sposobnost ublažitve vnetja žrela ustne votline, dodatni dokazi zoper njihovo opredelitev kot „nemedicinska prehranska dopolnila“ iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja.

31

Ker so bili prvi trije navedeni tožbeni razlogi zavrnjeni, je Splošno sodišče v celoti zavrnilo tožbo, o kateri je odločalo.

32

Pritožnik s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

33

EUIPO Sodišču predlaga, naj:

34

Družba LR Health & Beauty Systems Sodišču predlaga, naj:

35

Pritožnik v utemeljitev svoje pritožbe v bistvu navaja tri pritožbene razloge, od katerih se prvi nanaša na klasifikacijo drugih proizvodov Cystus kot „nemedicinska prehranska dopolnila“ iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja, drugi na naravo uporabe izraza „cystus“ za proizvode Pilots Friend Immunizer®, Immun44® Saft in Immun44® Kapseln, tretji pa na pravico, da se izjavi pred odborom za pritožbe.

36

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na obrazložitev izpodbijane sodbe v točkah od 54 do 59 te sodbe. Razdeljen je na dva dela.

37

S prvim delom prvega pritožbenega razloga pritožnik trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri razlagi in uporabi člena 51(1)(a) in (2) Uredbe št. 207/2009.

38

V zvezi s tem naj iz izpodbijane sodbe ne bi bilo razvidno, ali se zadevna znamka ni uporabljala za „nemedicinska prehranska dopolnila“ ali za prehranska dopolnila na splošno. Drugi proizvodi Cystus, katerih glavna sestavina je cistus, pa naj bi bili prehranska dopolnila v smislu člena 2(a) Direktive 2002/46, ker ta ne razlikuje med prehranskimi dopolnili za medicinsko uporabo in prehranskimi dopolnili, ki niso za medicinsko uporabo.

39

Poleg tega naj bi Splošno sodišče izkrivilo dejstvo, da je oglaševanje drugih proizvodov Cystus temeljilo na zmožnosti preprečitve gripe in prehladov, s tem, da je napačno štelo, da ta okoliščina pomeni, da ti proizvodi ne morejo spadati med „nemedicinska prehranska dopolnila“.

40

Poleg tega naj bi Splošno sodišče izkrivilo tudi dejstvo, da naj pritožnik ne bi izpolnil zahtev glede označevanja iz člena 6, od (1) do (3), Direktive 2002/46. Splošno sodišče ga je namreč razložilo tako, da proizvod, ki ni v skladu s temi določbami, ni nemedicinsko prehransko dopolnilo. Označevanje pa naj ne bi vplivalo na uvrstitev drugih proizvodov Cystus med prehranska dopolnila v smislu člena 2(a) Direktive 2002/46.

41

Splošno sodišče naj bi kršilo tudi člen 51(1)(a) in (2) Uredbe št. 207/2009, ker je štelo obstoj centralne farmacevtske številke za druge proizvode Cystus in prodajo teh proizvodov v lekarnah za prepričljiv indic zoper njihovo opredelitev kot „nemedicinska prehranska dopolnila“. V Nemčiji pa naj obstoj take farmacevtske številke ne bi imel nobene zveze z vprašanjem, ali je proizvod namenjen medicinski uporabi ali ne.

42

Nazadnje, Splošno sodišče naj ne bi izvedlo ločene analize pastil za lizanje, ki so se tržile pod zadevno znamko (v nadaljevanju: pastile za lizanje), da bi preverilo, ali predstavljajo prehranska dopolnila v smislu člena 2(a) Direktive 2002/46.

43

Pritožnik z drugim delom prvega pritožbenega razloga trdi, da izpodbijana sodba vsebuje nezadostno obrazložitev v zvezi z ugotovitvijo, da zadevna znamka ni bila predmet resne in dejanske uporabe v smislu člena 51(1)(a) in (2) Uredbe št. 207/2009 za „nemedicinska prehranska dopolnila“.

44

Pritožnik naj namreč ne bi mogel poznati razlogov, zakaj zatrjevana dejstva in predloženi dokazi niso prepričali Splošnega sodišča, da je bila zadevna znamka predmet resne in dejanske uporabe za „nemedicinska prehranska dopolnila“. Poleg tega naj analiza Splošnega sodišča pritožniku ne bi omogočala izvedeti, v katero kategorijo spadajo njegovi proizvodi.

45

Poleg tega naj bi bila obrazložitev izpodbijane sodbe nezadostna, ker pritožniku ne omogoča seznanitve z razlogi, zaradi katerih Splošno sodišče ni posebej preverilo, ali je bila zadevna znamka, kar zadeva pastile za lizanje, predmet resne in dejanske uporabe za „nemedicinska prehranska dopolnila“.

46

Natančneje, pastile za lizanje naj ne bi bile tržene z navedbo, da preprečujejo gripo in prehlade ter blažijo vnetja žrela ustne votline. Vendar naj bi Splošno sodišče v točki 59 izpodbijane sodbe menilo, da je ta zmožnost prepričljiv indic zoper opredelitev drugih proizvodov Cystus kot „nemedicinska prehranska dopolnila“.

47

EUIPO in družba LR Health & Beauty Systems predlagata, naj se prvi pritožbeni razlog zavrne.

48

V obravnavanem primeru je pritožnik pridobil registracijo zadevne znamke za proizvode, opisane kot „nemedicinska prehranska dopolnila“, iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja.

49

Splošno sodišče je v točkah od 54 do 61 izpodbijane sodbe presodilo, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da pritožnik ni dokazal, da bi se lahko drugi proizvodi Cystus označili kot „nemedicinska prehranska dopolnila“, posledično pa, da ni dokazal, da je bila zadevna znamka predmet resne in dejanske uporabe v Uniji v smislu člena 51(1)(a) Uredbe št. 207/2009 za navedene proizvode.

50

V podporo prvemu delu prvega pritožbenega razloga, ki se nanaša na klasifikacijo drugih proizvodov Cystus, pritožnik v okviru prvega očitka zatrjuje, da ti proizvodi pomenijo prehranska dopolnila v smislu člena 2(a) Direktive 2002/46 in spadajo v razred 30 Nicejskega aranžmaja.

51

V zvezi s tem je treba spomniti, da je v skladu s členom 256(1), drugi pododstavek, PDEU in členom 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije pritožba omejena na pravna vprašanja. Splošno sodišče je zato edino pristojno, da ugotovi in presodi upoštevna dejstva in da presodi dokaze. Presoja dejstev in dokazov tako ni, razen ob njihovem izkrivljanju, pravno vprašanje, ki je kot tako predmet nadzora Sodišča v okviru pritožbe (sodbi z dne 18. decembra 2008, Les Éditions Albert René/OHMI, C‑16/06 P, EU:C:2008:739, točka 68, in z dne 6. junija 2018, Apcoa Parking Holdings/EUIPO, C‑32/17 P, neobjavljena, EU:C:2018:396, točka 49).

52

Poleg tega mora tako izkrivljanje očitno izhajati iz listin v spisu, ne da bi bilo treba ponovno presojati dejstva in dokaze (sodbi z dne 18. decembra 2008, Les Éditions Albert René/OHMI, C‑16/06 P, EU:C:2008:739, točka 69, in z dne 26. oktobra 2016, Westermann Lernspielverlage/EUIPO, C‑482/15 P, EU:C:2016:805, točka 36).

53

Poleg tega je ob upoštevanju izjemne narave pritožbenega razloga, ki se nanaša na izkrivljanje dejstev in dokazov, s členom 256 PDEU, členom 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in členom 168(1)(d) Poslovnika Sodišča pritožniku naloženo zlasti, da mora natančno opredeliti dokaze, ki naj bi jih Splošno sodišče izkrivilo, in dokazati napake pri presoji, ki so po njegovem mnenju povzročile, da je to sodišče izkrivilo dokaze (sodba z dne 22. septembra 2016, Pensa Pharma/EUIPO, C‑442/15 P, neobjavljena, EU:C:2016:720, točka 21 in navedena sodna praksa).

54

Ugotoviti pa je treba, da pritožnik s trditvami, ki jih navaja v podporo temu prvemu očitku, le izpodbija presojo dejanskega stanja, ki jo je opravilo Splošno sodišče, da bi ugotovilo, da drugi proizvodi Cystus ne bi smeli biti opredeljeni kot „nemedicinska prehranska dopolnila“ iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja in v resnici želi od Sodišča pridobiti novo presojo dejstev.

55

Poleg tega in v delu, v katerem pritožnik trdi, da izpodbijana sodba temelji na izkrivljanju dejstev in dokazov, trditve, ki jih navaja v podporo tej trditvi, ne omogočajo opredelitve natančnih elementov, ki jih je Splošno sodišče izkrivilo, niti ne dokazujejo domnevne napake pri analizi, ki naj bi jo storilo. Zato te trditve ne izpolnjujejo zahtev, ki izhajajo iz sodne prakse, navedene v točki 53 te sodbe.

56

Zato je treba prvi navedeni pritožbeni razlog zavrniti kot nedopusten.

57

Pritožnik Splošnemu sodišču z drugim očitkom očita, da ni izvedlo ločene analize pastil za lizanje, ker je v točki 59 izpodbijane sodbe splošno štelo, da so bili pri trženju drugih proizvodov Cystus ti predstavljeni kot proizvodi, ki ugodno vplivajo na zdravje, kar je bil prepričljiv indic zoper njihovo opredelitev kot „nemedicinska prehranska dopolnila“. Pritožnik pa zanika, da so se pastile za lizanje tržile z navedbo, da imajo take ugodne učinke.

58

Ne da bi bilo treba določiti, ali je ta drugi očitek dopusten, zadošča opozoriti, kot je to storila generalna pravobranilka v točki 39 sklepnih predlogov, da izhaja iz napačnega razumevanja točke 59 izpodbijane sodbe.

59

Splošno sodišče namreč v tej točki ni ugotovilo, da so se pastile za lizanje prodajale z navedbo njihovih ugodnih učinkov na zdravje. Poudarilo je le, ne da bi razlikovalo med pastilami za lizanje in med drugimi proizvodi Cystus, da odbor za pritožbe ni storil napake pri dejanski presoji dodatnih indicev zoper opredelitev drugih proizvodov Cystus kot „nemedicinska prehranska dopolnila“.

60

S tem naj Splošno sodišče ne bi podvomilo o ugotovitvi odbora za pritožbe iz točke 57 sporne odločbe, da dokumenti, ki jih je predložil pritožnik, ne kažejo, ali so bile pastile za lizanje „medicinski proizvodi“ ali „nemedicinska prehranska dopolnila“. Zato so bile pastile za lizanje predmet ločene analize, pri čemer sta odbor za pritožbe in Splošno sodišče upoštevala dejstvo, da se pastile niso prodajale z navedbo ugodnih učinkov na zdravje.

61

Drugi navedeni očitek je torej treba zavrniti.

62

V zvezi z drugim delom prvega pritožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, pritožnik trdi, prvič, da Splošno sodišče ni podalo nobene ugotovitve glede tega, v katero kategorijo spadajo drugi proizvodi Cystus.

63

Vendar, kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 43 sklepnih predlogov, se spor med družbo LR Health & Beauty Systems in pritožnikom nanaša izključno na to, ali je slednji lahko dokazal resno in dejansko uporabo zadevne znamke za druge proizvode Cystus kot „nemedicinska prehranska dopolnila“, ki spadajo v razred 30 Nicejskega aranžmaja.

64

V okviru preučitve tega spora je Splošno sodišče v točki 57 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da pritožnik ni predložil takega dokazila o resni in dejanski uporabi. Splošnemu sodišču ni bilo treba preučiti vprašanja o tem, kateri kategoriji, ki ni razred 30 Nicejskega aranžmaja, bi bilo treba pripisati druge proizvode Cystus, pri čemer tako vprašanje ni upoštevno za rešitev tega spora.

65

V teh okoliščinah je treba prvi navedeni očitek zavrniti kot neutemeljen.

66

Drugič, pritožnik navaja, da podlagi izpodbijane sodbe ni mogoče izvedeti za razloge, zaradi katerih Splošno sodišče ni izvedlo ločene analize, da bi preverilo, ali je bila zadevna znamka, posebej glede pastil za lizanje, predmet resne in dejanske uporabe za „nemedicinska prehranska dopolnila“.

67

V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče Splošnemu sodišču ne naloži, naj zagotovi razlago, ki bi izčrpno in zaporedoma sledila razlogovanju strank v sporu, in da je torej obrazložitev Splošnega sodišča lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, zaradi katerih Splošno sodišče ni sprejelo njihovih trditev, Sodišču pa omogoča, da ima na voljo dovolj elementov za izvajanje nadzora (sodba z dne 30. maja 2018, Tsujimoto/EUIPO, C‑85/16 P in C‑86/16 P, EU:C:2018:349, točka 82 in navedena sodna praksa).

68

Res je, da Splošno sodišče ni razlikovalo med pastilami za lizanje in drugimi proizvodi Cystus. Vendar je treba poudariti, da je odbor za pritožbe v točkah od 57 do 64 izpodbijane odločbe preučil vprašanje, ali so pastile za lizanje, med drugimi proizvodi Cystus, ustrezale opisu „nemedicinskih prehranskih dopolnil“.

69

Zato je treba ugotoviti, da se je Splošno sodišče, ko je odločilo, da odbor za pritožbe ni storil napake pri razvrstitvi drugih proizvodov Cystus, pridružilo mnenju odbora za pritožbe. Tako je, kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 45 sklepnih predlogov, Splošno sodišče implicitno zavrnilo pritožnikove ugovore v zvezi s pastilami za lizanje.

70

Zato je treba drugi navedeni očitek in torej drugi del prvega pritožbenega razloga zavrniti kot neutemeljena.

71

Ob upoštevanju navedenih preudarkov je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti kot deloma nedopusten in deloma neutemeljen.

72

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na obrazložitev izpodbijane sodbe iz točk 43 in 46 te sodbe. Sestavljata ga dva dela.

73

S prvim delom tega drugega pritožbenega razloga pritožnik trdi, da je Splošno sodišče kršilo člen 51(1)(a) in (2) Uredbe št. 207/2009, ker je zadevno znamko opredelilo kot opisni podatek, s sklicevanjem na ime rastline cistus, ne da bi se sklicevalo na konkretno naravo uporabe kot znamke.

74

Po mnenju pritožnika je Splošno sodišče v točki 46 izpodbijane sodbe napačno poudarilo, da je odbor za pritožbe lahko domneval, da bi upoštevna javnost izraz „cystus“ razumela kot opisni podatek, ki se nanaša na poimenovanje rastline cistus, ne da bi ob tem odločilo o obstoju absolutnega razloga za zavrnitev v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009. Ta kratka opredelitev, ki jo je opravilo Splošno sodišče, naj bi pritožniku odvzela vsako možnost uporabe svoje znamke v skladu z njeno bistveno funkcijo v smislu člena 51(1)(a) in (2) Uredbe št. 207/2009.

75

V zvezi s tem naj bi Splošno sodišče moralo preveriti, prvič, ali je pritožnik uporabljal zadevno znamko za „nemedicinska prehranska dopolnila“ v obliki, v kateri je bila registrirana, ali v obliki, ki se od te razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo njenega razlikovalnega značaja.

76

Drugič, Splošno sodišče naj bi moralo preučiti, ali je bila zadevna znamka uporabljena v skladu z njeno bistveno funkcijo, ki je bila označitev trgovskega izvora. Ta znamka pa naj bi bila uporabljena v skladu s to funkcijo, ker je potrošnik navajen, da so proizvodi poleg glavne znamke označeni tudi s sekundarnimi znamkami, ki so tudi razumljene kot označbe porekla blaga.

77

Tretjič, upoštevna javnost naj bi znak Cystus štela za znamko, ki označuje prehranska dopolnila, ki se dajejo v promet, ker se ta znamka uporablja tudi za rastlino cistus, ki se prodaja kot končni proizvod. Zato naj bi označitev zadevnih proizvodov z znakom Cystus pomenila uporabo znamke v smislu, da ta navaja, da je proizvajalec enega od bistvenih elementov proizvoda v celoti odgovoren tudi za zadevna prehranska dopolnila.

78

V zvezi z „nemedicinskimi prehranskimi dopolnili“, ki kot glavno aktivno snov vsebujejo izvlečke rastline cistus, bi bil pritožnik de facto prikrajšan za možnost uporabe svoje znamke v skladu s funkcijo te zadnjenavedene.

79

Z drugim delom drugega pritožbenega razloga pritožnik trdi, da je Splošno sodišče kršilo obveznost obrazložitve v okviru ugotovitve, da zadevna znamka ni bila predmet resne in dejanske uporabe v smislu člena 51(1)(a) in (2) Uredbe št. 207/2009 za „nemedicinska prehranska dopolnila“.

80

V zvezi s tem naj bi bila presoja Splošnega sodišča v točkah 43 in 46 izpodbijane sodbe protislovna, saj je po eni strani ugotovilo, da črkovanje besede „cystus“ s črko „y“ ne zadostuje za dokaz uporabe kot znamke. Po drugi strani pa Splošno sodišče trdi, da je na podlagi te trditve odbor za pritožbe lahko pravilno domneval, da bi upoštevna javnost pojem „cistus“ razumela kot opisni podatek, ki se sklicuje na poimenovanje rastline cistus, in ne kot blagovno znamko Evropske unije.

81

Obrazložitev Splošnega sodišča naj bi bila poleg tega nezadostna, ker naj ne bi navajala razlogov, zaradi katerih konkretna narava uporabe zadevne znamke ni v skladu z zahtevami iz člena 51(1)(a) in (2) Uredbe št. 207/2009. Ker je bila namreč ta znamka med drugim registrirana za „nemedicinska prehranska dopolnila“ iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja, je treba domnevati, da ima za te proizvode razlikovalni učinek in jih ne opisuje.

82

EUIPO in družba LR Health & Beauty Systems trdita, da je treba drugi pritožbeni razlog zavrniti.

83

Kar zadeva prvi del drugega pritožbenega razloga, je treba opozoriti, da je znamka predmet „resne in dejanske uporabe“, če se uporablja v skladu s svojo bistveno funkcijo, ki je v zagotavljanju istovetnosti izvora blaga ali storitev, za katere je bila registrirana, da bi se ustvaril oziroma ohranil trg za to blago in storitve, za razliko od simbolične uporabe, katere edini cilje je ohranjanje pravic, ki jih daje znamka. Pri presoji resne in dejanske uporabe znamke je treba upoštevati vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembni za ugotovitev, ali se znamka resnično uporablja na trgu v gospodarskem prometu, še posebej, ali se v zadevnem gospodarskem sektorju taka uporaba šteje za upravičeno za ohranjanje ali ustvarjanje deleža na trgu za blago ali storitve, ki jih varuje znamka, naravo tega blaga ali storitev, značilnosti trga ter obseg in pogostost uporabe znamke (sodbi z dne 11. marca 2003, Ansul, C‑40/01, EU:C:2003:145, točka 43, in z dne 17. marca 2016, Naazneen Investments/OHMI, C‑252/15 P, neobjavljena, EU:C:2016:178, točka 56).

84

Pri posameznih znamkah je temeljna funkcija znamke zagotoviti potrošniku ali končnemu uporabniku istovetnost izvora proizvoda ali storitve, ki ga označuje znamka, kar mu omogoča, da brez morebitne zmede razlikuje ta proizvod ali to storitev od tistih, ki izvirajo od drugod. Da bi namreč znamka lahko imela vlogo bistvenega elementa sistema neizkrivljene konkurence, ki se s Pogodbo vzpostavlja in ohranja, mora jamčiti, da so bili vsi proizvodi oziroma storitve, ki jih označuje, proizvedeni oziroma opravljeni pod nadzorom edinega podjetja, ki mu je mogoče pripisati odgovornost za njihovo kakovost (sodba z dne 8. junija 2017, W. F. Gözze Frottierweberei in Gözze, C‑689/15, EU:C:2017:434, točka 41 in navedena sodna praksa).

85

Iz tega sledi, da pogoj resne in dejanske uporabe v skladu z bistveno funkcijo ni izpolnjen, kadar pritrditev znamke na proizvod ne prispeva k ustvarjanju izhodišča zanje niti k razlikovanju tega proizvoda od proizvodov drugih podjetij (glej v tem smislu sodbo z dne 15. januarja 2009, Silberquelle, C‑495/07, EU:C:2009:10, točka 21).

86

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da trditev pritožnika izhaja iz napačne razlage izpodbijane sodbe.

87

V zvezi s tem je Splošno sodišče v točki 43 izpodbijane sodbe poudarilo, da bi, „glede na kontekst“, uporabo izraza „cystus“ na embalažah proizvodov Pilots Friend Immunizer®, Immun44® Saft in Immun44® Kapseln javnost zaznala kot opis glavne sestavine teh proizvodov, in ne kot izraz, namenjen ugotavljanju trgovskega izvora teh proizvodov.

88

Poleg tega je v točki 46 izpodbijane sodbe Splošno sodišče dodalo, da je odbor za pritožbe lahko pravilno domneval, da upoštevna javnost izraz „cystus“ dojema kot opisni podatek s sklicevanjem na opis rastline cistus, in ne kot znamko Evropske unije.

89

Poleg tega Splošno sodišče v točki 47 izpodbijane sodbe navaja, da ima pojem „cystus“„šibek razlikovalni učinek“.

90

Iz tega izhaja, kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 59 sklepnih predlogov, da Splošno sodišče ni ugotovilo, da je zadevna znamka opisnega značaja.

91

Splošno sodišče je namreč razlikovalo med, prvič, uporabo zadevne znamke in, drugič, uporabo izraza „cystus“, ki ga javnost dojema kot opis glavne sestavine proizvodov Pilots Friend Immunizer®, Immun44® Saft in Immun44® Kapseln. Glede na sodno prakso, navedeno v točkah od 83 do 85 te sodbe, bi lahko Splošno sodišče razlikovalo znamko, ki se ni uporabljala vedno v skladu z njeno bistveno funkcijo, ki je zagotavljanje identitete izvora blaga ali storitve, za katere je bila registrirana.

92

Splošno sodišče je zato po presoji dejstev in dokazov v bistvu menilo, da je odbor za pritožbe v okoliščinah tega postopka pravilno ugotovil, da pritožnik ni uporabljal zadevne znamke v skladu z njeno bistveno funkcijo. Pritožnik naj bi namesto zadevne znamke uporabljal izraz „cystus“ kot opis glavne sestavine zadevnih proizvodov.

93

Poleg tega vprašanje, ali je pritožnik uporabljal zadevno znamko v skladu s funkcijo označbe izvora ali je uporabljal izraz „cystus“ na embalažah zadevnih proizvodov, pomeni presojo dejstev in je torej lahko predmet pritožbe samo, če je prišlo do izkrivljanja teh dejstev, v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 51 te sodbe. V prvem delu svojega drugega pritožbenega razloga pa pritožnik ni trdil, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva in dokaze, ki so mu bili predloženi v presojo.

94

V teh okoliščinah je treba ta prvi del zavrniti kot neutemeljen.

95

Kar zadeva drugi del drugega pritožbenega razloga, ki se nanaša na obveznost obrazložitve, ta temelji na premisi, da je Splošno sodišče ugotovilo, da je zadevna znamka glede zadevnih proizvodov opisna. Kot izhaja iz preučitve prvega dela tega pritožbenega razloga, pa je ta predpostavka napačna.

96

Poleg tega je Splošno sodišče v točkah od 39 do 49 izpodbijane sodbe navedlo razloge, na podlagi katerih je menilo, da zadevna znamka ni bila predmet resne in dejanske uporabe v Uniji v smislu člena 51(1)(a) in (2) Uredbe št. 207/2009 za proizvode Pilots Friend Immunizer®, Immun44® Saft in Immun44® Kapseln.

97

V teh okoliščinah je treba navedeni drugi del zavrniti kot neutemeljen, zato je treba drugi pritožbeni razlog v celoti zavrniti.

98

Pritožnik se sklicuje na točke od 23 do 25 izpodbijane sodbe in trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri razlagi člena 75, drugi stavek, Uredbe št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe odločil o obstoju absolutnega razloga za zavrnitev registracije zaradi opisnega značaja zadevne znamke, kot naj bi izhajalo iz točk 32 in 34 izpodbijane odločbe. V nasprotju s trditvami Splošnega sodišča je odbor za pritožbe to presojo opravil v okviru uvodne izjave izpodbijane odločbe, in ne pri presoji dejanske narave uporabe zadevne znamke.

99

Vendar pa pritožnik v postopku pred odborom za pritožbe ni imel možnosti zavzeti stališča glede ugotovitve opisne narave zadevne znamke. Splošno sodišče bi zato moralo izpodbijano odločbo razveljaviti zaradi kršitve pravice do izjave.

100

EUIPO in družba LR Health & Beauty Systems izpodbijata utemeljenost trditev, ki jih navaja pritožnik.

101

V točkah od 23 do 25 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče preučilo in zavrnilo drugi del prvega pritožbenega razloga pritožbe pritožnika na prvi stopnji, ki se nanaša na kršitev njegove pravice do izjave iz člena 75, drugi stavek, Uredbe št. 207/2009. V zvezi s tem Splošno sodišče poudarja, da se – v nasprotju s trditvami pritožnika – odbor za pritožbe nikakor ni izrekel o obstoju absolutnih razlogov za zavrnitev registracije, niti ni izpodbijal razlikovalnega učinka zadevne znamke ter da je pritožnik vsekakor med postopkom imel možnost podati stališče o resni in dejanski uporabi te znamke, vključno z nujno naravo te uporabe, glede vseh zadevnih proizvodov.

102

Pritožnik Splošnemu sodišču v bistvu očita napačno razlago izpodbijane odločbe. Trdi, da je odbor za pritožbe odločil o absolutnem razlogu za zavrnitev registracije v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009, o katerem ni mogel podati izjave. V zvezi s tem se pritožnik sklicuje na točki 32 in 34 izpodbijane odločbe.

103

V točki 32 te odločbe je odbor za pritožbe ugotovil, da „generično znanstveno poimenovanje rastline ne predstavlja samo imena rastlinskega rodu (in zato imena proizvoda v širšem smislu ali pa opisnega podatka v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009), vendar vključuje tudi proizvode, katerih bistvena sestavina [je bila] pridobljena iz rastlin tega rodu“ in da o tej ugotovitvi ne povzroči dvoma niti zamenjava črk „i“ in „y“, ki se v besedah latinskega izvora pogosto uporabljata brez razlikovanja.

104

Res je, da bi ti stavki sami po sebi lahko povzročili zmedo. Vendar je iz točke 29 izpodbijane odločbe razvidno, da je odbor za pritožbe ugotovil, da spor med družbo LR Health & Beauty Systems in pritožnikom zadeva vprašanje, ali je zadnjenavedeni dejansko uporabljal zadevno znamko v skladu s funkcijo označbe izvora, ali je uporabljal izraz „cystus“ kot opisni podatek o glavni sestavini zadevnih proizvodov.

105

Zato odbor za pritožbe ni menil, da pritožnik na splošno ni mogel uporabljati zadevne znamke. Po preučitvi dejstev in dokazov je ugotovil, da je v tem primeru pritožnik izraz „cystus“ uporabljal kot opisni podatek, ki se nanaša na poimenovanje rastline cistus.

106

Iz tega sledi, da v nasprotju s tem, kar trdi pritožnik, točke 32 izpodbijane odločbe ni mogoče razumeti kot trditev odbora za pritožbe, da je odločil o obstoju absolutnega razloga za zavrnitev registracije.

107

Poleg tega je navedeni odbor v točkah 33 in 34 izpodbijane odločbe pojasnil, da bi bilo treba dodatek simbola „®“ verjetno razumeti v smislu, da je pritožnik v svojem oglasu končno navedel, da je pridobil pravico do uporabe znamke v zvezi z opisnim podatkom.

108

V zvezi s tem, kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 85 sklepnih predlogov, ti stavki ne pomenijo ugotovitve samega odbora za pritožbe, da izraz „cystus“ na splošno pomeni opisni podatek, ampak razlago sporočila, ki ga je pritožnik puščal z uporabo znaka „®“.

109

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da ob upoštevanju, da se odbor za pritožbe ni izrekel o obstoju absolutnega razloga za zavrnitev registracije v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009, Splošno sodišče ni napačno presodilo izpodbijane odločbe.

110

Zato tretjega pritožbenega razloga ni mogoče sprejeti.

111

Iz vsega navedenega izhaja, da je treba pritožbo v celoti zavrniti.

112

Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da če pritožba ni utemeljena, o stroških odloči Sodišče. Člen 138(1) tega poslovnika, ki se uporablja za pritožbeni postopek na podlagi njegovega člena 184(1), določa, da se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

113

EUIPO in družba LR Health & Beauty Systems sta predlagala, naj se pritožniku naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi pritožbenimi razlogi ni uspel, se mu naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: