Zadeva C-45/06

Campina GmbH & Co., nekdanja TUFFI Campina emzett GmbH,

proti

Hauptzollamt Frankfurt (Oder)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht des Landes Brandenburg)

„Mleko in mlečni proizvodi – Dodatna dajatev – Minimalna prekoračitev roka za povzetek poročil o proizvajalcih – Denarna kazen – Uredba (EGS) št. 536/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1001/98 – Člen 3(2), drugi pododstavek – Uredba (ES) št. 1392/2001 – Člen 5(3) – Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 – Člen 2(2), drugi stavek – Načelo retroaktivne uporabe milejše kazni“

Povzetek sodbe

1.        Pravo Skupnosti – Načela – Načelo retroaktivne uporabe milejše kazni

2.        Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Mleko in mlečni proizvodi – Dodatne dajatve za mleko

(uredbi Komisije št. 536/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1001/98, člen 3(2), drugi pododstavek, in št. 1392/2001, člen 5(3)),

1.        Kadar nacionalno sodišče odloča o sankcijah za dejanje, ki ni v skladu s predpisi Skupnosti, mora upoštevati načelo retroaktivne uporabe milejše kazni.

(Glej točko 40 in izrek.)

2.        Glede minimalne prekoračitve roka, ki je določen za odkupovalce za predložitev povzetka poročil o proizvajalcih, kot je en delovni dan, je sistem denarnih kazni, določen v členu 5(3) Uredbe št. 1392/2001 o podrobnih pravilih za uporabo dodatne dajatve za mleko, milejši od tistega, ki ga določa člen 3(2), drugi pododstavek, prva alinea, Uredbe št. 536/93 o določitvi podrobnih pravil za uporabo navedene dodatne dajatve, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1001/98.

(Glej točko 40 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (peti senat)

z dne 8. marca 2007(*)

„Mleko in mlečni proizvodi – Dodatna dajatev – Minimalna prekoračitev roka za povzetek poročil o proizvajalcih – Denarna kazen – Uredba (EGS) št. 536/93, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1001/98 – Člen 3(2), drugi pododstavek – Uredba (ES) št. 1392/2001 – Člen 5(3) – Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 – Člen 2(2), drugi stavek – Načelo retroaktivne uporabe milejše kazni“

V zadevi C-45/06,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Finanzgericht des Landes Brandenburg (Nemčija) z odločbo z dne 9. novembra 2005, ki je prispela na Sodišče 30. januarja 2006, v postopku

Campina GmbH & Co., nekdanja TUFFI Campina emzett GmbH,

proti

Hauptzollamt Frankfurt (Oder),

SODIŠČE (peti senat),

v sestavi R. Schintgen, predsednik senata, M. Ilešič (poročevalec) in E. Levits, sodnika,

generalni pravobranilec: P. Mengozzi,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, so jih predložili:

–        za grško vlado G. Kanellopoulos in S. Papaioannou, zastopnika,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti J. Schieferer in C. Cattabriga, zastopnika,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na sorazmernost člena 3(2), drugi pododstavek, Uredbe Komisije (EGS) št. 536/93 z dne 9. marca 1993 o določitvi podrobnih pravil za uporabo dodatne dajatve za mleko in mlečne proizvode (UL L 57, str. 12), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1001/98 Komisije z dne 13. maja 1998 (UL L 142, str. 22, v nadaljevanju: Uredba št. 536/93).

2        Predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Campina GmbH & Co., nekdanjo TUFFI Campina emzett GmbH (v nadaljevanju: Campina), kot univerzalno pravno naslednico podjetja za predelavo in odkup mleka Meierei-Zentrale GmbH (v nadaljevanju: MZ) in Hauptzollamt Frankfurt (Oder) glede minimalne prekoračitve roka za povzetek poročila o proizvajalcih (v nadaljevanju: poročilo).

 Pravni okvir Skupnosti

3        Člen 3(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 536/93 določa:

„Odkupovalci vsako leto pred 15. majem posredujejo pristojnemu organu države članice povzetek poročil o proizvajalcih, v katerih so navedene vsaj skupna količina in povprečna vsebnost maščob njim oddanega mleka in/ali ekvivalenta mleka ter, kadar to zahteva odločba države članice, za vsakega proizvajalca referenčna količina in reprezentativna vsebnost maščob, količina, popravljena skladno s členom 2(2), vsota individualnih referenčnih količin in popravljene količine ter povprečna reprezentativna vsebnost maščob v proizvodnji navedenih proizvajalcev.“

4        V členu 3(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 536/93, v nespremenjeni različici, je bilo določeno:

„Če odkupovalec ne upošteva tega roka, mora plačati denarno kazen v znesku zapadle dajatve, ki jo je treba plačati za 0,1-odstotno prekoračitev količin mleka oziroma mlečnega ekvivalenta, ki so ga dostavili proizvajalci. Taka denarna kazen ne sme presegati 20.000 ekujev.“

5        Za to določbo je bilo v sodbi Sodišča z dne 6. julija 2000 v zadevi Molkereigenossenschaft Wiedergeltingen (C-356/97, Recueil, str. I-5461) ugotovljeno, da je v nasprotju z načelom sorazmernosti.

6        Medtem je Komisija Evropskih skupnosti sprejela Uredbo št. 1001/98. Člen 1 te uredbe določa:

„Člen 3(2), drugi pododstavek, Uredbe (EGS) št. 536/93 se nadomesti z besedilom:

‚Če odkupovalec ne upošteva roka, je zavezan za plačilo denarne kazni, ki se izračuna tako:

–        če je poročilo iz prvega pododstavka poslano pred 1. junijem, je denarna kazen enaka znesku dajatve, ki jo je treba plačati za 0,1‑odstotni presežek količin mleka ali mlečnega ekvivalenta, ki so jim ga oddali proizvajalci. Ta denarna kazen ne sme biti nižja od 500 ekujev in ne višja od 20.000 ekujev,

[…].‘“

7        Člen 5 Uredbe (ES) Komisije št. 1392/2001 z dne 9. julija 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 3950/92 o uvedbi dodatne dajatve za mleko in mlečne proizvode (UL L 187, str. 19) določa:

„[…]

3. […] odkupovalci, ki ne izpolnijo roka iz odstavka 2, [morajo] plačati znesek, enak zapadli dajatvi za 0,01 odstotek prekoračitve količin mleka in ekvivalenta mleka, ki so jim ga oddali proizvajalci. Navedeni znesek ne sme biti nižji od 100 EUR niti višji od 100.000 EUR.

[…]“

8        Člen 2(2), drugi stavek, Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, str. 1) določa:

„Če so se določbe o upravnih kaznih v predpisih Skupnosti pozneje spremenile, se za nazaj uporabljajo milejše določbe.“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

9        Na obrazcu, podpisanem 17. maja 1999, ki ga je Hauptzollamt (v nadaljevanju: HZA) prejel istega dne, je MZ predložil poročilo o količinah mleka, ki mu ga je oddal proizvajalec v obdobju od leta 1998 do 1999.

10      Na zadnji strani obrazca je navedeno, da bi moralo to poročilo prispeti na HZA najpozneje do 14. maja. HZA je prejel poročilo tri dni pozneje in je zato ob sklicevanju na člen 3(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 536/93 odločilo, da prekoračitev roka zahteva naložitev denarne kazni v znesku, enakemu zapadli dajatvi za 0,01 odstotka količin mleka in mlečnega ekvivalenta, ki so ga oddali proizvajalci. Na podlagi informacij MZ o dobavljenih količinah mleka in ob upoštevanju zgornje meje 20.000 ekujev je bila MZ naložena denarna kazen v višini 39.116,60 DEM.

11      MZ je zoper tako odločbo vložil pritožbo in predlog za odlog njene izvršitve. V pritožbi je zatrjeval, da je bil zaposleni, ki mu je naložil pripravo in odpošiljanje poročil, 14. maja preobremenjen z delom, ker je moral enako spoštovati tudi druge pomembne roke. Ker je bil 14. maj 1999 petek, je poročilo prispelo na HZA naslednji delovni dan, to je v ponedeljek 17. maja 1999.

12      Po trditvah MZ je bila zato prekoračitev roka, pa čeprav HZA ni prejel poročila v predpisanem roku, minimalna, saj ga HZA ni mogel obravnavati pred 17. majem 1999, in naj zato prekoračitev ne bi imela nobenih posledic. Na podlagi tega je MZ zaključil, da je bila naložena kazen glede na ugotovljeno prekoračitev roka nesorazmerna.

13      HZA je zavrnil odlog izvršitve njegove odločbe in prekinil postopek s pritožbo do odločitve Sodišča Evropskih skupnosti v zgoraj navedeni zadevi Molkereigenossenschaft Wiedergeltingen.

14      HZA je z odločbo z dne 4. julija 2001 zavrnil pritožbo MZ kot neutemeljeno. Ob sklicevanju na člen 3(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 563/93 je HZA poudaril, da je bila kazen za poročila, predložena po 14. maju 1999 in pred 1. junijem istega leta, v smislu te določbe enaka 0,1 % količinam mleka in mlečnega ekvivalenta, ki so ga oddali proizvajalci, pri čemer kazen ne sme biti nižja od 500 ekujev in ne višja od 20.000 ekujev, in da morebitna napaka MZ ni bila upoštevno merilo glede na uredbo.

15      Campina je vložila tožbo za razglasitev ničnosti te odločbe.

16      Glede argumentacije HZA in ob sklicevanju na člen 3(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 536/93 je Campina zatrjevala, da ta uredba ni veljavna in je zato brez učinka, ker ni predvidela mehanizma za upoštevanje trajanja prekoračitve in napake podjetja, ki se mu na podlagi besedila te uredbe naloži plačilo denarne kazni. Ravno to pa je Sodišče v prej omenjeni sodbi Molkereigenossenschaft Wiedergeltingen grajalo v prvotni različici te določbe.

17      Hauptzollamt Frankfurt (Oder) je tožbo zavrnil, pri čemer je navedel, da člen 3(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 536/93 že dovolj upošteva trajanje prekoračitve s stopnjevanjem kazni glede na dolžino prekoračitve. Navedel je, da se samo besedilo te uredbe ne navezuje na napake ali objektivno škodo.

18      Predložitveno sodišče je ocenilo, da je sistem denarnih kazni, predviden v členu 3(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 536/93 nesorazmeren, ker ob minimalni zamudi ne izboljša položaja odkupovalca mleka glede na člen 3(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 536/93 v prvotni različici, ki ga je Sodišče razveljavilo v zgoraj navedeni sodbi Molkereigenossenschaft Wiedergeltingen.

19      Predložitveno sodišče navaja, da je vsaj obdobje od 15. maja do 1. junija predolgo in ima nesorazmeren učinek, ker vodi v nalaganje denarne kazni v najvišjem znesku tudi za prekoračitev roka, ki ne presega enega delovnega dne, kot v tem primeru, in ki nima nikakršnega očitnega učinka na plačilo dodatne dajatve, ki ga mora odkupovalec izvesti pred 1. septembrom na podlagi člena 3(4) Uredbe št. 536/93. Dodaja, da med drugim zadevni mlekarni ni treba plačati nobene dodatne dajatve.

20      Na koncu predložitveno sodišče ugotavlja, da pri denarni kazni ne upošteva vprašanja, ali je prepozna predložitev poročila vplivala na upravni postopek, zlasti glede plačila 1. septembra. V zvezi s tem navaja, da je Sodišče že poudarilo, da minimalna prekoračitev roka, ki je 15. maj, ne ogroža plačila dodatne dajatve pred 1. septembrom (glej zgoraj navedeno sodbo Molkereigenossenschaft Wiedergeltingen, točka 41).

21      V teh okoliščinah je Finanzgericht des Landes Brandenburg prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je sistem sankcij, določen v členu 3(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 536/93 v nasprotju z načelom sorazmernosti v primerih, v katerih obstaja le minimalna prekoračitev roka, ki poleg tega ni imela nobene znatne posledice?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

 Stališča, predložena Sodišču

22      Grška vlada meni, da je spoštovanje roka, ki je 15. maj, v postopku v glavni stvari potrebno za dobro delovanje sistema dodatnih dajatev in za skupno organizacijo trga mleka in mlečnih izdelkov, ker je zaradi prepozno prispelih poročil o količinah iz člena 3(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 536/93 ogrožen obračun dajatev.

23      Ta vlada tudi trdi, da se denarne kazni, predvidene v členu 3(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 536/93, razlikujejo glede na dolžino zamude in težo kršitve, kar prvič spodbuja odkupovalce, da upoštevajo rok 15. maj, drugič pa preprečuje, da mlekarne, ki niso zavezane za plačilo dodatne dajatve, ne bi upoštevale tega roka. Grška vlada meni, da približno petnajstdnevno vmesno obdobje, določeno v členu 3(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 536/93, ni neprimeren ukrep za dosego zastavljenega cilja.

24      Po mnenju Komisije bi bila v skladu z načelom retroaktivne uporabe milejše denarne kazni v postopku v glavni stvari primernejša uporaba Uredbe št. 1392/2001.

25      Komisija poudarja, da je ta uredba po eni strani določila 0,01 % za vsak dan zamude v nasprotju z 0,1 %, ki ga določa Uredba št. 536/93, po drugi strani pa je znižala minimalno kazen na 100 EUR. Po mnenju Komisije na uporabo Uredbe št. 1392/2001 ne vpliva dejstvo, da je bila denarna kazen na podlagi Uredbe št. 536/93 že naložena tožeči stranki v postopku v glavni stvari, kajti odločba, s katero je bila naložena ta kazen, je bila izpodbijana v postopku v glavni stvari. Zato tako izrečena denarna kazen ne pomeni dokončnega pravnega stanja.

26      Komisija glede načela sorazmernosti ob upoštevanju določb člena 3(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 536/93 opominja na široka pooblastila za odločanje po prostem preudarku, ki jih ima glede kmetijske politike.

27      Zaradi pooblastil za odločanje po prostem preudarku ni bila dolžna predvideti dnevnega stopnjevanja višine denarne kazni in je sprejela sistem, ki je predmet obravnave v postopku v glavni stvari in na podlagi katerega bi bili odkupovalci, ki niso upoštevali roka, ki je bil 15. maj, spodbujeni k predložitvi poročila pred začetkom naslednjega obdobja, da bi se izognili višji denarni kazni. Komisija meni, da s tem, ko se je odločila obdržati približno petnajstdnevno vmesno obdobje za vsako obdobje prekoračitve roka za poročilo, ni vidno prekoračila pooblastil za odločanje po prostem preudarku.

28      Poleg tega obsodba na plačilo denarne kazni na podlagi člena 3(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 536/93 ne presega tega, kar je potrebno in primerno za dosego zasledovanega cilja, in sicer pravočasnega pošiljanja poročil.

29      Komisija nazadnje meni, da vsaka prekoračitev roka s strani odkupovalcev vodi v skrajšanje roka, v katerem morajo nacionalni organi izračunati višino dodatne dajatve, in pomeni tveganje za dobro delovanje tega sistema. Zato bi obveznost dokazovanja, da je imela prekoračitev roka vpliv na upravni postopek, ogrozila odvračalni učinek in učinkovitost denarnih kazni.

 Odgovor Sodišča

30      V okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenega s členom 234 ES, je naloga Sodišča, da poda nacionalnemu sodišču uporaben odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. V ta namen mora Sodišče po potrebi preoblikovati vprašanje, ki mu je bilo predloženo (sodba z dne 4. maja 2006 v zadevi Haug, C-286/05, ZOdl., str. I-4121, točka 17 in navedena sodna praksa).

31      Poleg tega je treba ponovno opozoriti, da je naloga Sodišča razlaga vseh določb prava Skupnosti, ki jih nacionalna sodišča potrebujejo za odločanje v sporih pred njimi, četudi te določbe niso izrecno navedene v vprašanjih, ki jih postavijo ta sodišča (sodba z dne 11. decembra 1997 v zadevi Immobiliare SIF, C-42/96, Recueil, str. I-7089, točka 28 in navedena sodna praksa).

32      Poudariti je treba, da je načelo retroaktivne uporabe milejše kazni del skupnih ustavnih tradicij držav članic, tako da mora biti upoštevano kot splošno načelo prava Skupnosti, katerega spoštovanje zagotavlja Sodišče in po katerem se mora ravnati nacionalno sodišče (glej v tem smislu sodbo z dne 3. maja 2005 v združenih zadevah Berlusconi in drugi, C-387/02, C-391/02 in C-403/02, ZOdl., str. I-3565, točke od 67 do 69).

33      To načelo se izraža v drugem stavku člena 2(2) Uredbe št. 2988/95, na podlagi katerega so pristojni organi zavezani k retroaktivni uporabi milejših kazni, ki jih določajo sektorski predpisi, če so ti milejši (glej v tem smislu sodbo z dne 1. julija 2004 v zadevi Gerken, C‑295/02, ZOdl., str. I‑6369, točka 61).

34      Iz predložitvene odločbe izhaja, da je v postopku v glavni stvari glavno vprašanje minimalna prekoračitev roka, ki je 15. maj, ker je poročilo prispelo k pristojnemu nacionalnemu organu prvi naslednji delovni dan.

35      Da bi se predložitvenemu sodišču dal uporaben odgovor, je treba ugotoviti, ali je v posebnem položaju, kot je v postopku v glavni stvari, v katerem gre za minimalno prekoračitev roka, ki je 15. maj, treba šteti, da Uredba št. 1392/2001 predvideva milejše denarne kazni, kot so tiste, ki jih predpisuje Uredba št. 536/93.

36       Na podlagi člena 5(3) Uredbe št. 1392/2001 je denarna kazen za neupoštevanje roka, ki je 15. maj, kot je ta v postopku v glavni stvari, določena v višini, enaki zapadli dajatvi za prekoračitev v znesku 0,01 % za koledarski dan zamude za referenčno količino v neposredni prodaji, s katero razpolaga odkupovalec, znesek te denarne kazni pa ne sme biti nižji od 100 EUR in ne višji od 100.000 EUR.

37      Nasprotno pa je na podlagi člena 3(2), drugi pododstavek, prva alinea, Uredbe št. 536/93 denarna kazen za neupoštevanje roka, ki je 15. maj, kot v zadevi o glavni stvari, enaka 0,1 % količine mleka in mlečnega ekvivalenta, ki so ga odkupovalcu oddali proizvajalci, ta kazen pa ne sme biti nižja od 500 ekujev niti višja od 20.000 ekujev.

38      Zato je treba ugotoviti, kot je na to pravilno opozorila Komisija v stališčih, predloženih Sodišču, da je glede minimalne prekoračitve roka, ki je 15. maj, kot v tem primeru sistem denarnih kazni na podlagi člena 5(3) Uredbe št. 1392/2001 milejši kot tisti, ki ga predvideva člen 3(2), drugi pododstavek, prva alinea, Uredbe št. 536/93.

39      Na podlagi navedenega ni treba odločiti o sorazmernosti sistema denarnih kazni, predvidenih v členu 3(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 536/93.

40      Glede na navedeno je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti:

–        nacionalno sodišče mora upoštevati načelo retroaktivne uporabe milejše kazni, kadar odloča o sankcijah za dejanje, ki ni v skladu s predpisi Skupnosti;

–        glede minimalne prekoračitve določenega roka, kot je ta, ki je predmet postopka v glavni stvari, je sistem denarnih kazni iz člena 5(3) Uredbe št. 1392/2001 milejši kot tisti iz člena 3(2), drugi pododstavek, prva alinea, Uredbe št. 536/93.

 Stroški

41      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

1.      Nacionalno sodišče mora upoštevati načelo retroaktivne uporabe milejše kazni, kadar odloča o sankcijah za dejanje, ki ni v skladu s predpisi Skupnosti.

2.      Glede minimalne prekoračitve določenega roka, kot je ta, ki je predmet postopka v glavni stvari, je sistem denarnih kazni, določen v členu 5(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1392/2001 z dne 9. julija 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 3950/92 o uvedbi dodatne dajatve za mleko in mlečne proizvode, milejši kot tisti, ki ga določa člen 3(2), drugi pododstavek, prva alinea, Uredbe Komisije (EGS) št. 536/93 z dne 9. marca 1993 o določitvi podrobnih pravil za uporabo dodatne dajatve za mleko in mlečne proizvode, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1001/98 z dne 13. maja 1998.

Podpisi

---

* Jezik postopka: nemščina.