EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62011TN0434

Zadeva T-434/11: Tožba, vložena 3. avgusta 2011 – Europäisch-Iranische Handelsbank proti Svetu

UL C 282, 24.9.2011, p. 48–48 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

24.9.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/48


Tožba, vložena 3. avgusta 2011 – Europäisch-Iranische Handelsbank proti Svetu

(Zadeva T-434/11)

2011/C 282/88

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Europäisch-Iranische Handelsbank AG (Hamburg, Nemčija) (zastopniki: S. Gadhia in S. Ashley, Solicitors, H. Hohmann, odvetnik, D. Wyatt, Queen's Counsel, in R. Blakeley, Barrister)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Razglasitev ničnosti točke 1 Tabele B v Prilogi I k Sklepu Sveta 2011/299/SZVP (1), kolikor se nanaša na tožečo stranko;

razglasitev ničnosti točke 1 Tabele B v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Sveta (EU) št. 503/2011 (2), kolikor se nanaša na tožečo stranko;

razglasitev, da se člen 20(1)(b) Sklepa Sveta 2010/413/SZVP (3) za tožečo stranko ne uporablja;

razglasitev, da se člen 16(2) Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 (4) za tožečo stranko ne uporablja; in

naložitev stroškov toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: tožena stranka naj bi kršila postopek, ker:

ni podala primerne, natančne in zadostne obrazložitve, in

ni spoštovala pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva.

2.

Drugi tožbeni razlog: tožena stranka naj bi storila očitno napako pri presoji, ko je ugotavljala, ali so bila izpolnjena merila za imenovanje tožeče stranke v izpodbijanih ukrepih, ker so bile transakcije, na podlagi katerih je bila tožeča stranka očitno imenovana, bodisi dovoljene bodisi v skladu z odločitvami in smernicami pristojnega nacionalnega organa (nemške centralne banke).

3.

Tretji tožbeni razlog: tožena stranka naj bi kršila upravičena pričakovanja tožeče stranke, da za ravnanje, ki ga je odobril pristojni nacionalni organ, ne bo kaznovana z odreditvijo omejevalnih ukrepov. Podredno naj bila s kaznovanjem tožeče stranke v teh okoliščinah kršena načelo pravne varnosti in pravica tožeče stranke do dobrega upravljanja.

4.

Četrti tožbeni razlog: imenovanje tožeče stranke naj bi pomenilo kršitev njenih lastninskih pravic in/ali pravice do opravljanja dejavnosti ter naj bi bilo z njim očitno kršeno načelo sorazmernosti.

5.

Peti tožbeni razlog: če je pooblastilo, na podlagi katerega je domnevno ukrepala tožena stranka, zavezujoče, naj bi bilo nezakonito, ker je v nasprotju z načelom sorazmernosti.


(1)  Sklep Sveta 2011/299/SZVP z dne 23. maja 2011 o spremembah Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 136, str. 65).

(2)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 503/2011 z dne 23. maja 2011 o izvajanju Uredbe (EU) št. 961/2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 136, str. 26).

(3)  Sklep Sveta z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL L 195, str. 39).

(4)  Uredba Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL L 281, str. 1).


Top