12.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/12

1.

Ali je v zvezi s pretrganjem zastaranja pristojni organ v smislu člena 3(1), tretji pododstavek, Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 (1) tisti organ, ki je pristojen za dejanje v zvezi s preiskavo ali sodnim postopkom, ne glede na to, ali je on odobril finančna sredstva? Ali se mora dejanje v zvezi s preiskavo ali sodnim postopkom nanašati na izdajo upravnega ukrepa ali kazni?

2.

Ali je lahko „zadevna oseba“ v smislu člena 3(1), tretji pododstavek, Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 tudi uslužbenec podjetja, ki je bil zaslišan kot priča?

3.

Ali mora pri „katerem koli dejanju v zvezi s preiskavo ali sodnim postopkom, o katerem je organ obvestil zadevno osebo“ (člen 3(1), tretji pododstavek, Uredbe [ES, Euratom] št. 2988/95), iti za konkretne napake proizvajalca sladkorja pri zaobjetju proizvodnje sladkorja (sklopi položajev), ki se običajno domnevajo oziroma ugotovijo šele v okviru pravilno izvedenega pregleda nad ureditvijo trga? Ali je lahko „dejanje v zvezi s preiskavo“, o katerem je organ obvestil zadevno osebo, tudi končno poročilo, s katerim je pregled zaključen ali ovrednoten rezultat pregleda in v katerem se ne pojavljajo nobena nadaljnja vprašanja glede določenih sklopov položajev?

4.

Ali dejanski stan „ponavljanja nepravilnosti“ v smislu člena 3(1), drugi pododstavek, Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 zahteva, da so dejanja ali opustitve, opredeljena kot nepravilnosti, časovno tesno povezana, da jih je še mogoče vrednotiti za „ponavljanje“? V primeru pritrdilnega odgovora: ali je ta tesna časovna povezava med drugim prekinjena s tem, da se nepravilnost pri zaobjetju količine sladkorja v tržnem letu za sladkor pojavi le enkrat in se potem spet ponovi šele v naslednjem ali še poznejšem tržnem letu za sladkor?

5.

Ali se lahko dejanski stan ponavljanja v smislu člena 3(1), drugi pododstavek, Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 konča s tem, da pristojni organ, ki je vedel za zapletenost položaja, ni oziroma ni redno ali ni skrbno pregledal podjetja?

6.

Kdaj začne teči dvakratni zastaralni rok osmih let iz člena 3(1), četrti pododstavek, Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 pri nadaljevanju ali ponavljanju nepravilnosti? Ali ta zastaralni rok začne teči ob koncu vsakega dejanja, ki šteje za nepravilnost (člen 3(1), prvi pododstavek, Uredbe), ali ob koncu zadnjega ponavljajočega se dejanja (člen 3(1), drugi pododstavek, Uredbe)?

7.

Ali se dvakratni zastaralni rok osmih let iz člena 3(1), četrti pododstavek, Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 lahko pretrga z dejanji pristojnega organa v zvezi s preiskavo ali sodnim postopkom?

8.

Ali je treba pri različnih sklopih položajev, ki se upoštevajo pri izračunu subvencij, zastaralne roke, ki se izračunajo v skladu z določbo člena 3(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, določiti ločeno za vsak sklop položajev (nepravilnost)?

9.

Ali je za tek dvakratnega zastaralnega roka v smislu člena 3(1), četrti pododstavek, Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 bistveno, ali organ ve za nepravilnost?