Zadeva T-53/07

Trade-Stomil sp. z o.o.

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg butadienskega kavčuka in emulzijskega stiren-butadienskega kavčuka – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Sodelovanje v kartelu – Odgovornost za kršitev – Globe – Teža in trajanje kršitve – Olajševalne okoliščine“

Povzetek sodbe

Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazi, ki jih je treba zbrati

(člen 81(1) ES)

Kar zadeva izvedbo dokazov glede kršitve člena 81(1) ES, mora Komisija dokazati kršitve, ki jih ugotovi, in predložiti dokaze, s katerimi lahko pravno zadostno dokaže obstoj dejstev, ki pomenijo kršitev. Tako mora Komisija predložiti natančne in skladne dokaze, da bi utemeljila trdno prepričanje, da je bila kršitev storjena.

Dvom na strani sodišča je treba razlagati v korist podjetja, naslovnika odločbe o ugotovitvi kršitve. Sodišče torej ne more ugotoviti, da je Komisija pravno zadostno dokazala zadevno kršitev, če o tem še vedno dvomi.

Poleg tega je običajno, da so dejavnosti v zvezi s protikonkurenčnimi ravnanji in sporazumi prikrite, da so sestanki tajni in da je dokumentacije o tem kar najmanj. Iz tega je mogoče sklepati, da tudi če Komisija odkrije listine, ki jasno dokazujejo nedovoljeno navezovanje stikov med gospodarskimi subjekti, so te običajno pomanjkljive in nepovezane, tako da je treba posamezne podrobnosti pogosto rekonstruirati s sklepanjem. Zato je treba v večini primerov na obstoj protikonkurenčnega ravnanja ali sporazuma sklepati na podlagi nekaj naključij in indicev, ki lahko – če se upoštevajo skupaj in če ni druge skladne razlage – pomenijo dokaz o kršitvi pravil o konkurenci.

Čeprav dokazi, ki jih je zbrala Komisija, imajo neko dokazno vrednost, ti ob upoštevanju protislovij v odločbi Komisije, zlasti v zvezi s sestanki kartela, in dvoma, ki ga je treba razlagati v korist zadevnega podjetja, ne zadostujejo za utemeljitev ugotovitve o obstoju kršitve zadevnega podjetja, zato je treba odločbo Komisije razglasiti za nično.

(Glej točke 63, 64, 76 in 78.)

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 13. julija 2011(*)

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg butadienskega kavčuka in emulzijskega stiren‑butadienskega kavčuka – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Sodelovanje v kartelu – Odgovornost za kršitev – Globe – Teža in trajanje kršitve – Olajševalne okoliščine“

V zadevi T‑53/07,

Trade-Stomil sp. z o.o. s sedežem v Lodžu (Poljska), ki jo zastopata F. Carlin, barrister, in E. Batchelor, solicitor,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki sta jo sprva zastopala X. Lewis in V. Bottka, nato V. Bottka in V. Di Bucci, zastopniki,

tožena stranka,

zaradi predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2006) 5700 konč. z dne 29. novembra 2006 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva št. COMP/F/38.638 – butadienski kavčuk in emulzijski stiren‑butadienski kavčuk) v delu, ki se nanaša na družbo Trade‑Stomil sp. z o.o., ali podredno, za odpravo ali zmanjšanje globe, naložene družbi Trade‑Stomil,

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi F. Dehousse (poročevalec), v funkciji predsednika, I. Wiszniewska-Białecka, sodnica, in N. Wahl, sodnik,

sodna tajnica: K. Pocheć, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 20. oktobra 2009,

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Komisija Evropskih skupnosti je z Odločbo C(2006) 5700 konč. z dne 29. novembra 2006 (Zadeva št. COMP/F/38.638 – butadienski kavčuk in emulzijski stiren‑butadienski kavčuk, v nadaljevanju: izpodbijana odločba) ugotovila, da je več podjetij s sodelovanjem v kartelu na trgu zgoraj navedenih proizvodov kršilo člen 81(1) ES in člen 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP).

2        Naslovniki izpodbijane odločbe so ta podjetja:

–        Bayer AG s sedežem v Leverkusnu (Nemčija);

–        The Dow Chemical Company s sedežem v Midlandu, Michigan (Združene države Amerike) (v nadaljevanju: Dow Chemical);

–        Dow Deutschland Inc. s sedežem v Schwalbachu (Nemčija);

–        Dow Deutschland Anlagengesellschaft mbH (nekdanje Dow Deutschland GmbH & Co. OHG) s sedežem v Schwalbachu;

–        Dow Europe s sedežem v Horgnu (Švica);

–        Eni SpA s sedežem v Rimu (Italija);

–        Polimeri Europa SpA s sedežem v Brindisiju (Italija) (v nadaljevanju: Polimeri);

–        Shell Petroleum NV s sedežem v Haagu (Nizozemska);

–        Shell Nederland BV s sedežem v Haagu;

–        Shell Nederland Chemie BV s sedežem v Rotterdamu (Nizozemska);

–        Unipetrol a.s. s sedežem v Pragi (Češka republika);

–        Kaučuk a.s. s sedežem v Kralupih na Vltavi (Češka republika);

–        Trade-Stomil sp. z o.o. s sedežem v Lodžu (Poljska) (v nadaljevanju: Stomil).

3        Družbe Dow Deutschland, Dow Deutschland Anlagengesellschaft in Dow Europe so v celoti pod nadzorom, neposrednim ali posrednim, družbe Dow Chemical (v nadaljevanju vse skupaj: Dow) (točke od 16 do 21 obrazložitve izpodbijane odločbe).

4        Dejavnost družbe Eni v zvezi z zadevnimi proizvodi je sprva opravljala družba EniChem Elastomeri Srl, ki je bila pod posrednim nadzorom družbe Eni prek njene hčerinske družbe EniChem SpA (v nadaljevanju: EniChem SpA). Družba EniChem Elastomeri se je 1. novembra 1997 združila z družbo EniChem SpA. Družba Eni je nadzorovala 99,97 % družbe EniChem SpA. Družba EniChem SpA je 1. januarja 2002 prenesla svojo strateško kemično dejavnost (skupaj z dejavnostjo, povezano z butadienskim in emulzijskim stiren‑butadienskim kavčukom) na hčerinsko družbo Polimeri, ki je bila v njeni stoodstotni lasti. Družbo Polimeri od 21. oktobra 2002 neposredno in v celoti nadzira družba Eni. Družba EniChem SpA je 1. maja 2003 spremenila firmo v Syndial SpA (točke od 26 do 32 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija v izpodbijani odločbi uporablja poimenovanje „EniChem“ za vse družbe v lasti družbe Eni (v nadaljevanju: EniChem) (točka 36 obrazložitve izpodbijane odločbe).

5        Družba Shell Nederland Chemie je hčerinska družba družbe Shell Nederland, ki je v celoti pod nadzorom družbe Shell Petroleum (v nadaljevanju skupaj: Shell) (točke od 38 do 40 obrazložitve izpodbijane odločbe).

6        Družba Kaučuk je bila ustanovljena leta 1997 z združitvijo družb Kaučuk Group a.s. in Chemopetrol Group a.s. Družba Unipetrol je 21. julija 1997 pridobila vsa sredstva, pravice in obveznosti združenih družb. Družba Unipetrol je lastnica 100 % kapitala družbe Kaučuk (točki 45 in 46 obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg tega je v izpodbijani odločbi navedeno, da je družbo Kaučuk (in njeno predhodnico Kaučuk Group) od leta 1991 do 28. februarja 2003 pri izvozu zastopala družba Tavorex s.r.o. (v nadaljevanju: Tavorex) s sedežem v Češki republiki. V izpodbijani odločbi je navedeno tudi, da je družba Tavorex od leta 1996 družbo Kaučuk zastopala na sestankih evropskega združenja za sintetični kavčuk (točka 49 obrazložitve izpodbijane odločbe).

7        Družba Stomil je glede na izpodbijano odločbo zastopala poljskega proizvajalca Chemical Company Dwory S.A. (v nadaljevanju: Dwory) pri njegovi izvozni dejavnosti najmanj 30 let, vsaj do leta 2001. V izpodbijani odločbi je še navedeno, da je družba Stomil v letih od 1997 do 2000 zastopala družbo Dwory na sestankih evropskega združenja za sintetični kavčuk (točka 51 obrazložitve izpodbijane odločbe).

8        Upoštevno obdobje kršitve je trajalo od 20. maja 1996 do 28. novembra 2002 (za družbe Bayer, Eni in Polimeri), od 20. maja 1996 do 31. maja 1999 (za družbe Shell Petroleum, Shell Nederland in Shell Nederland Chemie), od 1. julija 1996 do 28. novembra 2002 (za družbo Dow Chemical), od 1. julija 1996 do 27. novembra 2001 (za družbo Dow Deutschland), od 16. novembra 1999 do 28. novembra 2002 (za družbi Unipetrol in Kaučuk), od 16. novembra 1999 do 22. februarja 2000 (za družbo Stomil), od 22. februarja 2001 do 28. februarja 2002 (za družbo Dow Deutschland Anlagengesellschaft) in od 26. novembra 2001 do 28. novembra 2002 (za družbo Dow Europe) (točke od 476 do 485 obrazložitve in člen 1 izreka izpodbijane odločbe).

9        Butadienski kavčuk (v nadaljevanju: BK) in emulzijski stiren‑butadienski kavčuk (v nadaljevanju: SBK) sta vrsti sintetičnega kavčuka, ki se uporabljata zlasti pri proizvodnji pnevmatik. Ta proizvoda sta zamenljiva tako drug z drugim kot tudi z drugimi sintetičnimi kavčuki in z naravnim kavčukom (točke od 3 do 6 obrazložitve izpodbijane odločbe).

10      Poleg proizvajalcev, navedenih v izpodbijani odločbi, so na območju EGP manjše količine BK in SBK prodajali tudi drugi proizvajalci iz Azije in Vzhodne Evrope. Sicer pa veliki proizvajalci pnevmatik velik del BK proizvedejo sami (točka 54 obrazložitve izpodbijane odločbe).

11      Družba Bayer je 20. decembra 2002 navezala stik s službami Komisije in izrazila željo po sodelovanju na podlagi Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (UL 2002, C 45, str. 3, v nadaljevanju: obvestilo o ugodni obravnavi) glede BK in SBK. V zvezi s SBK je družba Bayer podala ustno izjavo, v kateri je opisala dejavnosti kartela. Ta izjava je bila posneta na kaseto (točka 67 obrazložitve izpodbijane odločbe).

12      Družba Bayer je 14. januarja 2003 podala ustno izjavo, v kateri je opisala dejavnost kartela v zvezi z BK. Ta izjava je bila posneta na kaseto. Družba Bayer je predložila tudi zapisnike sestankov odbora za BK evropskega združenja za sintetični kavčuk (točka 68 obrazložitve izpodbijane odločbe).

13      Komisija je 5. februarja 2003 družbi Bayer vročila odločbo o odobritvi pogojne imunitete pred globami (točka 69 obrazložitve izpodbijane odločbe).

14      Komisija je 27. marca 2003 v skladu s členom 14(3) Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prve uredbe o izvajanju členov [81 ES] in [82 ES] (UL 1962, 13, str. 204), v prostorih družbe Dow Deutschland & Co. opravila preveritveni obisk (točka 70 obrazložitve izpodbijane odločbe).

15      Komisija je med septembrom 2003 in julijem 2006 na podjetja, ki so navedena v izpodbijani odločbi, naslovila več zahtev po informacijah na podlagi člena 11 Uredbe št. 17 in člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 [ES] in 82 [ES] (UL 2003, L 1, str. 1) (točka 71 obrazložitve izpodbijane odločbe).

16      Družbi Dow Deutschland in Dow Deutschland & Co. sta se 16. oktobra 2003 srečali s službami Komisije in izrazili željo po sodelovanju na podlagi obvestila o ugodni obravnavi. Na tem srečanju je bila ustno predstavljena dejavnost kartela za BK in SBK. Ta predstavitev je bila posneta. Predan je bil tudi spis z dokumenti o kartelu (točka 72 obrazložitve izpodbijane odločbe).

17      Družba Dow Deutschland je bila 4. marca 2005 obveščena o namenu Komisije, da ji prizna zmanjšanje globe za 30 do 50 % (točka 73 obrazložitve izpodbijane odločbe).

18      Komisija je 7. junija 2005 začela postopek in podjetjem, ki so naslovniki izpodbijane odločbe – razen družbi Unipetrol – in družbi Dwory poslala prvo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Prvo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah je bilo sprejeto tudi zoper družbo Tavorex, vendar ji ni bilo vročeno, saj je bila od oktobra 2004 v stečaju. Postopek zoper njo je bil torej ustavljen (točki 49 in 74 obrazložitve izpodbijane odločbe).

19      Zadevna podjetja so predložila pisne pripombe v zvezi s tem prvim obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah (točka 75 obrazložitve izpodbijane odločbe). Omogočen jim je bil tudi vpogled v spis v obliki zgoščenke ter dostop do ustnih izjav in z njimi povezanih dokumentov v prostorih Komisije (točka 76 obrazložitve izpodbijane odločbe).

20      Družba Manufacture française des pneumatiques Michelin (v nadaljevanju: Michelin) je 3. novembra 2005 vložila predlog za intervencijo. Pisne pripombe je predložila 13. januarja 2006 (točka 78 obrazložitve izpodbijane odločbe).

21      Komisija je 6. aprila 2006 na podjetja, ki so naslovniki izpodbijane odločbe, naslovila drugo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Zadevna podjetja so v zvezi s tem predložila pisne pripombe (točka 84 obrazložitve izpodbijane odločbe).

22      Družba Michelin je 12. maja 2006 vložila pritožbo na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 [ES] in 82 [ES] (UL L 123, str. 18) (točka 85 obrazložitve izpodbijane odločbe).

23      Podjetja, ki so naslovniki izpodbijane odločbe, razen družbe Stomil, in družba Michelin so se 22. junija 2006 udeležili zaslišanja pred Komisijo (točka 86 obrazložitve izpodbijane odločbe).

24      Komisija je zaradi pomanjkanja dokazov o sodelovanju družbe Dwory v kartelu postopke v zvezi njo ustavila (točka 88 obrazložitve izpodbijane odločbe). Odločila se je tudi, da postopek prav tako ustavi v zvezi z družbo Syndial (točka 89 obrazložitve izpodbijane odločbe).

25      Poleg tega je Komisija, potem ko sta se sprva uporabljali dve številki zadev (COMP/E-1/38.637 za BK in COMP/E-1/38.638 za SBK), po prvem obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah uporabljala samo eno številko (COMP/F/38.638) (točki 90 in 91 obrazložitve izpodbijane odločbe).

26      Upravni postopek se je 29. novembra 2006 končal tako, da je Komisija sprejela izpodbijano odločbo.

27      V skladu s členom 1 izreka izpodbijane odločbe so ta podjetja s tem, da so v navedenih obdobjih sodelovala pri enotnem in trajajočem sporazumu, v okviru katerega so se dogovarjala o določitvi ciljnih cen, o razdelitvi kupcev na podlagi sporazumov o nenapadanju in o izmenjavi občutljivih poslovnih podatkov glede cen, konkurentov in kupcev v sektorjih BK in SBK, kršila člen 81 ES in člen 53 EGP:

(a)      družba Bayer od 20. maja 1996 do 28. novembra 2002;

(b)      družba Dow Chemical od 1. julija 1996 do 28. novembra 2002; družba Dow Deutschland od 1. julija 1996 do 27. novembra 2001; družba Dow Deutschland Anlagengesellschaft od 22. februarja 2001 do 28. februarja 2002; družba Dow Europe od 26. novembra 2001 do 28. novembra 2002;

(c)      družba Eni od 20. maja 1996 do 28. novembra 2002; družba Polimeri od 20. maja 1996 do 28. novembra 2002;

(d)      družba Shell Petroleum od 20. maja 1996 do 31. maja 1999; družba Shell Nederland od 20. maja 1996 do 31. maja 1999; družba Shell Nederland Chemie od 20. maja 1996 do 31. maja 1999;

(e)      družba Unipetrol od 16. novembra 1999 do 28. novembra 2002; družba Kaučuk od 16. novembra 1999 do 28. novembra 2002;

(f)      družba Stomil od 16. novembra 1999 do 22. februarja 2000.

28      Komisija je na podlagi dejanskih ugotovitev in pravne presoje, opravljene v izpodbijani odločbi, zadevnim podjetjem naložila globe, ki jih je določila v skladu z metodologijo, opisano v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) Pogodbe ESPJ (UL 1998, C 9, str. 3, v nadaljevanju: Smernice) in v obvestilu o ugodni obravnavi.

29      V členu 2 izreka izpodbijane odločbe so naložene te globe:

(a)      družbi Bayer: 0 EUR;

(b)      družbi Dow Chemical: 64,575 milijona EUR, od tega:

(i)      60,27 milijona EUR solidarno z družbo Dow Deutschland;

(ii)      47,355 milijona EUR solidarno z družbama Dow Deutschland Anlagengesellschaft in Dow Europe;

(c)      družbama Eni in Polimeri solidarno: 272,25 milijona EUR;

(d)      družbam Shell Petroleum, Shell Nederland in Shell Nederland Chemie solidarno: 160,875 milijona EUR;

(e)      družbama Unipetrol in Kaučuk solidarno: 17,55 milijona EUR;

(f)      družbi Stomil: 3,8 milijona EUR.

30      Člen 3 izreka izpodbijane odločbe podjetjem, naštetim v členu 1 izreka, odreja, da – če še niso – takoj prekinejo kršitve, navedene v tem členu, in da se odslej vzdržijo vsakega dejanja ali ravnanja, opisanega v členu 1, ter vsakega ukrepa z enakim namenom ali učinkom.

 Postopek in predlogi strank

31      Družba Stomil je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 19. februarja 2007 vložila to tožbo.

32      Ker eden od članov senata ni mogel opravljati sodniške funkcije, je bil s sklepom predsednika Splošnega sodišča z dne 2. aprila 2009 za dopolnitev senata določen N. Wahl.

33      Na podlagi poročila sodnika poročevalca je Splošno sodišče (prvi senat) odločilo, da začne ustni postopek.

34      Splošno sodišče je v okviru ukrepov procesnega vodstva, določenih v členu 64 Poslovnika Splošnega sodišča, stranki pozvalo, naj predložita nekatere dokumente. Stranki sta naloženo izpolnili v določenem roku.

35      Stranki sta ustno podali navedbe in odgovorili na vprašanja Splošnega sodišča na obravnavi 20. oktobra 2009.

36      Družba Stomil Splošnemu sodišču predlaga:

–        primarno, naj izpodbijano odločbo razglasi za nično v delu, ki se nanaša nanjo, zlasti člene od 1 do 4;

–        podredno:

–        naj člen 2 izpodbijane odločbe razglasi za ničen v delu, ki se nanaša nanjo,

–        ali naj člen 2 izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša nanjo, spremeni tako, da globo odpravi ali bistveno zmanjša njen znesek;

–        naj Komisiji naloži plačilo stroškov.

37      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        družbi Stomil naloži plačilo stroškov.

 Pravo

38      Tožba družbe Stomil je oprta na štirinajst tožbenih razlogov. Ti se v bistvu nanašajo na izpodbijanje sodelovanja družbe Stomil v kartelu, na to, da je Komisija družbo Stomil štela za odgovorno, čeprav je nastopala kot posrednik družbe Dwory, na trajanje kršitve in na znesek globe. Poleg tega družba Stomil predlaga izvedbo ukrepov procesnega vodstva, s katerimi bi se med drugim naložilo Komisiji, da ji omogoči dostop do izjav, ki so jih podjetja podala v okviru obvestila o ugodni obravnavi.

39      Najprej je treba preučiti prvi tožbeni razlog družbe Stomil, ki se nanaša na nedokazanost sodelovanja družbe Stomil v kartelu.

 Prvi tožbeni razlog: nedokazanost sodelovanja družbe Stomil v kartelu

 Trditve strank

–       Trditve družbe Stomil

40      Družba Stomil meni, da je Komisija kršila člen 81 ES s tem, da ni pravno zadostno dokazala njenega sodelovanja v kartelu.

41      Komisija naj bi ugotovila, da je družba Stomil sodelovala pri dveh sestankih kartela, in sicer pri sestanku, ki je potekal 16. novembra 1999 v Frankfurtu (Nemčija), in pri sestanku, ki je potekal 22. februarja 2000 v Wermelskirchnu (Nemčija). Družba Stomil meni, da so ugotovitve Komisije neutemeljene. Poleg tega trdi, da noben drug element ne dokazuje njenega sodelovanja v zadevnem kartelu.

–       Sodelovanje družbe Stomil pri sestanku 16. novembra 1999 v Frankfurtu

42      Družba Stomil meni, da dokazi, ki jih je predložila Komisija, ne dokazujejo, da se je udeležila neformalnega sestanka v hotelu Méridien 16. novembra 1999 zvečer, ki je potekal poleg sestanka evropskega združenja za sintetični kavčuk.

43      Družba Stomil zlasti navaja, da gospod L. (Stomil) ni prenočeval v hotelu Méridien in da je odpotoval takoj po sestanku evropskega združenja za sintetični kavčuk, ki se je končal 16. novembra 1999 ob 11. uri. Družba Stomil je v zvezi s tem predložila dve izjavi gospoda L. (Stomil) in račun za hotel. Zatrjuje, da ni spremenila svoje verzije dogodkov, kot navaja Komisija v svojih pisanjih. Ves čas naj bi zanikala sodelovanje pri zadevnem nezakonitem sestanku. Elementi, ki jih je predložila, naj bi bili dopustni, Komisija pa naj bi se napačno sklicevala na sodbo Splošnega sodišča z dne 8. marca 2007 v zadevi France Télécom proti Komisiji (T‑339/04, ZOdl., str. II‑521).

44      Izjava družbe Dow, povzeta v točki 202 obrazložitve izpodbijane odločbe, naj ne bi bila zanesljiva, saj naj bi jo potrdil le gospod P. (Bayer), ki pa 16. novembra 1999 zvečer ni bil v Frankfurtu. Družba Stomil v zvezi s tem navaja več dokumentov iz preiskovalnega spisa. Zato po mnenju družbe Stomil in v skladu s sodno prakso nepotrjena trditev družbe Dow, ki so jo družba Stomil in preostale stranke v upravnem postopku izpodbijale, ni ustrezen dokaz o sodelovanju družbe Stomil pri tem sestanku. Družba Stomil poudarja, da gospod L. (EniChem) 16. novembra 1999 zvečer ni mogel biti v Frankfurtu.

45      Noben dokaz naj ne bi potrjeval navzočnosti gospoda L. (Stomil). Iz poročila o stroških gospoda F. (Dow) naj ne bi bili razvidni ne razlog plačila ne morebitni udeleženci sestanka. V ročnih zapiskih gospoda N. (Dow) pa naj ne bi bila omenjena ne gospod L. (Stomil) ne družba Stomil. Zelo verjetno so bili ti zapiski dejansko opomnik za gospoda N. Res je, da je v teh zapiskih navedena družba Dwory (z oznako „OS“). Vendar naj bi več elementov, ki jih razvija družba Stomil, dokazovalo, da ni mogla biti vir podatkov, navedenih v zadevnih zapiskih. Ti ročni zapiski naj bi torej bili osebne ocene gospoda N. ali pa naj bi prihajali iz javnih virov. Družba Stomil v zvezi z družbo Michelin zlasti navaja, da s tem kupcem ni imela nobenih stikov od druge polovice leta 1998, ko jo je družba Dwory obvestila, da bo spet začela prodajati SBK temu kupcu. Družbi Goodyear naj v letih 1999 in 2000 ne bi dobavljala. Kupca „TGA“ naj ne bi poznala. Nazadnje, družba Stomil naj ne bi mogla poznati „domačega“ potenciala družbe Dwory glede SBK, saj je bila ta izključno izvoznica. Poleg tega naj bi na seznamu manjkali trije glavni kupci družbe Stomil, in sicer družbe Vredestein, Nokian in Pegasus. Družba Stomil poleg tega poudarja, da so člani kartela redno in večkrat zamenjali družbi Stomil in Dwory.

46      Družba Stomil dodaja, da je Komisija v odgovoru na tožbo priznala, da sestanka 16. novembra 1999, ki je naveden v izpodbijani odločbi, dejansko ni bilo. Komisija naj bi tako poskušala dejanske navedbe iz izpodbijane odločbe nadomestiti s teorijo, da je nezakoniti sestanek potekal 15. novembra 1999. Družba Stomil poudarja, da ta teorija ni podprta z nobenim dokazom. Edini dokaz, ki ga je Komisija predložila, je račun z istega dne, ki potrjuje, da je bila v baru postrežena pijača v vrednosti 89,50 nemške marke (DEM). Družba Stomil meni, da ta račun ne dokazuje, o čem se je razpravljalo ali da bi lahko ta razprava pomenila nezakonito ravnanje. Med drugim naj bi iz izpodbijane odločbe izhajalo, da je račun v baru plačal gospod F. (Dow), in ne gospod P. (Bayer), ter da je bil plačan 16. novembra 1999. Nazadnje, družba Stomil poudarja, da Komisija trdi, da je gospod T. (Kralupi) sodeloval pri nezakonitih razpravah, medtem ko naj bi iz poročila o stroških gospoda P. razvidno, da gospod T. ni bil navzoč.

47      Navajanje tega novega domnevnega sestanka naj bi pomenilo kršitev pravice do obrambe in obveznosti obrazložitve v razmerju do družbe Stomil, ki ni imela možnosti, da na to navedbo odgovori v upravnem postopku.

48      Poleg tega naj bi bila posledica napake Komisije nezakonitost člena 1 izpodbijane odločbe, v katerem je ugotovljeno, da je družba Stomil pri zadevni kršitvi sodelovala od 16. novembra 1999. Družba Stomil ob sklicevanju na sodbo Splošnega sodišča z dne 11. decembra 2003 v zadevi Ventouris proti Komisiji (T‑59/99, Recueil, str. II‑5257, točke od 31 do 33) dodaja, da se lahko izrek odločbe razlaga ob upoštevanju obrazložitve samo, če v njem uporabljeni izrazi niso jasni. Vendar družba Stomil trdi, da v obravnavanem primeru ni v izreku izpodbijane odločbe nobene dvoumnosti.

–       Sodelovanje družbe Stomil pri sestanku 22. februarja 2000 v Wermelskirchnu

49      Družba Stomil trdi, da ni dokazov o tem, da so udeleženci sestanka pododbora evropskega združenja za sintetični kavčuk 22. februarja 2000 Wermelskirchnu storili kršitev.

50      Vendar naj bi Komisija v točki 446 obrazložitve izpodbijane odločbe menila, da ta sestanek pomeni konec sodelovanja družbe Stomil v kartelu.

–       Neobstoj drugih elementov, ki bi dokazovali sodelovanje družbe Stomil v kartelu

51      Družba Stomil meni, da glede na to, da edini dokaz, ki ga je predložila Komisija, ne dokazuje njenega sodelovanja v kartelu, splošna zatrjevanja iz izpodbijane odločbe ne morejo imeti dokazne vrednosti.

52      Družba Stomil zlasti poudarja, prvič, neobstoj dokazov o njeni udeležbi pri kakršnem koli dogovoru o določitvi cen. V zvezi s tem navaja, da družba Bayer v izjavi, ki je povzeta v točki 114 obrazložitve izpodbijane odločbe, govori o družbi Dwory, in ne o družbi Stomil, kot navaja Komisija. Trdi, da je skupaj z družbo Dwory sodelovala pri sestankih evropskega združenja za sintetični kavčuk po letu 1999. Niti družba Dow naj družbe Stomil ne bi štela za udeleženko razprav o cenah. Družba Stomil se v zvezi s tem sklicuje na točko 115 obrazložitve izpodbijane odločbe. Enako naj bi veljalo glede dokazov družbe Shell, saj se ti nanašajo na obdobje od 30. avgusta 1995 do 31. maja 1999 (točke 119, 120 in 123 obrazložitve izpodbijane odločbe).

53      Drugič, družba Stomil trdi, da ni dokazov o njenem sodelovanju pri razdelitvi trga. V izjavi, povzeti v točki 125 obrazložitve izpodbijane odločbe, naj družba Dow ne bi natančno navedla niti predmeta sporazuma, niti njegovega datuma, niti tega, ali se nanaša na družbo Stomil ali Dwory. Ugotovitev Komisije, da je družba Dow imela v mislih družbo Stomil, naj bi bila brez vsake podlage.

54      Tretjič, družba Stomil glede izmenjave občutljivih poslovnih podatkov navaja, da je edini upoštevni sestanek tisti, ki je potekal 16. novembra 1999 v Frankfurtu. Poleg tega naj potrditev družbe Shell iz točke 133 obrazložitve izpodbijane odločbe ne bi bila pomembna za obdobje, ki zadeva družbo Stomil. Dalje, kot je bilo dokazano zgoraj, družba Stomil ni razpolagala z občutljivimi podatki v zvezi z dobavami SBK družbe Dwory za obdobje, navedeno v izpodbijani odločbi.

55      Preostala splošna zatrjevanja iz izpodbijane odločbe naj poleg tega ne bi bila zadostna za dokazanje sodelovanja družbe Stomil v kartelu. Točke 155, 156, 158 in 159 obrazložitve izpodbijane odločbe naj bi se bodisi nanašale na družbo Dwory bodisi naj ne bi dokazovale obstoja kršitev družbe Stomil.

 Trditve Komisije

–       Sodelovanje družbe Stomil pri sestanku 16. novembra 1999 v Frankfurtu

56      Komisija najprej pojasnjuje, da je iz opisa v izpodbijani odločbi (točke od 199 do 212 obrazložitve izpodbijane odločbe) razvidno, da je 16. novembra 1999 v zgodnjih jutranjih urah potekal sestanek, na katerem so bili sklenjeni dogovori o cenah in izmenjani podatki o glavnih kupcih.

57      Komisija trdi, da je družba Stomil v tožbi spremenila svojo verzijo dogodkov. Družba Stomil naj bi zanikanje sodelovanja pri zadevnem nezakonitem sestanku zdaj opirala na to, kje je bil gospod T. 16. novembra 1999 zvečer. Vendar naj se družba Stomil v upravnem postopku na to ne bi sklicevala. Zato bi moralo Splošno sodišče v skladu s sodno prakso elemente, ki jih je družba Stomil predložila za utemeljitev svojih trditev (to sta izjavi gospoda L. (Stomil) in njegov hotelski račun), šteti za nedopustne. Komisija dodaja, da so ti dokumenti dejansko brezpredmetni. Poleg tega naj bi razpolagala z dokazi o poteku neuradnega sestanka 15. novembra 1999 zvečer in o sodelovanju gospoda L. (Stomil) pri tem sestanku. Komisija predlaga zlasti hotelski račun in obrazec za obračun stroškov gospoda P. iz preiskovalnega spisa.

58      Komisija v nasprotju s trditvami družbe Stomil poudarja, da izjava družbe Dow iz točke 204 obrazložitve izpodbijane odločbe vsebuje jasne navedbe o navzočnosti gospoda L. (Stomil) pri razpravah kartela. To izjavo naj bi potrdila družba Bayer (točka 205 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija glede ročnih zapiskov gospoda N. (Dow) navaja, da se njihov prvi del nanaša na širši trg, kot je trg SBK, ki je bil v interesu družbe Stomil. Komisija poleg tega poudarja, da se je razmerje med družbama Stomil in Dwory končalo šele nedavno in postopoma in da so zato bili izmenjani podatki zelo verjetno v interesu družbe Stomil in so bili zanjo pomembni. Komisija naj bi tako razpolagala z zadostnimi dokazi o navzočnosti in sodelovanju družbe Stomil pri sestanku kartela 15. in 16. novembra 1999.

59      Komisija dodaja, da je v razdelku 4.3.8 izpodbijane odločbe predložila dokaz o obstoju sestanka „15.–16. novembra 1999“. Sestanek 15. novembra 1999 naj torej ne bi bil „nov“. Poleg tega naj bi družba Stomil pomešala dve poročili o stroških. Gospod P. naj bi plačal račun v baru Casablanca. Gospod. F. pa naj bi plačal najem sejne sobe. Časovni potek dogodkov naj torej ne bi bil spremenjen. Prav tako naj med dokazi, ki jih je zbrala Komisija, ne bi bilo neskladnosti.

60      Nazadnje, Komisija trdi, da v izreku izpodbijane odločbe, zlasti v njenem členu 1(f), ni izrecno navedeno, da je družba Stomil sodelovala pri sestanku 15. novembra 1999. V izpodbijani odločbi naj bi bilo navedeno, da je družba Stomil sodelovala pri kršitvi člena 81 ES od 16. novembra 1999 do 22. februarja 2000. Komisija opozarja, da ni nikoli zatrjevala, da so dogovori, sprejeti na tem sestanku, 15. novembra 1999 zvečer, učinkovali takoj. Vsekakor naj bi se sestanek nadaljeval do zgodnjih jutranjih ur 16. novembra 1999.

–       Sodelovanje družbe pri sestanku 22. februarja 2000 v Wermelskirchnu

61      Komisija pojasnjuje, da kot je razvidno iz točk od 213 do 215 obrazložitve izpodbijane odločbe, ne zatrjuje, da je sestanek 22. februarja 2000 v Wermelskirchnu vključeval kako nezakonito dejavnost. Zato naj bi bile trditve družbe Stomil v zvezi s tem brezpredmetne.

–       Neobstoj drugih elementov, ki bi dokazovali sodelovanje družbe Stomil v kartelu

62      Komisija natančneje navaja, da v izpodbijani odločbi ni trdila, da je sestanek z dne 15. in 16. novembra 1999 pripeljal do izrecnega sporazuma o razdelitvi trga. Vendar poudarja, da razpolaga z dokazi o tem, da je bila družba Stomil navzoča na tem sestanku in da je sodelovala pri razpravah o cenah in pri izmenjavi podatkov. Sodelovanje družbe Stomil naj ni bilo potrjeno z ročnimi zapiski in izjavami družbe Dow (točki 201 in 202 obrazložitve izpodbijane odločbe). Sodelovanje gospoda L. (Stomil) in njegov status zaposlenega v družbi Stomil naj bi potrjevala družba Dow in zapisnik uradnega sestanka, ki ga je Komisija predložila. Sodelovanje gospoda L. (Stomil) naj bi potrjevali tudi dokazi družbe Bayer, navedeni v točkah 155 in 156 obrazložitve izpodbijane odločbe.

 Presoja Splošnega sodišča

63      Spomniti je treba, da mora Komisija, kar zadeva izvedbo dokazov glede kršitve člena 81(1) ES, dokazati kršitve, ki jih ugotovi, in predložiti dokaze, s katerimi lahko pravno zadostno dokaže obstoj dejstev, ki pomenijo kršitev (sodbi Sodišča z dne 17. decembra 1998 v zadevi Baustahlgewebe proti Komisiji, C‑185/95 P, Recueil, str. I‑8417, točka 58, in z dne 8. julija 1999 v zadevi Komisija proti Anic Partecipazioni, C‑49/92 P, Recueil, str. I‑4125, točka 86). Tako mora Komisija predložiti natančne in skladne dokaze, da bi utemeljila trdno prepričanje, da je bila kršitev storjena (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 6. julija 2000 v zadevi Volkswagen proti Komisiji, T‑62/98, Recueil, str. II‑2707, točka 43 in navedena sodna praksa). Spomniti je treba tudi, da za sporazum v smislu člena 81(1) ES zadostuje, da zadevna podjetja izrazijo skupno voljo, da bodo na trgu delovala na določen način (sodbi Sodišča z dne 15. julija 1970 v zadevi ACF Chemiefarma proti Komisiji, 41/69, Recueil, str. 661, točka 112, in z dne 29. oktobra 1980 v združenih zadevah Van Landewyck in drugi proti Komisiji, od 209/78 do 215/78 in 218/78, Recueil, str. 3125, točka 86; ter sodba Splošnega sodišča z dne 17. decembra 1991 v zadevi Hercules Chemicals proti Komisiji, T‑7/89, Recueil, str. II‑1711, točka 256). Dvom na strani sodišča je treba razlagati v korist podjetja, naslovnika odločbe o ugotovitvi kršitve. Sodišče torej ne more ugotoviti, da je Komisija pravno zadostno dokazala zadevno kršitev, če o tem še vedno dvomi (sodba Splošnega sodišča z dne 25. oktobra 2005 v zadevi Groupe Danone proti Komisiji, T‑38/02, ZOdl., str. II‑4407, točka 215).

64      Poleg tega je običajno, da so dejavnosti v zvezi s protikonkurenčnimi ravnanji in sporazumi prikrite, da so sestanki tajni in da je dokumentacije o tem kar najmanj. Iz tega je mogoče sklepati, da tudi če Komisija odkrije listine, ki jasno dokazujejo nedovoljeno navezovanje stikov med gospodarskimi subjekti, so te običajno pomanjkljive in nepovezane, tako da je treba posamezne podrobnosti pogosto rekonstruirati s sklepanjem. Zato je treba v večini primerov na obstoj protikonkurenčnega ravnanja ali sporazuma sklepati na podlagi nekaj naključij in indicev, ki lahko – če se upoštevajo skupaj in če ni druge skladne razlage – pomenijo dokaz o kršitvi pravil o konkurenci (sodbi Sodišča z dne 7. januarja 2004 v združenih zadevah Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, Recueil, str. I‑123, točke od 55 do 57, in z dne 25. januarja 2007 v združenih zadevah Sumitomo Metal Industries in Nippon Steel proti Komisiji, C‑403/04 P in C‑405/04 P, ZOdl., str. I‑729, točka 51).

65      V obravnavani zadevi je treba spomniti, da je bilo sodelovanje družbe Stomil v kartelu ugotovljeno le glede nezakonitega sestanka, ki je potekal 15. in 16. novembra 1999 v Frankfurtu.

66      Natančneje, Komisija v zvezi s tem meni, da je šlo za sestanek kartela, ki je potekal poleg uradnega sestanka evropskega združenja za sintetični kavčuk „16. novembra 1999 zvečer in ponoči“ (točka 212 obrazložitve izpodbijane odločbe). Pri tem nezakonitem sestanku naj bi bili vpleteni gospodje P. (Bayer), F., N., V. (Dow), L. (Stomil), L. (EniChem) in T. (Tavorex). Zadevne osebe naj bi se najprej srečale v baru nekega hotela, nato pa najele sejno sobo (točka 202 obrazložitve izpodbijane odločbe).

67      Najprej je treba zavrniti trditve Komisije, da ni mogoče sprejeti ugovarjanja družbe Stomil temu, da je bil gospod L. (Stomil) 16. novembra zvečer v Frankfurtu, pa tudi dokumente, ki so bili v zvezi s tem vloženi v spis. Ugotoviti je namreč treba, da družba Stomil pred Splošnim sodiščem ugovarja samo očitku iz izpodbijane odločbe, ki se nanaša nanjo. Poleg tega je iz elementov v spisu razvidno, da je družba Stomil v upravnem postopku ves čas izpodbijala svoje sodelovanje pri nezakonitem sestanku. Vsekakor je treba iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, navesti, da zadevni dokumenti niso upoštevni za odločanje o sporu, kot sicer Komisija navaja v svojih pisanjih.

68      V bistvu je, prvič, iz elementov v spisu razvidno, da – kot zatrjuje družba Stomil – gospod P. (Bayer) 16. novembra 1999 zvečer ni bil v Frankfurtu. Komisija to priznava.

69      Drugič, navesti je treba, da izpodbijana odločba vsebuje več protislovij glede točnega časa zadevnega nezakonitega sestanka. Tako Komisija v točki 212 obrazložitve izpodbijane odločbe navaja „16. november 1999 zvečer in ponoči“, na podlagi izjave družbe Dow. V točki 297 obrazložitve izpodbijane odločbe trdi tudi, da je zadevni nezakoniti sestanek potekal „v noči na 16. november 1999“. Poleg tega sta v oddelku 4.3.8 izpodbijane odločbe navedena 15. in 16. november 1999. Nazadnje, v izreku te odločbe je kot datum začetka kršitve družbe Stomil določen 16. november 1999.

70      Tretjič, tudi več materialnih dokazov razkriva protislovja v zvezi z domnevnim datumom zadevnega nezakonitega sestanka in v zvezi z drugimi mogočimi razlagami, ki jih je podala Komisija. Tako je v poročilu o stroških gospoda P. (Bayer) za dan plačila 84,5 nemške marke (DEM) v hotelskem baru naveden 15. november 1999. Nasprotno je bilo plačilo najema sejne sobe v znesku 436 DEM vknjiženo 16. novembra 1999. V ročnih zapiskih gospoda N. (Dow) pa je omenjen samo 16. november 1999. Nazadnje, v izjavi družbe Dow, navedeni v točki 202 obrazložitve izpodbijane odločbe, je pojasnjeno, da je nezakoniti sestanek potekal po uradnem sestanku evropskega združenja za sintetični kavčuk, ki je potekal 16. novembra dopoldne.

71      Četrtič, v izjavi družbe Dow, povzeti v točki 202 obrazložitve izpodbijane odločbe, je navedeno, da so se gospodje P. (Bayer), F., N., V. (Dow), L. (Stomil), L. (EniChem) in T. (Tavorex) srečali v hotelskem baru, nato pa najeli sejno sobo. V poročilu o stroških gospoda P. za plačane pijače, ki ga Komisija posebej omenja v svojih pisanjih, pa je navedena tudi navzočnost tedanje generalne sekretarke evropskega združenja za sintetični kavčuk (gospa C.). Vendar je iz točk 95 in 115 obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da navedena generalna sekretarka ni nikoli sodelovala pri sestankih kartela. Torej samo na podlagi dejstva, da je bil gospod L. (Stomil) na srečanju v hotelskem baru, ni mogoče sklepati, da je sodeloval pri nezakonitem sestanku.

72      Petič, glede ročnih zapiskov gospoda N. (Dow) ni sporno, da Komisija ni ugotovila odgovornosti družbe Stomil glede kartela za BK. Del ročnih zapiskov gospoda N., ki se nanaša na BK, torej nima dokazne vrednosti v zvezi z družbo Stomil. Glede dela ročnih zapiskov gospoda N., ki se nanaša na SBK, je treba poudariti, da so poleg proizvajalcev iz kartela kot dobavitelji nekaterih kupcev navedeni tudi drugi proizvajalci, ki niso sodelovali pri kartelu. V takih okoliščinah ni mogoče izključiti, da so ocene o dobavah pripravili samo nekateri proizvajalci, ne da bi bilo mogoče natančno ugotoviti, ali družba Stomil spada mednje, zlasti ob upoštevanju protislovij, ki obstajajo v zvezi z domnevnim datumom zadevnega nezakonitega sestanka.

73      Splošno sodišče ob upoštevanju celote teh posameznih elementov v obravnavani zadevi meni, da obstaja dvom glede sodelovanja družbe Stomil pri nezakonitem sestanku 15. in 16. novembra 1999 v Frankfurtu. Ta dvom je treba razlagati v korist družbe Stomil.

74      Splošno sodišče v teh okoliščinah meni, da dokazi, navedeni v delu izpodbijane odločbe, ki se nanaša na sestanke kartela, v zvezi z družbo Stomil ne zadostujejo za ugotovitev, da je to podjetje sodelovalo pri zadevnih nezakonitih sporazumih.

75      Dokazi, navedeni v delu izpodbijane odločbe, ki se nanaša na opis kartela (oddelek 4.2 izpodbijane odločbe), ne morejo omajati te ugotovitve.

76      Splošno sodišče v zvezi s tem meni, da čeprav imajo nekateri dokazi, navedeni v oddelku 4.2 izpodbijane odločbe, neko dokazno vrednost, zlasti splošna izjava družbe Bayer, povzeta v točki 156 obrazložitve izpodbijane odločbe, ob upoštevanju zgoraj navedenih posameznih elementov v zvezi s sestanki kartela in dvoma, ki ga je treba razlagati v korist tožeče stranke, ne zadostujejo za utemeljitev ugotovitve o obstoju kršitve družbe Stomil.

77      Splošno sodišče ob upoštevanju celote teh dokazov in v okviru njihove celovite presoje meni, da je Komisija s tem, da je ugotovila sodelovanje družbe Stomil v kartelu, storila napako.

78      Zato je treba izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na družbo Stomil, razglasiti za nično, ne da bi bilo treba obravnavati preostale tožbene razloge, ki so bili navedeni v oporo tožbe, zlasti vprašanje razmerij med naročniki in posredniki pri kršitvi pravil o konkurenci ter predlog tožeče stranke za izvedbo ukrepov procesnega vodstva.

 Stroški

79      V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Komisija s svojimi predlogi ni uspela, se ji v skladu s predlogi družbe Stomil naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)

razsodilo:

1.      Odločba Komisije C(2006) 5700 konč. z dne 29. novembra 2006 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva št. COMP/F/38.638 – butadienski kavčuk in emulzijski stiren‑butadienski kavčuk) se razglasi za nično v delu, ki se nanaša na družbo Trade‑Stomil sp. z o.o.

2.      Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

Dehousse

Wiszniewska-Białecka

Wahl

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 13. julija 2011.

Podpisi

---

* Jezik postopka: angleščina.