—

za Yesmoke Tobacco SpA G. Contaldi, odvetnik,

—

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s P. Gentilijem, avvocato dello Stato,

—

za špansko vlado J. García-Valdecasas Dorrego, agentka,

—

za francosko vlado D. Colas in F. Gloaguen, agenta,

—

za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, M. Rebelo in J. Colaço, agenti,

—

za Evropsko komisijo A. Cordewener in D. Recchia, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 7(2) in 8(6) Direktive Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke (UL L 176, str. 24).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Ministero dell’Economia e delle Finanze (ministrstvo za gospodarstvo in finance) in Amministrazione Autonoma dei Monopoli di Stato (AAMS) (neodvisna uprava državnih monopolov) na eni strani in družbo Yesmoke Tobacco Spa na drugi zaradi odločbe generalnega direktorja AAMS z dne 11. januarja 2012, naslovljene „Ripartizione dei Prezzi delle sigarette – Tabella A“ (Sestava cen cigaret – Preglednica A) (GURI št. 16 z dne 20. januarja 2012, v nadaljevanju: sporna odločba), s katero je bila uvedena najnižja trošarina samo za cigarete z nižjo drobnoprodajno ceno od cigaret iz najbolj prodajane cenovne kategorije.

3

Člen 8(2) Direktive Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 283), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/12/ES z dne 16. februarja 2010 (UL L 50, str. 1), (v nadaljevanju: Direktiva 95/59), določa:

„Odstotek proporcionalne trošarine in znesek specifične trošarine sta za vse cigarete enaka.

4

Člen 16(7) Direktive 95/59/ES določa:

„Ob upoštevanju odstavkov 3, 4, 5 in 6 lahko države članice obračunajo najnižjo trošarino za cigarete.“

5

V uvodnih izjavah 2, 3, 9, 14 in 16 Direktive 2011/64 je navedeno:

[…]

[…]

[…]

6

Člen 1 Direktive 2011/64 določa:

„Ta direktiva določa splošna načela za uskladitev strukture in stopenj trošarine, s katero države članice obdavčijo tobačne izdelke.“

7

Člen 7(1) in (2) Direktive 2011/64 določa:

„1.   Cigarete, proizvedene v Uniji in tiste, uvožene iz tretjih držav se obdavčijo s trošarino ad valorem, izračunano glede na najvišjo drobnoprodajno ceno, vključno s carinami, ter s specifično trošarino, ki se izračuna na enoto izdelka.

Ne glede na prvi pododstavek lahko države članice iz osnove za izračun trošarine ad valorem od cigaret izloči carino.

2.   Odstotek trošarine ad valorem in znesek specifične trošarine sta za vse cigarete enaka.“

8

Člen 8, od (3) do (6), Direktive 2011/64 določa:

„3.   Do 31. decembra 2013 specifična komponenta trošarine ne sme biti nižja od 5 % in ne višja od 76,5 % zneska celotne davčne obremenitve, ki je sestavljena iz:

4.   Od 1. januarja 2014 specifična komponenta trošarine za cigarete ne sme biti nižja od 7,5 % in ne višja od 76,5 % zneska celotne davčne obremenitve, ki je sestavljena iz:

5.   Kot izjema od odstavkov 3 in 4 pri spremembi tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret v državi članici, ki povzroči, da se specifična komponenta trošarine, izražena v odstotku od celotne davčne obremenitve, zniža pod 5 % oziroma 7,5 %, odvisno od primera, ali zviša nad 76,5 % celotne davčne obremenitve, tej državi ni treba prilagoditi zneska specifične trošarine do 1. januarja drugega leta po letu, v katerem je prišlo do spremembe.

6.   Ob upoštevanju odstavkov 3, 4 in 5 tega člena ter drugega pododstavka člena 7(1) lahko države članice obračunajo najnižjo trošarino za cigarete.“

9

Člen 14(2) Direktive 2011/64/ES določa:

„Celotna trošarina (specifična oziroma ad valorem dajatev brez DDV), izražena v odstotku, kot znesek na kilogram ali na določeno število kosov je vsaj enaka stopnjam ali najnižjim zneskom, določenim za:

10

Člen 21 Direktive 2011/64 določa:

„Direktive 92/79/EGS, 92/80/EGS in 95/59/ES, kakor so bile spremenjene z direktivami, naštetimi v Prilogi I, del A, se razveljavijo brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe direktiv, ki so določeni v Prilogi I, del B.

Sklicevanje na razveljavljene direktive se šteje za sklicevanje na to direktivo in se uporabi v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge II.“

11

Člen 22 te direktive določa, da začne ta veljati 1. januarja 2011.

12

Pod naslovom „Preglednica delitve drobnoprodajnih cen“ člen 39(d) zakonske uredbe št. 504 z dne 26. oktobra 1995 (redni dodatek h GURI št. 279 z dne 29. novembra 1995), ki je bila spremenjena s členom 55(2)a(c) zakona št. 122 z dne 30. julija 2010 (redni dodatek h GURI št. 176 z dne 30. julija 2010) (v nadaljevanju: zakonska uredba), določa:

„1.   Preglednice o delitvi drobnoprodajnih cen tobačnih izdelkov se določijo z ukrepom direktorja neodvisne uprave državnih monopolov, ki se objavi v uradnem listu Italijanske republike. Prodajne cene izdelkov iz člena 39a(1)(a) in (b) se določijo glede na dogovorjen kilogram, ki ustreza:

2.   Za cigarete se preglednice iz odstavka 1 določijo glede na cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, ki se določi vsake tri mesece glede na podatke prvega dne vsakega koledarskega četrtletja, v zvezi z določitvijo specifične komponente trošarine pa glede na tehtano povprečno drobnoprodajno ceno cigaret iz odstavka 2a.

2a.   Neodvisna uprava državnih monopolov [AAMS] pred prvim marcem v vsakem koledarskem letu za cigarete iz člena 39a(1)(b) določi tehtano povprečno drobnoprodajno ceno za kilogram […], ki je enaka razmerju, izraženem v EUR in zaokroženem na enoto, med celotno vrednostjo, izračunano glede na drobnoprodajno ceno cigaret, danih v promet v preteklem koledarskem letu, vključno z vsemi davki, in celotno količino teh cigaret.“

13

Člen 39g, (3) in (4), zakonske uredbe, naslovljen „Osnovna stopnja in izračun trošarine, ki velja za tobačne izdelke“, določa:

„3.   Za cigarete iz najbolj prodajane cenovne kategorije, določene v skladu s členom 39d(2), se trošarina izračuna na podlagi osnovne stopnje, ki ustreza drobnoprodajni ceni. Ta znesek je osnovni znesek.

4.   Dolgovana trošarina za cigarete z nižjo drobnoprodajno ceno od cigaret najbolj prodajane cenovne kategorije iz člena 39d(2) znaša 115 % osnovnega zneska iz odstavka 3.“

14

Generalni direktor AAMS je s sporno odločbo na podlagi člena 39g(4) zakonske uredbe znesek najnižje trošarine za cigarete z nižjo drobnoprodajno ceno od cigaret iz najbolj prodajane cenovne kategorije določil na 115 % osnovnega zneska.

15

Družba Yesmoke Tobacco SpA, ki proizvaja in prodaja cigarete po nižji ceni od tiste iz najbolj prodajane cenovne kategorije, je sporno odločbo izpodbijala pred Tribunale amministrativo regionale per il Lazio (deželno upravno sodišče za Lacij) in navedla, da je ta ukrep po svojih učinkih enak določitvi najnižje prodajne cene cigaret.

16

Tribunale amministrativo regionale per il Lazio je s sodbo z dne 5. aprila 2012 sporno odločbo razglasilo za nično, potem ko je zavrnilo uporabo člena 39g zakonske uredbe. To sodišče je razsodilo, da je bila s sporno odločbo dejansko določena najnižja prodajna cena tobačnih izdelkov, kar je po njegovih navedbah v nasprotju s sodbo Komisija/Italija (C‑571/08, EU:C:2010:367).

17

Ministero dell’Economia e delle Finanze in l’AAMS sta se 5. junija 2012 zoper to sodbo pritožila pred Consiglio di Stato. Po njunem mnenju nacionalna zakonodaja o najnižji prodajni ceni cigaret, o kateri je odločilo Tribunale amministrativo regionale per il Lazio, nima nikakršne zveze z določbami navedenega člena 39g. Nasprotno, ta zakonodaja naj bi bila povsem v skladu s pravom Unije, saj naj bi Direktiva 2011/64 državam članicam dopuščala, da obračunajo najnižjo trošarino za cigarete.

18

Predložitveno sodišče meni, da je rešitev spora iz postopka v glavni stvari odvisna od razlage direktiv 95/59 in 2011/64.

19

V teh okoliščinah je Consiglio di Stato prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali člen 8(2) Direktive 95/59[…] in člen 7(2) Direktive 2011/64[…], ki določata, da morajo biti sorazmerna stopnja, stopnja ad valorem in specifična stopnja […] za vse cigarete enake, nasprotujeta nacionalni določbi, kot je člen 39(g)(4) zakonske uredbe […], ki določa, da znaša trošarina za cigarete, ki imajo nižjo maloprodajno ceno kot cigarete iz najbolj prodajane cenovne kategorije, 115 % osnovnega zneska, in tako določa trošarino z najmanjšo fiksno specifično stopnjo za cigarete z nižjo ceno in ne najnižjega zneska trošarine, ki se uporablja za cigarete iz vseh cenovnih kategorij, kot določata člen 16(7) Direktive 95/59[…] in člen 14(2) Direktive 2011/64[…]?“

20

Najprej je treba poudariti, da se spor o glavni stvari nanaša na odločbo generalnega direktorja AAMS z dne 11. januarja 2012 o določitvi stopnje trošarine za cigarete. V skladu s členoma 21 in 22 Direktive 2011/64 pa je ta direktiva s 1. januarjem 2011 razveljavila in nadomestila Direktivo 95/59. Postavljeno vprašanje je treba torej preučiti le ob upoštevanju določb Direktive 2011/64.

21

Poudariti je treba tudi, da se predložitveno sodišče sklicuje na člen 14(2) Direktive 2011/64, ki je v njenem poglavju 4, naslovljenem „Določbe, ki se uporabljajo za tobačne izdelke razen cigaret“, in ki ne zajema cigaret. Sistem najnižje trošarine, na katerega se nanaša vprašanje za predhodno odločanje, pa je določen v členu 8(6) Direktive 2011/64. Vprašanje za predhodno odločanje je treba zato razumeti tako, da se nanaša na člen 8(6) te direktive, in ne na njen člen 14(2).

22

Iz navedenega izhaja, da predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člena 7(2) in 8(6) Direktive 2011/64 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, ki ne določa enake najnižje trošarine za vse cigarete, ampak najnižjo trošarino, ki velja samo za cigarete z nižjo drobnoprodajno ceno od cigaret najbolj prodajane cenovne kategorije.

23

Cilj Direktive 2011/64 je določiti splošna načela za uskladitev struktur in stopenj trošarine, s katero države članice obdavčijo tobačne izdelke. Iz uvodnih izjav 2, 3, 9 in 14 Direktive 2011/64 med drugim izhaja, da je njen cilj zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga in nevtralne konkurenčne pogoje. Natančneje, uskladitev struktur trošarin ne sme povzročati izkrivljanja konkurence v tobačnem sektorju.

24

Člen 7(1) Direktive 2011/64 za cigarete, proizvedene v Uniji, in za tiste, ki so uvožene iz tretjih držav, določa skupno trošarino, sestavljeno iz trošarine ad valorem, ki se izračuna glede na najvišjo drobnoprodajno ceno, in specifične trošarine, ki se izračuna na enoto izdelka. Znesek, prejet iz naslova skupne trošarine, se razlikuje glede na prodajno ceno cigaret, saj se trošarina ad valorem določi glede na prodajno ceno in je toliko nižja, kolikor nižja je prodajna cena in obratno.

25

V členu 7(2) Direktive 2011/64 je pojasnjeno, da sta odstotek trošarine ad valorem in znesek specifične trošarine za vse cigarete enaka. Iz samega besedila odstavkov 1 in 2 navedenega člena 7 izhaja, da je pobiranje skupne trošarine obvezno za vse cigarete, ne glede na njihove značilnosti in ceno.

26

Vendar lahko države članice, če želijo, obračunajo najnižjo trošarino za cigarete v skladu s členom 8(6) Direktive 2011/64, med drugim ob upoštevanju odstavkov od 3 do 5 člena 8, v katerih je določen razpon, ki ga je treba spoštovati pri določitvi specifične trošarine.

27

V zvezi s tem je treba poudariti, da pridevnik „najnižja“ pomeni, da je trošarina, določena v členu 8(6) Direktive 2011/64, spodnja meja obdavčitve, pod katero sorazmerno znižanje dolgovanega davka ni mogoče. Kot je Evropska komisija opozorila v pisnih stališčih, predloženih Sodišču, najnižja trošarina omogoča, da trošarina ad valorem nima sorazmernega učinka pod spodnjo mejo obdavčitve.

28

Ob upoštevanju, da je pobiranje skupne trošarine obvezno za vse cigarete, ne glede na njihove značilnosti in ceno, mora najnižja trošarina, ki jo države članice določijo na podlagi člena 8(6) Direktive 2011/64, veljati za vse cigarete, ne glede na njihove značilnosti in ceno (glej v tem smislu, glede Direktive 95/59, sodbo Komisija/Francija, C‑302/00, EU:C:2002:123, točka 20).

29

Poleg tega je treba opozoriti, da Direktiva 2011/64 razlikuje več kategorij tobačnih izdelkov, ki so predmet njenega usklajevanja, in sicer cigarete, cigare in cigarilose, drobno rezan tobak in drug tobak za kajenje, pri čemer pa ne razlikuje več kategorij cigaret. Cigarete je treba tako šteti za eno samo kategorijo tobačnih izdelkov za namene Direktive 2011/64.

30

Uvedba najnižje trošarine samo za nekatere kategorije cigaret, kakor je bila uvedena v nacionalni ureditvi iz postopka v glavni stvari, bi za nekatere druge kategorije cigaret omogočala pobiranje zneska na podlagi skupne trošarine, ki bi bil nižji od najnižje trošarine, čeprav bi moral biti v skladu z Direktivo 2011/64 namen uvedbe te najnižje trošarine v okviru nizkih cen preprečiti, da bi pod to spodnjo mejo obstajala možnost sorazmernega znižanja dolgovanega davka in s tem preprečiti, da bi bila raven obdavčitve najcenejših cigaret prenizka.

31

Če države članice izkoristijo možnost uvedbe najnižje trošarine v skladu s členom 8(6) Direktive 2011/64, mora biti taka ureditev v okviru, ki je določen v tej direktivi, in ne sme biti v nasprotju z njenimi cilji. Uvedba različnih spodnjih mej obdavčitve glede na značilnosti ali ceno cigaret pa bi povzročila izkrivljanje konkurence med različnimi cigaretami in bi bila torej v nasprotju s ciljem zagotavljanja pravilnega delovanja notranjega trga in nevtralnih konkurenčnih pogojev, ki mu sledi Direktiva 2011/64.

32

Prav to izhaja iz ureditve iz postopka v glavni stvari, ki določa uporabo trošarine – določene na 115 % trošarine, ki velja za najbolj prodajano cenovno kategorijo – samo za cigarete z nižjo prodajno ceno od cigaret iz najbolj prodajane cenovne kategorije.

33

V postopku v glavni stvar je namreč v sporni odločbi, kot je razvidno iz preglednice, priložene navedeni odločbi, navedeno, da so cigarete iz najbolj prodajane cenovne kategorije cigarete, katerih drobnoprodajna cena znaša 210 EUR na tisoč cigaret in na katere se na podlagi skupne trošarine pobere znesek trošarine, ki se imenuje osnovni znesek, v višini 122,85 EUR na tisoč cigaret. Na podlagi člena 39g zakonske uredbe se cigarete z nižjo ceno od cene iz najbolj prodajane cenovne kategorije cigaret, torej nižjo od 210 EUR na tisoč cigaret, obdavčijo s trošarino v višini 115 % osnovnega zneska, kar pomeni 115 % × 122,85 EUR, to je 141,28 EUR na tisoč cigaret. Tako so v skladu z italijansko ureditvijo cigarete, katerih drobnoprodajna cena je nižja od 210 EUR na tisoč cigaret, obdavčene z višjim zneskom trošarine od zneska trošarine, s katerim so na podlagi skupne trošarine obdavčene cigarete, katerih drobnoprodajna cena je med vključno 210 EUR in 243 EUR na tisoč cigaret.

34

Italijanska ureditev torej uvaja sistem, v katerem je znesek, prejet za cigarete iz najbolj prodajane cenovne kategorije na podlagi skupne trošarine, nižji od zneska, prejetega iz naslova najnižje trošarine za najcenejše cigarete, kar povzroča izkrivljanje konkurence in je v nasprotju s cilji Direktive 2011/64.

35

V zvezi s ciljem javnega zdravja, na katerega so v svojih pisnih stališčih, predloženih Sodišču, opozorile italijanska, španska, francoska in portugalska vlada, je treba ugotoviti, da Direktiva 2011/64 v skladu z uvodnimi izjavami 2, 14 in 16 upošteva cilj varovanja javnega zdravja. V uvodni izjavi 16 te direktive je med drugim navedeno, da je stopnja obdavčenja glavni dejavnik v ceni tobačnih izdelkov, ki vpliva na kadilske navade potrošnikov. V zvezi s tem je Sodišče že odločilo, da je pri tobačnih izdelkih davčna zakonodaja pomembno in učinkovito orodje boja zoper porabo teh proizvodov in torej varovanja javnega zdravja (glej v tem smislu glede Direktive 95/59 sodbo Komisija/Italija, EU:C:2010:367, točka 51).

36

Če so nacionalni ukrepi v okviru, ki ga določa Direktiva 2011/64, potem ta državam članicam ne preprečuje, da se borijo proti uživanju tobaka in da zagotavljajo visoko raven varovanja javnega zdravja s pobiranjem trošarin (glej v tem smislu glede Direktive 95/59 sodbo Komisija/Italija, EU:C:2010:367, točka 48).

37

Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člena 7(2) in 8(6) Direktive 2011/64 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki ne določa enake najnižje trošarine za vse cigarete, ampak najnižjo trošarino, ki velja samo za cigarete z nižjo drobnoprodajno ceno od cigaret iz najbolj prodajane cenovne kategorije.

38

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

Člena 7(2) in 8(6) Direktive Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke, je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki ne določa enake najnižje trošarine za vse cigarete, ampak najnižjo trošarino, ki velja samo za cigarete z nižjo drobnoprodajno ceno od cigaret iz najbolj prodajane cenovne kategorije.