EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62014CA0108

Združeni zadevi C-108/14 in C-109/14: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. julija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzhof – Nemčija) – Beteiligungsgesellschaft Larentia + Minerva mbH & Co. KG/Finanzamt Nordenham (C-108/14) in Finanzamt Hamburg-Mitte/Marenave Schiffahrts AG (C-109/14) (Predhodno odločanje — DDV — Šesta Direktiva 77/388/EGS — Člen 17 — Pravica do odbitka — Delni odbitek — DDV, ki sta ga plačali holdinški družbi za pridobitev kapitala, investiranega v njunih hčerinskih družbah — Opravljanje storitev za hčerinske družbe — Hčerinske družbe, ustanovljene v obliki osebnih družb — Člen 4 — Ustanovitev skupine oseb, ki jo je mogoče obravnavati kot enega davčnega zavezanca — Pogoji — Nujnost odnosa podrejenosti — Neposredni učinek)

UL C 302, 14.9.2015, p. 7–8 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

14.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 302/7


Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. julija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzhof – Nemčija) – Beteiligungsgesellschaft Larentia + Minerva mbH & Co. KG/Finanzamt Nordenham (C-108/14) in Finanzamt Hamburg-Mitte/Marenave Schiffahrts AG (C-109/14)

(Združeni zadevi C-108/14 in C-109/14) (1)

((Predhodno odločanje - DDV - Šesta Direktiva 77/388/EGS - Člen 17 - Pravica do odbitka - Delni odbitek - DDV, ki sta ga plačali holdinški družbi za pridobitev kapitala, investiranega v njunih hčerinskih družbah - Opravljanje storitev za hčerinske družbe - Hčerinske družbe, ustanovljene v obliki osebnih družb - Člen 4 - Ustanovitev skupine oseb, ki jo je mogoče obravnavati kot enega davčnega zavezanca - Pogoji - Nujnost odnosa podrejenosti - Neposredni učinek))

(2015/C 302/08)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Beteiligungsgesellschaft Larentia + Minerva mbH & Co. KG (C-108/14), Finanzamt Hamburg-Mitte (C-109/14)

Toženi stranki: Finanzamt Nordenham (C–108/14), Marenave Schiffahrts AG (C-109/14)

Izrek

1.

Člen 17(2) in (5) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/69/ES z dne 24. julija 2006, je treba razlagati tako:

je treba stroške v zvezi s pridobitvijo deležev v hčerinskih družbah, ki jih ima holdinška družba, ki sodeluje pri njihovem upravljanju, in v ta namen opravlja gospodarsko dejavnost, šteti za del njenih splošnih stroškov in davek na dodano vrednost, obračunan pri teh stroških, je načeloma predmet odbitka v celoti, razen če bi bile vstopne gospodarske transakcije oproščene plačila davka na dodano vrednost na podlagi Šeste direktive 77/388, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/69, v tem primeru pa bi pravica do odbitka temeljila le na metodah iz člena 17(5) te direktive;

je treba šteti, da so stroški v zvezi s pridobitvijo deležev v hčerinskih družbah, ki jih ima holdinška družba, ki sodeluje pri upravljanju le nekaterih izmed njih in ki v zvezi z drugimi, nasprotno, ne opravlja gospodarske dejavnosti, le delno njeni splošni stroški tako, da je davek na dodano vrednost, obračunan pri teh stroških, le delno predmet odbitka v primerjavi s tistimi, ki se nanašajo na gospodarsko dejavnosti, v skladu z merili razdelitve, kot jih opredeljujejo države članice, ki morajo pri izvajanju te pristojnosti – kar mora preveriti nacionalno sodišče – upoštevati cilj in sistematiko Šeste direktive in na tej podlagi predvideti način izračuna, ki objektivno odraža dejanski del vstopnih stroškov, ki se pripišejo gospodarski in negospodarski dejavnosti.

2.

Člen 4(4), drugi pododstavek, Šeste direktive 77/388, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/69, je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da bi nacionalna ureditev možnost ustanovitve skupine oseb za namene davka na dodano vrednost, ki jo je mogoče obravnavati kot enega davčnega zavezanca, kot je določena v navedeni določbi, pridržala samo subjektom, ki imajo status pravne osebe in so podrejeno povezani z nosilko te integrirane skupine, razen če bi ti zahtevi pomenili ukrepa, ki sta potrebna in ustrezna za uresničevanje takih ciljev, ki se nanašajo na preprečevanje zlorab ali boj proti goljufijam in davčnim izogibanjem, kar mora preveriti nacionalno sodišče.

3.

Ni mogoče šteti, da ima člen 4(4) Šeste direktive 77/388, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/69, neposredni učinek, na podlagi katerega bi lahko davčni zavezanci uveljavljali ugodnosti proti svoji državi članici v primeru, ko zakonodaja zadnjenavedene ne bi bila skladna s to določbo in je ne bi bilo mogoče razlagati v skladu z njo.


(1)  UL C 159, 26.5.2014.


Top