21.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/13

—

razveljavi izpodbijano sodbo Splošnega sodišča z dne 2. oktobra 2015 v zadevi T-625/13 v delu, v katerem je Splošno sodišče zavrnilo tožbo glede spodaj navedenih storitev, ki so zajete s prijavljeno znamko za razreda 35 in 38;

Poslovne svetovalne storitve pri zasnovi in obratovanju maloprodajnih trgovin in prodajnih središč za maloprodajo in reklamiranje; Storitve pospeševanja prodaje (za tretje osebe), oglasna dejavnost, vodenje komercialnih poslov, poslovna administracija, spletno oglaševanje v računalniškem omrežju, razdeljevanje reklamnega materiala (letakov, prospektov, brezplačnih časopisov, vzorcev blaga), storitve naročanja na časopise za tretje osebe; Poslovne informacije ali poizvedbe; Organizacija prireditev, razstav v komercialne ali reklamne namene, vodenje oglaševanja, oddajanje oglasnih površin v najem, radijsko, televizijsko oglaševanje, reklamno sponzorstvo. (Razred 35)

Telekomunikacije, računalniško podprt prenos sporočil in slik, storitve interaktivnega televizijskega oddajanja zaradi predstavitve izdelkov, komuniciranje preko računalniških terminalov, komunikacija (prenos) na svetovnem računalniškem omrežju, odprta ali zaprta. (Razred 38)

—

po potrebi zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču,

—

toženi stranki na prvi stopnji naloži plačilo stroškov postopka.

1.

Namen pritožbe je delna razveljavitev sodbe Splošnega sodišča v zadevi T-625/13 z dne 2. oktobra 2015 v delu, v katerem je Splošno sodišče zavrnilo tožbo glede storitev, ki so zajete s prijavljeno znamko za razreda 35 in 38.

2.

Pritožba temelji na dveh pritožbenih razlogih: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti (1) in kršitev njenega člena 8(5).

3.

Pritožnica meni, da osnovna funkcija kolektivne znamke Skupnosti v smislu člena 66(2) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti, ki vsebuje označbo geografskega izvora blaga, ki ga zajema, ni služiti kot označba trgovskega izvora, temveč zgolj zagotavljati kolektivni izvor blaga ali storitev, ki se ponujajo in prodajajo pod znamko, torej da proizvodi prihajajo iz podjetja, ki se nahaja v geografski regiji, sprejeti kot kolektivna znamka Skupnosti, in ki je upravičeno do uporabe kolektivne znamke Skupnosti.

4.

Po mnenju pritožnice je treba zato ugotoviti, da je treba v okviru člena 8(1)(b) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti upoštevati geografski izvor kot relevanten dejavnik bodisi pri presoji podobnosti zadevnega blaga in/ali storitev bodisi pri izvedbi celovite presoje verjetnosti zmede.

5.

Zato pri primerjavi blaga in/ali storitev prejšnje kolektivne znamke Skupnosti v smislu člena 66(2) Uredbe o blagovni znamki Skupnost, ki vsebuje geografsko označbo, z blagom in/ali storitvami, zajetimi z individualno znamko Skupnosti, po mnenju pritožnice ni odločilna podobnost zadevnega blaga in storitev v njihovi naravi, namenu, končnih uporabnikih in/ali distribucijskih kanalih. Preveriti je treba, ali imajo zadevno blago in/ali storitve enak geografski izvor.

6.

Razlaga člena 66(2) Uredbe o blagovni znamki Skupnost, ki jo zagovarja pritožnica, izhaja iz

7.

Pritožnica meni, da je lastnosti, ki jih je Splošno sodišče pripisalo DARJEELING, mogoče prenesti tudi na storitve, kot so poslovne svetovalne storitve ali telekomunikacijske storitve, in da lahko te lastnosti okrepijo privlačnost sporne znamke v zvezi s tem. Pritožnica tudi poudarja, da Splošno sodišče v sodbi ni navedlo utemeljenih razlogov, zakaj lastnosti, ki se povezujejo z znamko DARJEELING, ni mogoče prenesti na storitve iz razredov 35 in 38, kar pomeni, da gre za napačno uporabo prava.