Pritožba, ki jo je 14. maja 2012 Republika Avstrija vložila zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 28. februarja 2012 v združenih zadevah T-268/08 in T-281/08, Land Burgenland in Republika Avstrija proti Evropski komisiji

(Zadeva C-223/12 P)

2012/C 194/26

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Republika Avstrija (zastopnica: C. Pesendorfer, zastopnica)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Land Burgenland

Predlogi pritožnice

Pritožnica predlaga:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s pritožbo izpodbija sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 28. februarja 2012 v združenih zadevah T-268/08 in T-281/08, s katero je bila zavrnjena tožba pritožnice zoper Odločbo Komisije 2008/719/ES z dne 30. aprila 2008 o državni pomoči Avstrije za privatizacijo Bank Burgenland.

Pritožnica navaja dva pritožbena razloga:

1.   Kršitev člena 107(1) PDEU, ker je Splošno sodišče ugotovilo, da dejstvo, da Komisija ni upoštevala tveganj za Land Burgenland, povezanih z garancijo za izpolnjevanje obveznosti, ki je namenjena javnim posojilnim ustanovam (Ausfallhaftung), ne pomeni kršitve

Splošno sodišče se je tudi napačno opiralo na sodno prakso, ki v obravnavani zadevi ni uporabljiva, ali, če se uporablja vsaj načeloma, ni v skladu s preudarki Splošnega sodišča.

Splošno sodišče poleg tega ni upoštevalo drugih sodnih precedensov, ki so v nasprotju z njegovimi trditvami.

Nazadnje, Splošno sodišče je napačno menilo, da tveganja, povezanja z Ausfallhaftung ni treba upoštevati, čeprav je Ausfallhaftung obstoječa pomoč in torej zakonita.

2.   Kršitev člena 107(1) PDEU ker je Splošno sodišče ugotovilo, da Komisija s tem, da je ugotovila, da niti rezultat niti trajanje postopka pred nadzornim organom za finančne trge (v nadaljevanju: FMA) nista upravičila prodaje banke Bank Burgenland zavarovalnici Grazer Wechselseitige Versicherung, ni storila napake

Splošno sodišče je štelo, da Komisija ni storila napake s tem, da je ugotovila neobstoj elementov, ki kažejo na to, da je FMA zavrnila nakup s strani konzorcija, čeprav je napačno menila, da podatki, ki jih je predložila pritožnica glede postopka odobritve pri FMA niso bili upoštevni in jih ta ni upošteval.

Poleg tega Splošno sodišče s tem, da je ugotovilo, da ni izgledalo, da bi trajanje postopka pred FMA močno ogrozilo možnosti za privatizacijo Bank Burgenland, ni upoštevalo konkretnih dokazov, ki jih je predložila pritožnica.

Nazadnje, Splošno sodišče naj bi uporabilo napačno merilo nadzora.