Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62012CN0612

    Zadeva C-612/12 P: Pritožba, ki jo je Ballast Nedam NV vložil 21. decembra 2012 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 27. septembra 2012 v zadevi T-361/06, Ballast Nedam proti Komisiji

    UL C 71, 9.3.2013, p. 10–11 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    9.3.2013   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 71/10


    Pritožba, ki jo je Ballast Nedam NV vložil 21. decembra 2012 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 27. septembra 2012 v zadevi T-361/06, Ballast Nedam proti Komisiji

    (Zadeva C-612/12 P)

    2013/C 71/16

    Jezik postopka: nizozemščina

    Stranki

    Pritožnik: Ballast Nedam NV (zastopnika: A. R. Bosman in E. Oude Elferink, odvetnika)

    Druga stranka v postopku: Evropska komisija

    Predlogi

    Pritožnica Sodišču predlaga:

    naj odločitev Splošnega sodišča, kot je sprejeta v izreku izpodbijane sodbe, v celoti ali delno razglasi za nično;

    v primeru, da se pritožbi ugodi,

    naj predlogom družbe Ballast Nedam, podanim na prvi stopnji, v celoti ali delno ugodi;

    naj Komisiji naloži plačilo stroškov na obeh stopnjah.

    Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

    Družba Ballast Nedam v utemeljitev svoje pritožbe navaja dva pritožbena razloga.

    S prvim pritožbenim razlogom zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo člen 27(1) Uredbe št. 1/2003 (1) in njeno pravico do obrambe, ker odločbo Komisije (2) ni (delno) razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na družbo Ballast Nedam. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo, da obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah z dne 18. oktobra 2004 v tej zadevi naj ne bi ustrezalo zahtevam, ki jih pravo Unije določa za tako obvestilo.

    Družba Ballast Nedam v utemeljitev te trditve navaja, prvič, da je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi sicer ugotovilo, da je obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah v bistveni točki nejasno, ni pa iz tega sklepalo, da Komisija ni spoštovala njene pravice do obrambe.

    Drugič, Splošno sodišče naj bi napačno ugotovilo, da naj bi Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah navedla zadostne podatke, da je mogoče ugotoviti na katera dejstva in okoliščine se je oprla pri obrazložitvi svojih trditev v zvezi z obstojem kršitve, in jasno navedla, katera podjetja lahko pričakujejo globo. V delu, v katerem se nanaša na družbo Ballast Nedam, naj bi temeljila na napačni razlagi sodne prakse Sodišča v zvezi z zahtevami, ki naj bi se postavljale glede vsebine obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah. Pri tem naj bi bilo pomembno, da hčerinska družba, katere kršitev se pripisuje družbi Ballast Nedam, naj ne bi bila navedena v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah.

    Tretjič, družba Ballast Nedam izpodbija ugotovitev Splošnega sodišča, da ji zaradi obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah naj ne bi moglo ostati neznano, da bo kot matična družba družbe Ballast Nedam Grond en Wegen B.V. naslovnica končne odločbe Komisije. S tem naj bi Splošno sodišče med drugim napačno presodilo obseg sodne prakse Sodišča, v skladu s katero naj bi bilo treba v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah navesti v kateri vlogi se podjetju očita navajana dejstva.

    Četrtič, Splošno sodišče naj bi pri preizkusu, ali je Komisija spoštovala pravico do obrambe, napačno upoštevalo domnevni vsebinski odgovor družbe Ballast Nedam na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah.

    Družba Ballast Nedam z drugim pritožbenim razlogom zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo pravo Unije, ker je napačno uporabilo temeljna načela, ki se uporabijo v zvezi z vprašanjem, kdaj se lahko matičnim družbam pripiše kršitve prava omejevalnih sporazumov. Družba Ballast Nedam meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je ugotovilo, da ji lahko Komisija naloži odgovornost za kršitev člena 81 ES, čeprav Komisija kršitve ni ugotovila.

    Družba Ballast Nedam v utemeljitev navaja, prvič, da je Splošno sodišče v sodbi z dne 24. marca 2011 v zadevi Tomkins proti Komisiji (T-382/06, ZOdl., str. II-1157) ugotovilo, da odgovornost matične družbe ne sme presegati odgovornosti hčerinske družbe, katere kršitev prava omejevalnih sporazumov se ji pripisuje. Iz tega naj bi izhajalo, da naj se kršitve ne bi moglo pripisati matični družbi, kolikor in dokler je Komisija ni ugotovila.

    V zvezi s tem družba Ballast Nedam navaja, da polje proste presoje Komisije pri odločanju, katerim enotam podjetja se lahko naloži odgovornost za kršitev prava omejevalnih sporazumov, ni tako široko, da bi lahko naložila matični družbi odgovornost za kršitev, ki se ni ugotovila.

    Drugič, družba Ballast Nedam graja okoliščino, da je Splošno sodišče upoštevalo, da ni izpodbila domneve, da je imela odločilen vpliv na ravnanje na trgu družbe BN Grond en Wegen. Ta okoliščina naj bi bila v tesni zvezi s kršitvijo njene pravice do obrambe in naj bi bila poleg tega pravno nepomembna.


    (1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).

    (2)  Odločba Komisije C(2006) 4090 z dne 13. septembra 2006 v zvezi s postopkom po členu 81 [ES] (Zadeva št. COMP/F/38.456 – Bitumen (NL)).


    Top