Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62015TN0576

    Zadeva T-576/15: Tožba, vložena 1. oktobra 2015 – VIK/Komisija

    UL C 7, 11.1.2016, p. 29–30 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    11.1.2016   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 7/29


    Tožba, vložena 1. oktobra 2015 – VIK/Komisija

    (Zadeva T-576/15)

    (2016/C 007/40)

    Jezik postopka: nemščina

    Stranki

    Tožeča stranka: VIK Verband der Industriellen Energie- und Kraftwirtschaft e. V. (Essen, Nemčija) (zastopnik: C. Kahle, odvetnik)

    Tožena stranka: Evropska komisija

    Predlogi

    Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

    ugotovi ničnost sklepa Evropske komisije z dne 25. novembra 2014 v postopku „državna pomoč SA.33995 (2013/C) (ex 2013/NN) – Nemčija, Podpora za elektriko iz obnovljivih virov energije in znižana dajatev EEG za energetsko intenzivne uporabnike“ C(2014) 8786 final, objavljenem v uradnem listu (UL L 250, str. 122, z dne 25. septembra 2015) na podlagi člena 264 PDEU, ker

    je tožena stranka v členih 1 in 3, točka 1, sklepa podporo za elektriko iz obnovljivih virov energije in znižano dajatev EEG na podlagi zakona EEG iz leta 2012 opredelila kot novo pomoč in ker

    je tožena stranka v členih 2, 3, točka 2, 6 in 7 ugotovila nezdružljivost posebnih pravil o nadomestilih z notranjim trgom in odredila vračilo pomoči;

    naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

    Tožbeni razlogi in bistvene trditve

    Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.

    1.

    Prvi tožbeni razlog: neobstoj prednosti

    Tožeča stranka trdi, da posebna pravila o nadomestilih ne pomenijo pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, saj energetsko intenzivnim uporabnikom z znižano dajatvijo EEG ni dana nobena prednost.

    2.

    Drugi tožbeni razlog: neobstoj selektivnosti

    Tožeča stranka dalje navaja, da pravila o nadomestilih ne pomenijo pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, saj ne izpolnjujejo pogoja selektivnosti. Energetsko intenzivni uporabniki nimajo prednosti pred drugimi podjetji, ki so v primerljivem pravnem in dejanskem položaju. Poleg tega je znižana dajatev EEG upravičena na podlagi narave in sistematike pravil.

    3.

    Tretji tožbeni razlog: neobstoj državnih sredstev

    Na tem mestu tožeča stranka navaja, da ne zvezni sistem nadomestil ne posebna pravila o nadomestilih EEG 2012 ne zajemajo pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, saj ne vključujejo bremenitve državnih sredstev.

    4.

    Četrti tožbeni razlog: neobstoj izkrivljanja konkurence

    Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da znižana dajatev EEG služi le izravnavi slabšega konkurenčnega položaja, v katerem so zaradi plačila dajatve EEG energetsko intenzivni uporabniki v primerjavi s podjetnimi panogami v drugih državah.

    5.

    Peti tožbeni razlog: združljivost pomoči s skupnim trgom

    Tožeča stranka trdi, da če bi bila znižana dajatev EEG opredeljena kot pomoč, bi bila združljiva s skupnim trgom. Znižana dajatev ne izkrivlja konkurence, temveč se z njo izravnava slabši konkurenčni položaj zadevnih podjetij.

    6.

    Šesti tožbeni razlog: neobstoj nove pomoči

    Tožeča stranka dalje navaja, da če bi Splošno sodišče posebna pravila o nadomestilih opredelilo kot pomoč, bi šlo za obstoječo pomoč, za katero se člen 6 Uredbe (ES) št. 659/1999 (1) ne uporablja.

    7.

    Sedmi tožbeni razlog: kršitev splošnih načel varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti

    Tožeča stranka na tem mestu navaja, da je s potrditvijo zakona EEG 2000 tožena stranka ustvarila legitimno pričakovanje, ki je s končnim sklepom kršeno.


    (1)  Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe ES (UL L 83, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339.)


    Top