19.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 312/21

1.

Ali je treba pojem „središče dolžnikovih glavnih interesov“, določen v členu 3(1) Uredbe (ES) Št. 1346/2000 (1), razlagati v skladu s pravom Skupnosti ali v skladu z nacionalnim pravom, in če je odgovor prva možnost, kakšen je pomen tega pojma in kateri so odločilni dejavniki ali elementi za določitev „središča glavnih interesov“?

2.

Ali je mogoče domnevo iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1346/2000, in sicer da se „[p]ri družbi […], dokler se ne dokaže nasprotno, domneva, da je središče dolžnikovih glavnih interesov registrirani sedež“, ovreči z ugotovitvijo obstoja dejanske dejavnosti podjetja v državi, ki ni država, v kateri ima družba registriran sedež, ali pa je treba za to, da se domneva ovrže, ugotoviti, da družba v državi, v kateri ima registriran sedež, ni opravljala nobene podjetniške dejavnosti?

3.

Ali dejstvo, da ima družba v državi članici, ki ni država, v kateri ima registriran sedež, nepremičnine in da obstajata najemna pogodba v zvezi z dvema hotelskima kompleksoma, ki sta jo sklenili družba dolžnica in neka druga družba, in pogodba, ki jo je družba dolžnica sklenila z neko bančno institucijo, pomeni obstoj elementov in dejavnikov, ki zadostujejo za to, da se ovrže domneva, določena v členu 3 Uredbe (ES) št. 1346/2000, v korist „registriranega sedeža“ družbe, in ali te okoliščine zadostujejo za to, da se šteje, da ima družba v tej državi „poslovalnico“ v smislu člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1346/2000?

Ali v primeru, da se ugotovitev, ki jo je Corte di Cassazione glede pristojnosti sodišč sprejelo v zgoraj navedenem sklepu št. 10606/2005, opira na razlago člena 3 Uredbe (ES) št. 1346/2000, ki se razlikuje od razlage Sodišča Evropskih skupnosti, člen 382 italijanskega zakona o pravdnem postopku, v skladu s katerim Corte di Cassazione dokončno in zavezujoče odloči o pristojnosti, nasprotuje uporabi te določbe Skupnosti, kakor jo razlaga Sodišče?