Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62013CA0291

    Zadeva C-291/13: Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 11. septembra 2014 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Eparchiako Dikastirio Lefkosias – Ciper) – Sotiris Papasavvas proti O Fileleftheros Dimosia Etaireia Ltd in drugim (Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Direktiva 2000/31/ES — Področje uporabe — Spor zaradi obrekovanja)

    UL C 409, 17.11.2014, p. 14–15 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    17.11.2014   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 409/14


    Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 11. septembra 2014 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Eparchiako Dikastirio Lefkosias – Ciper) – Sotiris Papasavvas proti O Fileleftheros Dimosia Etaireia Ltd in drugim

    (Zadeva C-291/13) (1)

    ((Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Direktiva 2000/31/ES - Področje uporabe - Spor zaradi obrekovanja))

    2014/C 409/20

    Jezik postopka: grščina

    Predložitveno sodišče

    Eparchiako Dikastirio Lefkosias

    Stranke v postopku v glavni stvari

    Tožeča stranka: Sotiris Papasavvas

    Tožene stranke: O Fileleftheros Dimosia Etaireia Ltd, Takis Kounnafi, Giorgios Sertis

    Izrek

    1.

    Člen 2(a) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) je treba razlagati tako, da pojem „storitve informacijske družbe“ v smislu te določbe zajema storitve, s katerimi se zagotavljajo informacije na spletu, za katere ponudniku ne plača prejemnik, temveč je ta plačan iz dohodkov od oglasov, objavljenih na internetnem mestu.

    2.

    Direktiva 2000/31 v zadevi, kot je ta v glavni stvari, ne nasprotuje uporabi ureditve civilne odgovornosti zaradi obrekovanja.

    3.

    Omejitve civilne odgovornosti, določene v členih 12, 13 in 14 Direktive 2000/31, ne zajemajo položaja, v katerem je družba, ki izdaja časopis in ki ima internetno mesto, na katerem je objavljena elektronska različica časopisa, pri čemer je ta družba poleg tega plačana iz dohodkov od komercialnega oglaševanja na tem mestu, če pozna objavljene informacije in ima nad njimi nadzor, ne glede na to, ali je navedeno mesto brezplačno ali plačljivo.

    4.

    Omejitve odgovornosti, določene v členih 12, 13 in 14 Direktive 2000/31, je mogoče uporabiti v okviru spora med posamezniki, ki se nanaša na civilnopravno odgovornost zaradi obrekovanja, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenih členih.

    5.

    Členi 12, 13 in 14 Direktive 2000/31 ponudniku storitev informacijske družbe ne omogočajo, da nasprotuje vložitvi tožbe zaradi ugotovitve civilne odgovornosti proti njemu in posledično celo temu, da bi nacionalno sodišče sprejelo začasne ukrepe. Ponudnik se lahko na omejitve odgovornosti, določene v teh členih, sklicuje v skladu z določbami nacionalnega prava, s katerimi so bile te omejitve prenesene, ali če niso bile prenesene, v skladu s skladno razlago nacionalnega prava. Direktiva 2000/31 pa, nasprotno, v sporu, kot je ta v postopku v glavni stvari, sama po sebi ne more ustvarjati obveznosti za posameznika in se torej nanjo kot tako proti njemu ni mogoče sklicevati.


    (1)  UL C 207, 20.7.2013.


    Top