Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62016CN0438

Zadeva C-438/16 P: Pritožba, ki jo je 4. avgusta 2016 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 26. maja 2016 v združenih zadevah T-479/11 in T-157/12

UL C 392, 24.10.2016, p. 12–12 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

24.10.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 392/12


Pritožba, ki jo je 4. avgusta 2016 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 26. maja 2016 v združenih zadevah T-479/11 in T-157/12

(Zadeva C-438/16 P)

(2016/C 392/15)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: B. Stromsky in D. Grespan, agenta)

Drugi stranki v postopku s pritožbo: Francoska republika, IFP Énergies nouvelles

Predloga

Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 26. maja 2015 v združenih zadevah T-479/11 in T-157/12, Francoska republika in IFP Energies nouvelles proti Evropski komisiji naj se razveljavi.

Zadeva naj se vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje, pri čemer naj se odločitev o stroških pridrži.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija v utemeljitev pritožbe navaja tri pritožbene razloge, ki se vsi nanašajo na kršitev člena 107(1) PDEU in še posebej na napačno uporabo prava v zvezi s tem, kako je treba dokazovati obstoj prednosti, ki jo ima podjetje zaradi posredne neomejene garancije, ki je posledica njegove pravno-organizacijske oblike.

Komisija v prvem pritožbenem razlogu navaja, da je Splošno sodišče, ker ni upoštevalo primernosti ukrepa za zagotovitev prednosti, naredilo napako pri razlagi pojma sistem pomoči, kar je napačna uporaba prava, ki zadeva naravo dokazov, ki jih mora Komisija predložiti, da bi dokazala obstoj prednosti, ki jo ima podjetje zaradi svoje pravno-organizacijske oblike EPIC (établissement public à caractère industriel et commercial; oseba javnega prava industrijske in komercialne narave).

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, ki naj bi jo Splošno sodišče storilo v zvezi z obsegom izpodbojne domneve o obstoju prednosti zaradi obstoja posredne neomejene garancije in v zvezi s sredstvom, s katerim se lahko to domnevo ovrže.

Tretji pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, ki naj bi jo Splošno sodišče storilo v zvezi s področjem uporabe domneve o prednosti, ki izhaja iz neomejene garancije: logično naj bi bilo, da bi se ta domneva uporabljala tudi za odnose med podjetjem, kateremu je garancija dodeljena, in njegovimi dobavitelji ter strankami.


Top