24.9.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/33

—

sklep Komisije z dne 10. maja 2011 v postopku Držav pomoč C 36/2007 – Nemčija, državna pomoč v korist družbe Deutsche Post AG (C(2011) 3081 koč.) razglasi za ničen;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU – Očitno napačna opredelitev kot pomoč

Očitna napaka pri presoji Komisije je v tem, da Komisija v danem primeru ni upoštevala sodne prakse iz zadeve Danske Busvognmænd proti Komisiji (Combus) (sodba z dne 16. marca 2004, T-157/01, Recueil, str. II-917). V skladu s to sodno prakso ukrepi, ki nekdanja državna podjetja oprostijo bremena pokojnin, ki presegajo višino, ki običajno bremeni zasebna podjetja, niso pomoči. Če se ta sodna praksa uporabi v danem primeru, iz tega nujno izhaja, da državno financiranje pokojninskih obveznosti ni državna pomoč.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev členov 1(b) Uredbe št. 659/1999 (1), 107 PDEU in 108 PDEU – očitna napaka pri opredelitvi kot „nova“ pomoč

Očitna napaka Komisije pri presoji je v tem, da ni upoštevala, da gre pri državnem jamstvu za pokojninske obveznosti – če sploh gre za pomoč – le za veljavne pomoči. Stalno jamstvo zvezne države za pokojninske obveznosti izhaja iz nemškega temeljnega zakona, torej je obstajalo že ob uveljavitvi pogodb in pozneje ni doživelo bistvenih sprememb. Poleg tega je Komisija vezana na obrazložitev v zadevi Deutsche Post proti Komisiji (T-266/02), da je glede pokojninske ureditve že v odločbi z dne 19. junija 2002 zanikala, da je izpolnjen pogoj „prednosti“ pomoči, kar je enako negativnemu izvidu.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU – očitno napačna metoda izračuna domnevne pomoči

Tožeča stranka očita, da Komisija ni opravila po lastnih navedbah potrebni saldo izračun prispevkov za socialno varnost, ki jih je dejansko plačala tožeča stranka za uradnike, zmanjšanih za domnevne „dodatke“ za konkurenčno neobičajna socialna bremena v plači, odobreni za regulirane proizvode, in za socialne prispevke, ki jih morajo v normalnih tržnih pogojih nositi zasebni konkurenti. Komisijina metodologija za izračun tako nedopustno izključuje višino socialnih dajatev, ki jih je tožeča stranka dejansko plačala za uradnike, zaradi česar za višino domnevne pomoči, ki jo izračuna Komisija, ni pomembno, ali in v kolikšni višini je tožeča stranka vplačila prispevke za socialno varnost. Tožeča stranka še navaja, da domnevni „dodatki“ v plačah niso dokazljivi in da v nobenem primeru konkurenčno neobičajnih socialnih stroškov rezultati dejansko ne morejo pokriti.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU – Očitno napačna opredelitev domnevnega „navzkrižnega subvencioniranja“ nereguliranega področja z reguliranim področjem kot pomoč

Tožeča stranka navaja, da Komisija ni opravila potrebne izračuna prekomerne izravnave in ni preverila, ali so državne izravnave sploh prekoračile stroške, ki se jih lahko izravna.

5.

Peti tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU – očitna napaka pri določitvi „mejne vrednosti“ konkurenčno običajnih socialnih bremen

Tožeča stranka glede tega predvsem očita, da je Komisija pri izračunu konkurenčno običajnih prispevkov za socialno varnost zasebnih delodajalcev upoštevala prispevke delavcev, čeprav se morajo ti prispevki všteti v premoženje delavcev, in ne k prispevkom za socialno varnost, ki jih morajo plačevati delodajalci, in da Komisija kot „mejno vrednost“ določa (pretirano) raven plač uradnikov, ne pa konkurenčno običajne plače v zasebnih podjetjih. Če se bi popravili obe napaki – kar je sicer nujno potrebno – ne bi šlo več za domnevno pomoč.

6.

Šesti tožbeni razlog: kršitev člena 296, drugi odstavek, PDEU – pomanjkljivost obrazložitve

Izpodbijani sklep ni zadostno obrazložen.