—

za B. Wagener B. Hertrich, odvetnik,

—

za Evropsko komisijo F. Schatz in M. Van Hoof, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 107 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 83), kakor je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 3), ki pa je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1386/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 129), in člena 90 Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med B. Wagener in Bundesagentur für Arbeit – Familienkasse Villingen-Schwenningen (zvezni zavod za zaposlovanje – urad za družinske dajatve v Villingen-Schwenningenu, v nadaljevanju: Familienkasse) v zvezi z dodelitvijo otroškega dodatka v Nemčiji.

3

Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o prostem gibanju oseb, podpisan v Luxembourgu 21. junija 1999 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 41, str. 89, v nadaljevanju: sporazum o prostem gibanju oseb), je začel veljati 1. junija 2002.

4

Člen 8 tega sporazuma določa, da pogodbenice uredijo koordinacijo sistemov socialne varnosti v skladu s Prilogo II k temu sporazumu.

5

Člen 1 Priloge II k temu sporazumu je v prvotni različici določal:

„1.   Pogodbenici se dogovorita, da bosta na področju koordinacije sistemov socialne varnosti v medsebojnih odnosih uporabljali akte Skupnosti, navedene v različici, veljavni ob podpisu sporazuma [o prostem gibanju oseb], vključno s spremembami iz oddelka A te priloge […].

2.   Pojem ‚država članica‘ oziroma ‚države članice‘ v aktih iz oddelka A te priloge se uporablja za države, zajete z zadevnimi akti Skupnosti, poleg tega pa tudi za Švico.“

6

Prvotna različica oddelka A Priloge II k sporazumu o prostem gibanju oseb se sklicuje na Uredbo Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 35), kakor je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo št. 118/97, ki pa je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 307/1999 z dne 8. februarja 1999 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 335, v nadaljevanju: Uredba št. 1408/71), in na Uredbo št. 574/71.

7

Člen 13(2)(a) Uredbe št. 1408/71 določa, da za osebo, zaposleno na ozemlju države članice (v nadaljevanju: država članica zaposlitve), velja zakonodaja te države članice. Poleg tega člen 73 te uredbe določa, da je zaposlena oseba, za katero velja zakonodaja navedene države članice, v skladu z določbami Priloge VI k navedeni uredbi za svoje družinske člane, ki stalno prebivajo v drugi državi članici (v nadaljevanju: država članica stalnega prebivališča), upravičena do družinskih dajatev, ki jih določa zakonodaja države članice zaposlitve, kot če bi ti stalno prebivali v tej državi.

8

Člen 10(1)(c) Uredbe št. 574/72 določa:

„Upravičenost do družinskih dajatev ali družinskih dodatkov po zakonodaji države članice, v skladu s katero pridobitev pravice do teh dajatev ali dodatkov ni pogojena z zavarovanjem, zaposlitvijo ali samozaposlitvijo, miruje, kadar so za isto obdobje in za istega družinskega člana dajatve dolgovane na podlagi nacionalne zakonodaje druge države članice ali na podlagi členov 73, 74, 77 ali 78 Uredbe [št. 1408/71] in to do zneska teh dajatev.“

9

Člen 107 Uredbe št. 574/72 z naslovom „Pretvorbe valute“ določa:

„1.   Za namene naslednjih določb:

količnik za pretvorbo v valuto zneskov, navedenih v drugi valuti, naj bo stopnja, ki jo izračuna Komisija in temelji na mesečnem povprečju v referenčnem obdobju določenem v odstavku 2, o referenčnih menjalnih tečajih, ki jih objavi Evropska centralna banka.“

2.   Referenčno obdobje je:

4.   Datum, ki se upošteva za določanje menjalnih tečajev, ki se uporabi v primerih iz odstavka 1, določi Upravna komisija [za socialno varnost delavcev migrantov] na predlog Revizijskega odbora.

5.   Menjalni tečaji, ki se uporabljajo v primerih iz odstavka 1, se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti v predzadnjem mesecu pred mesecem, od prvega dne katerega dalje se uporabljajo.

6.   V primerih, ki jih odstavek 1 ne zajema, se pretvorba opravi po uradnem menjalnem tečaju na dan plačila tako za izplačilo kot za povračilo dajatev.“

10

Uredba št. 1408/71 je bila nadomeščena z Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72, in popravek UL L 103, str. 51). Uredba št. 574/72 je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo št. 987/2009. Ti novi uredbi sta v skladu s členom 91 Uredbe št. 883/2004 in členom 97 Uredbe št. 987/2009 začeli veljati 1. maja 2010.

11

Po sprejetju teh uredb je bila s Sklepom št. 1/2012 Skupnega odbora, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani o prostem gibanju oseb z dne 31. marca 2012 o nadomestitvi njegove Priloge II o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 103, str. 51), s 1. aprilom 2012, torej z začetkom veljavnosti tega sklepa, sprejeta nova različica te priloge. Oddelek A navedene priloge v tej novi različici se sklicuje na uredbi št. 883/2004 in št. 987/2009 namesto na uredbi št. 1408/71 in št. 574/72.

12

Člen 67 Uredbe št. 883/2004 določa, da je oseba upravičena do družinskih dajatev v skladu z zakonodajo pristojne države članice tudi za družinske člane, ki stalno prebivajo v drugi državi članici.

13

Člen 68(2) navedene uredbe določa:

„V primeru prekrivanja upravičenj se družinske dajatve dodelijo v skladu z zakonodajo, ki ima v skladu z odstavkom 1 prednost. Upravičenosti do družinskih dajatev na podlagi druge zakonodaje ali zakonodaj v koliziji mirujejo do zneska, določenega v prvi zakonodaji, po potrebi pa se razlika do tega zneska dodeli v obliki dodatka. Take razlike v obliki dodatka pa ni treba dodeliti za otroke, ki stalno prebivajo v drugi državi članici, kadar je podlaga za upravičenost do zadevne dajatve zgolj stalno prebivališče.“

14

Člen 87(1) navedene uredbe vsebuje naslednjo prehodno določbo, ki se v skladu s členom 93 Uredbe št. 987/2009 uporablja tudi za položaje, ki jih ureja zadnjenavedena uredba:

„Ta uredba ne podeljuje kakršnih koli pravic glede obdobja pred datumom začetka njene veljavnosti.“

15

Člen 90 Uredbe št. 987/2009 določa:

„Za izvajanje osnovne uredbe [št. 883/2004] in izvedbene uredbe [št. 987/2009] se kot veljavni menjalni tečaj med dvema valutama uporablja referenčni menjalni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka. Datum, na katerega se določi menjalni tečaj, določi Upravna komisija [za koordinacijo sistemov socialne varnosti].

16

Ta komisija je sprejela Sklep št. H3 z dne 15. oktobra 2009 o datumu, ki se upošteva pri določanju menjalnih tečajev iz člena 90 Uredbe št. 987/2009 (UL 2010, C 106, str. 56).

17

Člen 62(1), točka 1, zakona o dohodnini (Einkommensteuergesetz) določa:

„V zvezi z otroki v smislu člena 63 je do otroškega dodatka na podlagi tega zakona upravičena vsaka oseba:

18

Člen 65 navedenega zakona, naslovljen „Druge otroške dajatve“, v odstavku 1, točka 2, določa:

„Otroški dodatek se ne izplačuje za otroke, ki so upravičeni do ene od teh dajatev ali bi bili do nje upravičeni, če bi bil vložen ustrezen zahtevek:

[…]

19

Zakonca Wagener s svojimi tremi otroki prebivata v Nemčiji. B. Wagener ni zaposlena. G. Wagener je od 1. oktobra 2006 zaposlen v Švici. Na podlagi te zaposlitve je od oktobra 2006 do novembra 2011 za vse tri otroke prejemal družinske dodatke v švicarskih frankih.

20

Poleg tega je g. Wagener v istem obdobju v Nemčiji zanje prejemal tudi otroške dodatke. Ker Familienkasse ni bil obveščen, da g. Wagener opravlja poklicno dejavnost v Švici, so bili ti dodatki izplačani v celoti.

21

Ko je bil Familienkasse februarja 2012 obveščen o opravljanju te dejavnosti, je z odločbo z dne 18. oktobra 2012 dodelitev navedenih dodatkov odpravil z oktobrom 2006 in zahteval povrnitev zneska teh dodatkov.

22

Vendar je Familienkasse ugotovil, da ima B. Wagener na podlagi člena 10(1)(a) Uredbe št. 574/72 pravico do t. i. „izravnalnega“ dodatka s strani nemške države, in sicer v znesku razlike med nemškim otroškim dodatkom in švicarskim družinskim dodatkom. Familienkasse je B. Wagener predlagal, naj vloži zahtevke v zvezi s tem.

23

Vendar je Familienkasse po posredovanju točnega zneska družinskih dodatkov, prejetih v Švici, z odločbo z dne 17. oktobra 2012 zavrnil zahtevek za izravnalni dodatek k družinskim dodatkom za obdobje od oktobra 2006 do novembra 2011 za prva otroka B. Wagener, ker je bil znesek švicarskih dodatkov višji od nemških dodatkov. Glede tretjega otroka je B. Wagener za to petletno obdobje dodelil izravnalni dodatek k družinskim dodatkom v višini 39,42 EUR.

24

Pri pretvorbi švicarskih družinskih dajatev se je Familienkasse oprl na menjalni tečaj, ki ga je Bundesagentur für Arbeit (zvezni zavod za zaposlovanje) določil za prvo četrtletje 2012.

25

B. Wagener je s pritožbo z dne 8. novembra 2012 izpodbijala uporabo tega menjalnega tečaja. Familienkasse je z odločbo z dne 21. novembra 2012 to pritožbo zavrnil in navedel, da je bila navedena pretvorba opravljena v skladu s členom 107(1) in (2) Uredbe št. 574/72.

26

B. Wagener je nato vložila tožbo pri predložitvenem sodišču in med drugim zatrjevala, da je treba to pretvorbo opraviti na podlagi uredb št. 883/2004 in št. 987/2009 v povezavi s Sklepom št. H3.

27

Predložitveno sodišče po eni strani meni, da se ti uredbi glede Švicarske konfederacije uporabljata šele od 1. aprila 2012. Po drugi strani pa navaja različno nacionalno sodno prakso v zvezi s pretvorbo valute pri izračunu pravice do izravnalnega dodatka k otroškim dodatkom. Čeprav so nekatera nacionalna sodišča uporabila člen 107(6) Uredbe št. 574/72, so se druga, kot na primer Finanzgericht München (finančno sodišče v Münchnu), sklicevala na člen 107(1) te uredbe, čeprav člen 10 navedene uredbe v tej določbi ni naveden.

28

Zadnjenavedeno sodišče meni, da člena 107(6) Uredbe št. 574/72 ni primerno uporabljati za pretvorbo valute dajatev za socialno varstvo pri izračunu izravnalnega dodatka k družinskim dodatkom na podlagi člena 10 te uredbe, ker ne določa točnega datuma, ko je treba opraviti to pretvorbo. Poleg tega bi uporaba člena 107(6) navedene uredbe otežila praktične postopke, na podlagi katerih pristojni organ izračuna dajatve, ki se izplačajo številnim upravičencem v daljšem obdobju, ker bi ta organ zavezala, da izračuna znesek teh dajatev glede na datum vsakega izplačila navedenih dajatev vsakemu posameznemu upravičencu. Poleg naj bi obstajala praznina v zakonodaji Unije, ki bi jo bilo treba zapolniti z uporabo člena 107(1) te uredbe po analogiji.

29

V teh okoliščinah je Finanzgericht Baden-Württemberg prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

30

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, pretvorbo valute družinskih dodatkov opraviti v skladu s členom 107(1) Uredbe št. 574/72, členom 107(6) te uredbe ali členom 90 Uredbe št. 987/2009.

31

V zvezi s tem je iz člena 1(1) Priloge II k sporazumu o prostem gibanju oseb v povezavi s Sklepom št. 1/2012 razvidno, da se v zvezi z uskladitvijo dajatev, na katere se nanaša navedeni sporazum, uredbi št. 1408/71 in št. 574/72 uporabljata za obdobje od 1. junija 2002 do 31. marca 2012. Nasprotno pa se uredbi št. 883/2004 in št. 987/2009 uporabljata za obdobje od 1. aprila 2012.

32

V postopku v glavni stvari je naloga nemških organov, da družinske dajatve, ki jih je izplačala švicarska država za obdobje od oktobra 2006 do novembra 2011, pretvorijo v eure. Pravico do teh dajatev torej urejajo določbe uredb št. 1408/71 in št. 574/72 – podrobneje člena 13(2)(a) in 73 Uredbe št. 1408/71 ter člen 10(1)(a) Uredbe št. 574/72 – in ne določbe uredb št. 883/2004 in št. 987/2009.

33

V teh okoliščinah je treba pretvorbo valute navedenih dajatev opraviti na podlagi člena 107 Uredbe št. 574/72, ki zadeva pretvorbo dajatev, na katere se nanašajo določbe uredb št. 1408/71 in št. 574/72, in ne na podlagi člena 90 Uredbe št. 987/2009, ker je v skladu z zadnjenavedeno določbo ta namenjena le uporabi določb uredb št. 883/2004 in 987/2009.

34

Za določitev odstavka člena 107 Uredbe št. 574/72, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, je treba poudariti, da člen 107(1) te uredbe določa načine pretvorbe valute le za namene uporabe določb, ki so v njem izrecno določene (glej v tem smislu sodbo Grisvard in Kreitz, C‑201/91, EU:C:1992:368, točki 23 in 25).

35

Člen 107(1) navedene uredbe se torej ne sklicuje niti na člen 13(2)(a) Uredbe št. 1408/71, niti na člen 73 te uredbe, niti na člen 10(1)(a) Uredbe št. 574/72. Zato ga v postopku v glavni stvari ni mogoče uporabiti.

36

Ker je treba člen 107(6) Uredbe št. 574/72 v skladu z njegovim besedilom uporabiti za primere, na katere se člen 107(1) te uredbe ne nanaša, pretvorbo valute dajatev v postopku v glavni stvari ureja prvonavedena določba.

37

Te ugotovitve ne omaje trditev, da člen 107(6) navedene uredbe ne olajšuje postopka pretvorbe valute dajatev za namene izračuna izravnalnega dodatka k družinskim dodatkom na podlagi člena 10 te uredbe.

38

Ker je besedilo člena 107 Uredbe št. 574/72 jasno glede razmerja med njegovimi odstavki od 1 do 6, trditve v zvezi z lažjim načinom izračuna, navedenim v členu 107(1) te uredbe, ne morejo biti v nasprotju s tem besedilom (sodba Grisvard in Kreitz, EU:C:1992:368, točki 23 in 25).

39

Morebitni pomisleki glede datuma pretvorbe valute na podlagi člena 107(6) navedene uredbe ne morejo utemeljiti neuporabe te določbe. Nasprotno, odgovor na ta vprašanja mora izhajati iz razlage zadevne odločbe.

40

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na prvo vprašanje odgovoriti tako, da je treba v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, pretvorbo valute družinskih dodatkov opraviti v skladu s členom 107(6) Uredbe št. 574/72.

41

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 107(6) Uredbe št. 574/72 razlagati tako, da je – za namene izračuna izravnalnega dodatka k družinskim dodatkom na podlagi člena 10(1)(a) te uredbe – pretvorbo valute družinskih dodatkov, kot so ti v postopku v glavni stvari, treba opraviti bodisi po uradnem menjalnem tečaju na dan plačila dajatev s strani države članice zaposlitve bodisi po uradnem menjalnem tečaju na dan plačila dodatka s strani države članice stalnega prebivališča.

42

V zvezi s tem člen 107(6) navedene uredbe določa, da se v primerih izplačila dajatev pretvorba valute opravi po uradnem menjalnem tečaju na dan plačila.

43

Poleg tega je iz členov 13(2)(a) in 73 Uredbe št. 1408/71 v povezavi s členom 10(1)(a) Uredbe št. 574/72 razvidno, da je zaposlena oseba upravičena do vseh družinskih dajatev, ki jih določa zakonodaja države članice zaposlitve, medtem ko njena upravičenost do družinskih dodatkov po zakonodaji države članice stalnega prebivališča miruje do zneska zadnjenavedenih dajatev.

44

Zato, kadar so družinski dodatki, ki jih določa zakonodaja države članice zaposlitve, višji od tistih, ki jih določa država članica stalnega prebivališča, upravičenost zaposlenih oseb za zadnjenavedene miruje do celotnega zneska. Tak delavec tako ne prejme nobenega plačila s strani države članice stalnega prebivališča.

45

Ker pa besedilo člena 107(6) Uredbe št. 574/72 pretvorbo dajatev nepogojno povezuje z menjalnim tečajem na dan „plačila“, je treba ta člen razlagati tako, da določa pretvorbo dajatev, ki jih plačuje država članica zaposlitve, ker se to plačilo izvede v vsakem primeru, medtem ko se plačilo države članice stalnega prebivališča izvede le, če so izpolnjeni posebni pogoji, ter je torej pogojno in negotovo.

46

Taka razlaga poleg tega zagotavlja polni učinek pravil o prepovedi prekrivanja, kot je pravilo, določeno v členu 10(1)(a) Uredbe št. 574/72, ki se nanaša na to, da se upravičencu do dajatev, ki jih plačuje več držav članic, zagotovi celotni znesek dajatev, ki je enak znesku najbolj ugodne dajatve, ki mu je dolgovana na podlagi zakonodaje ene od teh držav članic (glej v tem smislu sodbo Romano, 98/80, EU:C:1981:104, točka 24).

47

Poudariti je namreč treba, da v zadevi, kot je ta v postopku v glavni stvari, upravičenec do družinskih dodatkov, ki jih plačuje država članica zaposlitve, stalno prebiva v državi članici, ki zagotavlja izravnalni dodatek k družinskim dodatkom, tako da se dodatki, ki jih plačuje država članica zaposlitve, prenesejo v državo članico stalnega prebivališča. Vendar lahko upravičenec ta dodatek države članice stalnega prebivališča uveljavlja šele po plačilu te dajatve s strani države članice zaposlitve in pretvorbi njenega zneska v valuto države članice stalnega prebivališča, če je pretvorjeni znesek nižji od zneska dajatve, ki je dolgovan na podlagi zakonodaje države članice stalnega prebivališča.

48

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 107(6) Uredbe št. 574/72 razlagati tako, da je – za namene izračuna izravnalnega dodatka k družinskim dodatkom na podlagi člena 10(1)(a) te uredbe – pretvorbo valute družinskih dodatkov, kot so ti v postopku v glavni stvari, treba opraviti po uradnem menjalnem tečaju na dan plačila teh dajatev s strani države članice zaposlitve.

49

Glede na odgovor na prvo vprašanje na tretje in četrto ni treba odgovoriti.

50

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo: