Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 26. maja 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 16. marca 2016 v zadevi T-103/14, Frucona Košice a.s./Evropska komisija

(Zadeva C-300/16 P)

(2016/C 260/43)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: L. Armati, T. Maxian Rusche, B. Stromsky, K. Walkerová, agenti)

Druga stranka v postopku: Frucona Košice a.s.

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

Podredna Komisija Sodišču predlaga, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija meni, da je treba izpodbijano sodbo razveljaviti na podlagi teh elementov, ki se nanašajo, na prvem mestu, na uporabljivosti merila zasebnega upnika, in na drugem mestu, na uporabo merila zasebnega upnika.

V zvezi z uporabljivostjo merila zasebnega upnika Komisija navaja tri pritožbene razloge. Prvič, napačna razlaga izpodbijanega sklepa, drugič, napačna uporaba prava pri razlagi člena 107(1) PDEU v zvezi z uporabljivostjo merila zasebnega upnika, in, tretjič, napačna uporaba načela res iudicata.

Iz izpodbijane sodbe izhaja, da se merilo zasebnega upnika uporabi tudi, kadar država članica v upravnem postopku na podlagi podrobnih argumentov trdi, da javni organ ni ravnal na podlagi preudarkov, ki bi vodili zasebni gospodarski subjekt, če zadevna stranka trdi nasprotno. Komisija sodno prakso razlaga tako, da je stališče države članice bistvenega pomena v zvezi z uporabljivostjo merila zasebnega upnika.

V zvezi z uporabo merila zasebnega upnika Komisija navaja dva pritožbena razloga. Prvič, kršitev člena 107(1) PDEU v zvezi z uporabo merila zasebnega upnika. Drugič, Splošno sodišče je napačno razlagalo obveznost izvedbe skrbne in nepristranske preiskave zatrjevane državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU.

Splošno sodišče od Komisije zahteva, da po uradni dolžnosti rekonstruira vedenje idealnega, racionalnega in popolnoma informiranega zasebnega upnika. Poleg tega je ta zahteva določena neodvisno od tega, kaj je zadevna država članica dejansko storila ali izjavila. Komisija sodno prakso razlaga tako, da ji ta ne nalaga, da sama pridobi dokaze in informacije, ki bi jih racionalni zasebni upnik pridobil pred izvedbo presoje, kadar tega ne stori zadevni javni organ. Njena naloga je omejena zgolj na to, da subjektivno preveri, ali je javni organ na podlagi ravnanja, dokazov in informaciji, s katerimi je dejansko razpolagal ob sprejemanju odločitve, ravnal kot zasebni upnik v položaju, ki je, kolikor je mogoče, podoben položaju, v katerem je javni organ sprejel odločitev o odobritvi zadevnega ukrepa.