EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62015TN0024
Case T-24/15: Action brought on 19 January 2015 — NICO v Council
Zadeva T-24/15: Tožba, vložena 9. januarja 2015 — NICO/Svet
Zadeva T-24/15: Tožba, vložena 9. januarja 2015 — NICO/Svet
UL C 89, 16.3.2015, p. 35–36
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
16.3.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 89/35 |
Tožba, vložena 9. januarja 2015 — NICO/Svet
(Zadeva T-24/15)
(2015/C 089/42)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Naftiran Intertrade Co. (NICO) Sàrl (Pully, Švica) (zastopniki: J. Grayston, solicitor, P. Gjørtler, G. Pandey in D. Rovetta, odvetniki)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predlogi
Tožeča stranka Sodišču predlaga:
|
— |
razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2014/776/SZVP z dne 7. novembra 2014 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (1) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1202/2014 z dne 7. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (2) v delih, v katerih je tožeča stranka v teh aktih vpisana na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi; |
|
— |
naložitev plačila stroškov tega postopka Svetu. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov: kršitev pravice do izjave, nezadostna obrazložitev, kršitev pravice do obrambe, očitna napaka pri presoji in kršitev temeljne pravice do lastnine.
Tožeča stranka trdi, da je Svet ni zaslišal, česar nikakor ni mogoče upravičiti, zlasti v okviru obstoječih pogodbenih zavez. Dalje, Svet naj bi podal nezadostno obrazložitev. S tem naj bi Svet kršil pravico do obrambe tožeče stranke, vključno s pravico do učinkovitega sodnega varstva. Tožeča stranka nasprotuje trditvam Sveta, da naj bila hčerinska družba družne NICO Ltd, saj ta družba na Jerseyu ne obstaja več, prav tako je ni v Iranu; v vsakem primeru pa naj Svetu ne bi uspelo dokazati, da bi – tudi če bi tožeča stranka bila hčerinska družba navedene družbe – to Islamski republiki Iran prineslo gospodarsko korist, ki bi bila v nasprotju s cilji izpodbijanih aktov. Končno, Svet naj bi s poseganjem v lastninske pravice in obstoječe pogodbene zaveze tožeče stranke kršil njeno temeljno pravico do lastnine, ker naj bi sprejel ukrepe, za katere ni mogoče utemeljiti, da so sorazmerni.