EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62005CJ0289

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 8. marca 2007.
Länsstyrelsen i Norrbottens län proti Lapin liitto.
Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Rovaniemen hallinto-oikeus - Finska.
Uredba (ES) št. 1685/2000 - Priloga - Točka 1.8 pravila št. 1 - Strukturni skladi - Upravičenost izdatkov - Upoštevanje režijskih stroškov.
Zadeva C-289/05.

ECLI identifier: ECLI:EU:C:2007:146

Zadeva C-289/05

Länsstyrelsen i Norrbottens län

proti

Lapin liitto

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rovaniemen hallinto-oikeus)

„Uredba (ES) št. 1685/2000 – Priloga – Točka 1.8 pravila št. 1 – Strukturni skladi – Upravičenost izdatkov – Upoštevanje režijskih stroškov“

Povzetek sodbe

Ekonomsko-socialna kohezija – Strukturne pomoči – Financiranje Skupnosti – Upravičenost izdatkov nacionalnih organov za pomoč

(Uredba Sveta št. 1260/1999, člena 30(1) in 32(1); Uredba Komisije št. 1685/2000, Priloga, pravilo št. 1, točka 1.8)

Točka 1.8 pravila št. 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 1260/1999 glede upravičenosti izdatkov za aktivnosti, ki se sofinancirajo iz Strukturnih skladov, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 448/2004, ne nasprotuje postopku za izračun režijskih stroškov kot upravičenih izdatkov v okviru projekta, ki ga sofinancirajo Strukturni skladi, samo zato, ker ta postopek temelji na odstotku oziroma na sorazmernem deležu, med drugim, izdatkov za plače oziroma delovnega časa.

Brez vpliva na nacionalna pravila, ki določajo strožje pogoje, režijski stroški, ki so nastali končnemu upravičencu, pomenijo upravičen izdatek, če ti stroški v skladu z navedeno točko 1.8 izpolnjujejo tri pogoje, in sicer, da temeljijo na dejanskih stroških, da so ti stroški povezani z izvajanjem aktivnosti, ki jo sofinancirajo Strukturni skladi, in da so navedeni stroški aktivnosti dodeljeni sorazmerno v skladu z utemeljeno, pravično in nepristransko metodo. Kar zadeva zlasti zadnjenavedeni pogoj, njegov namen ni vsiliti novega enotnega postopka za izračun, ampak pušča državam članicam široko diskrecijsko pravico pri izračunu upravičenih izdatkov. S tem pogojem naj bi se glede upoštevanja režijskih stroškov kot upravičenih izdatkov zgolj želelo doseči, da se ti stroški „aktivnosti dodelijo sorazmerno v skladu z utemeljeno, pravično in nepristransko metodo“. Navedene točke 1.8 zato ni mogoče razlagati tako, da nasprotuje postopkom za izračun upravičenih režijskih stroškov, ki temeljijo na odstotku oziroma na sorazmernem delu, med drugim, izdatkov za plače ali delovnega časa, vendar pod pogojem, da končni upravičenec lahko dokaže, da so ti stroški projektu dodeljeni po metodi, s katero se spoštujejo merila, določena v tej določbi. Pri dodelitvi režijskih stroškov zadevnemu projektu, med katerimi so izdatki za plače, stroški za nepremičnine ali za informatiko, je treba glede na zgoraj navedena merila upoštevati razmerje med številom oseb, ki delajo pri izvedbi projekta, številom delovnih ur, ki so jih te osebe temu posvetile, oziroma zneskom, ki je bil izplačan za plače, in povprečnim številom oseb, ki delajo v zadevni upravi, povprečnim številom opravljenih ur ali povprečnim zneskom izplačanih plač.

(Glej točke 22 in od 25 do 28 ter izrek.)







SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 8. marca 2007(*)

„Uredba (ES) št. 1685/2000 – Priloga – Točka 1.8 pravila št. 1 – Strukturni skladi – Upravičenost izdatkov – Upoštevanje režijskih stroškov“

V zadevi C-289/05,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Rovaniemen hallinto-oikeus (Finska) z odločbo z dne 15. julija 2005, ki je prispela na Sodišče 19. julija 2005, v postopku

Länsstyrelsen i Norrbottens län

proti

Lapin liitto,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi P. Jann, predsednik senata, K. Lenaerts, E. Juhász, J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec) in K. Schiemann, sodniki,

generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Länsstyrelsen i Norrbottens län P.‑O. Eriksson in L. Anttila, zastopnika,

–        za finsko vlado E. Bygglin, zastopnica,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti P. Aalto in L. Flynn, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 14. septembra 2006

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago točke 1.8 pravila št. 1 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1685/2000 z dne 28. julija 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede upravičenosti izdatkov za aktivnosti, ki se sofinancirajo iz Strukturnih skladov (UL L 193, str. 39), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 448/2004 z dne 10. marca 2004 (UL L 72, str. 66, v nadaljevanju: Uredba št. 1685/2000).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Länsstyrelsen i Norrbottens län (pokrajinska vlada Norrbotten (Švedska), v nadaljevanju: pokrajinska vlada) in Lapin liitto (regionalni svet Laponske (Finska)) v zvezi z zahtevo pokrajinske vlade za finančni prispevek za stroške tehnične podpore pri programu Interreg III A Nord, ki ga je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) (v nadaljevanju: program), v letih 2001 in 2002.

 Pravni okvir

3        Člen 32(1), tretji pododstavek, Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL L 161, str. 1) določa:

„[…] Vmesna plačila in končna plačila se nanašajo na dejansko plačane izdatke, ki morajo biti v skladu s plačili, ki jih izvedejo končni upravičenci, in so podprta s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.“

4        Priloga k Uredbi št. 1685/2000 v prvotni različici, z naslovom „Pravila o upravičenosti“, določa:

„Pravilo št. 1 – Dejansko plačani izdatki

1. Plačila končnih upravičencev

1.1. Plačila, ki jih izvršijo končni upravičenci v smislu tretjega pododstavka člena 32(1) Uredbe (ES) št. 1260/1999 […], so v obliki gotovine ob upoštevanju izjem, navedenih v točki 1.4.

[…].

1.4. Pod pogoji iz točk od 1.5 do 1.7 lahko del plačil iz točke 1.1 tvorijo tudi amortizacija, prispevki v naravi in režijski stroški. Vendar sofinanciranje aktivnosti iz strukturnih skladov na koncu ne sme presegati skupnih, do povračila upravičenih, izdatkov brez prispevkov v naravi.

[…]

1.7. Režijski stroški so upravičeni izdatki, pod pogojem, da temeljijo na realnih stroških, povezanih z izvajanjem aktivnosti, ki se sofinancira iz Strukturnih skladov, in da se izvršujejo sorazmerno z aktivnostjo [aktivnosti dodelijo sorazmerno] v skladu [z] utemeljeno pravično in nepristransko metodo.

[…]

1.9. Za določanje upravičenih izdatkov po točkah od 1.5 do 1.7 lahko države članice uporabijo strožje nacionalne predpise.

2. Dokazilo o izdatkih

Plačila končnih upravičencev so praviloma podprta s prejetimi računi. Kadar to ni mogoče, so plačila podprta z računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.

[…].“

5        Na podlagi členov 2 in 3, tretji odstavek, Uredbe št. 448/2004, so točke 1.4, 1.7 in 1.9 pravila št. 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000 v prvotni različici z učinkom od 5. avgusta 2000 postale točke 1.5, 1.8 in 1.10 pravila št. 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000.

6        Člen 19 Uredbe Komisije (ES) št. 438/2001 z dne 2. marca 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede sistemov upravljanja in nadzora pomoči, dodeljene v okviru Strukturnih skladov (UL L 63, str. 21), določa:

„Pri tistih oblikah pomoči, kjer so upravičenci v več državah članicah, se zadevne države članice ob upoštevanju nacionalnih predpisov dogovorijo o skupnih ukrepih, ki so potrebni za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja, in o teh obvestijo Komisijo. Komisija in zadevne države članice si nudijo vso potrebno upravno pomoč.“

7        V skladu s členom 19 Uredbe št. 438/2001 sta Republika Finska in Kraljevina Švedska 24. in 31. oktobra 2002 podpisali „Memorandum of understanding on the implementation of the Community Initiative programme INTERREG III A North“.

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

8        Pokrajinska vlada je v dopisu, ki ga je Lapin liitto prejel 30. oktobra 2002, zahtevala prispevek za stroške tehnične podpore programa v znesku 95.880,72 SEK za leto 2001. Znesek tega prispevka je bil dobljen tako, da se je pri izdatkih za plače, ki so nastali s tehnično podporo pri tem programu, uporabil odstotek, izračunan glede na delež režijskih stroškov, ki so nastali upravi, zadolženi za navedeni program (izdatki za plače in drugi izdatki, ki jih je imela na podlagi horizontalnih dejavnosti, v kar so vključeni tudi stroški, povezani s tem programom), glede na izdatke za plače, ki nastanejo pri rednem poslovanju navedene uprave, kar ustreza razliki med skupnimi izdatki za plače, ki so bile plačane iz tega naslova, in zgoraj navedenimi izdatki za plače.

9        Lapin liitto je z odločbo z dne 20. februarja 2003 zahtevo zavrnil. Po njegovem mnenju bi morala biti opravljena plačila podprta s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti. Izdatki bi morali temeljiti na dejanskih izdatkih, medtem ko naj zadevni izdatki iz postopka v glavni stvari, izračunani v odstotkih, ne bi bili povezani s programom v skladu z utemeljeno, pravično in nepristransko metodo v smislu točke 1.8 pravila št. 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000.

10      Tudi iz predložitvene odločbe izhaja, da je Lapin liitto 26. septembra 2003 prejel zahtevo pokrajinske vlade, s katero je ta znova želela pridobiti prispevek za izdatke, ki so povezani s programom za leti 2001 in 2002, in sicer v zneskih v višini 56.854 SEK in 186.982 SEK. Ti izdatki so bili povezani z režijskimi stroški za informatiko, upravljanje s kadri, pošto, proračunsko upravljanje in nepremičnine.

11      Lapin liitto je z odločbo z dne 24. novembra 2003 to zahtevo zavrnil v delu, ki se nanaša na vse stroške, povezane z informatiko, upravljanjem s kadri, pošto in proračunskim upravljanjem, ker celo po poslani zahtevi za pojasnila z dne 2. oktobra 2003 pokrajinska vlada ni predložila pojasnil, utemeljenih na izpisku opravljenih ur, kar zadeva plače, ali pojasnil glede povezanosti drugih izdatkov s programom.

12      Po mnenju Lapin liitto prav tako niso bila predložena pojasnila v zvezi s površinami pisarn oseb, ki sodelujejo pri tem programu, zaradi izračuna izdatkov za nepremičnine. Iz tega razloga se je pri površini za oceno izdatkov za nepremičnine oprlo na 15 m2 za pisarno namesto na 20 m2, ki so navedeni v zahtevi. Zato je Lapin liitto za izdatke za prostore, ki so jih zasedali sodelujoči pri programu v letih 2001 in 2002, plačalo 6558,98 SEK in 22.203,30 SEK.

13      Pokrajinska vlada je v ugovoru zoper odločbo o zavrnitvi z dne 24. novembra 2003 navedla, da je po sestanku z Lapin liitto in ministrstvom za notranje zadeve uporabila nov način izračuna, v skladu s katerim temeljijo izdatki (režijski stroški), za katere se zahteva povračilo, na dejanskih izdatkih, knjiženih v računski evidenci, ki so bili izračunani v skladu z utemeljeno, pravično in nepristransko metodo glede na letno delovno silo.

14      Ta ugovor je bil zavrnjen z odločbo z dne 6. februarja 2004, ker je pokrajinska vlada kot osnovo za izračun režijskih stroškov uporabila letne stroške za informacijske storitve, gospodarske dajatve in storitve osebja, ki so dodeljeni v skladu s številom zaposlenih v upravi, zadolženih za program v zadevnem letu. Mesečna cena naj bi bila za vse storitve enaka. V drugi zahtevi za prispevek naj bi bili izdatki odobreni kot izdatki programa sorazmerno z delom, ki ga je opravila vsaka oseba. Tako naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali so to izdatki, ki so nastali pri tem programu. Če izdatkov za plače, ki so vključeni v zahtevani znesek, ne bi bilo mogoče ugotoviti glede na izpisek opravljenih ur, bi jih bilo mogoče upoštevati kot izdatke za tehnično podporo navedenemu programu.

15      Predložitveno sodišče, ki odloča o tožbi pokrajinske vlade za plačilo spornih izdatkov, navaja, da je ta vlada v svoji zahtevi dodelila izdatke za navedeno tehnično podporo glede na povprečno letno število zaposlenih v vsej zadevni upravi, tako da je bilo mogoče izračunati del izdatkov na osebo na leto in na mesec. Uporaba tega načina za izračun s povprečjem naj bi omogočila odobritev zgoraj navedenih izdatkov kot izdatkov projekta glede na delo, ki ga je dejansko opravila vsaka oseba, ki je sodelovala pri programu.

16      Po mnenju Lapin liitto pokrajinska vlada ni dovolj natančno navedla, kolikšen je bil del tehnične podpore pri izdatkih, ki so nastali s tem programom. Lapin liitto glede plač zato, da bi bilo mogoče odobriti izdatke kot izdatke za navedeni program v skladu z Uredbo št. 1685/2000, zahteva izpisek opravljenih delovnih ur za delo, ki ga je dnevno opravila vsaka oseba, ki je v okviru programa delala s skrajšanim delovnim časom.

17      V teh okoliščinah je Rovaniemen hallinto-oikeus prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo vprašanje razlage točke 1.8 pravila št. 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000.

 Vprašanje za predhodno odločanje

18      Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba točko 1.8 pravila št. 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000 razlagati v tem smislu, da nasprotuje postopku za izračun režijskih stroškov kot upravičenih stroškov v okviru projekta, ki ga sofinancirajo Strukturni skladi, samo zato, ker ta postopek temelji na odstotku oziroma na sorazmernem delu, med drugim, izdatkov za plače ali obdobij dela.

19      V skladu s to določbo so režijski stroški upravičeni izdatki pod pogojem, da so utemeljeni na dejanskih izdatkih, ki so povezani z izvajanjem aktivnosti, ki jo sofinancirajo Strukturni skladi, in da se aktivnosti dodelijo sorazmerno v skladu z utemeljeno, pravično in nepristransko metodo.

20      Čeprav v finski različici ni nobene napotitve na zahtevo, v skladu s katero bi morali biti ti stroški zadevni aktivnosti dodeljeni „sorazmerno“, je ta okoliščina brez posledic, ker se lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso določbe Skupnosti razlaga in uporablja enotno v smislu obstoječih različic v vseh jezikih Skupnosti in ker v okoliščinah tega primera vse druge jezikovne različice razen finske izrecno navajajo zahtevo, da se morajo režijski stroški zadevni aktivnosti dodeljevati v sorazmerju ali sorazmerno (glej po analogiji zlasti sodbo z dne 17. julija 1997 v zadevi Ferriere Nord proti Komisiji, C‑219/95 P, Recueil, str. I-4411, točka 15).

21      Na podlagi točke 1.10 pravila št. 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000 lahko države članice za določanje upravičenih izdatkov po točkah 1.6, 1.7 in 1.8 tega pravila uporabijo strožje nacionalne predpise.

22      Brez vpliva na nacionalna pravila, ki določajo strožje pogoje, režijski stroški, ki so nastali končnemu upravičencu, zato pomenijo upravičen izdatek, če ti stroški v skladu s točko 1.8 navedenega pravila št. 1 izpolnjujejo tri pogoje, in sicer, da temeljijo na dejanskih stroških, da so ti stroški povezani z izvajanjem aktivnosti, ki jo sofinancirajo Strukturni skladi, in da so navedeni stroški aktivnosti dodeljeni sorazmerno v skladu z utemeljeno, pravično in nepristransko metodo.

23      V zvezi s prvim pogojem upravičenosti zadostuje trditev, kot navaja Komisija, da na dejanskih izdatkih temeljijo stroški, ki so jih končni upravičenci dejansko plačali in ki so podprti s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti v smislu člena 32(1), tretji pododstavek, Uredbe št. 1260/1999.

24      Glede drugega pogoja upravičenosti je treba opozoriti, da so v skladu s členom 30(1) Uredbe št. 1260/1999 izdatki, ki so povezani z aktivnostmi, upravičeni do prispevka skladov le, če so te aktivnosti del zadevne pomoči. Zato so upravičeni izdatki režijski stroški, ki izhajajo iz virov in storitev, ki jih končni koristniki potrebujejo zaradi izvedbe aktivnosti, ki jo sofinancirajo ti Skladi.

25      Pri tretjem pogoju upravičenosti – glede obsega katerega se stranke postopka v glavni stvari ne strinjajo – je treba ugotoviti, da njegov namen ni vsiliti novega enotnega postopka za izračun, ampak da pušča državam članicam široko diskrecijsko pravico pri izračunu upravičenih izdatkov. S tem pogojem naj bi se glede upoštevanja režijskih stroškov kot upravičenih izdatkov zgolj želelo doseči, da se ti stroški „aktivnosti dodelijo sorazmerno v skladu z utemeljeno, pravično in nepristransko metodo“.

26      Zato točke 1.8 pravila št. 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000 ni mogoče razlagati tako, da nasprotuje postopkom za izračun upravičenih režijskih stroškov, ki temeljijo na odstotku oziroma na sorazmernem delu, med drugim, izdatkov za plače ali delovnega časa, vendar pod pogojem, da končni upravičenec lahko dokaže, da so ti stroški projektu dodeljeni po metodi, s katero se spoštujejo merila, določena v tej določbi.

27      Treba je pojasniti, da je treba, kot je upravičeno navedla Komisija, pri dodelitvi režijskih stroškov zadevnemu projektu, med katerimi so izdatki za plače, stroški za nepremičnine ali za informatiko, glede na zgoraj navedena merila upoštevati razmerje med številom oseb, ki delajo pri izvedbi projekta, številom delovnih ur, ki so jih te osebe temu posvetile, oziroma zneskom, ki je bil izplačan za plače, in povprečnim številom oseb, ki delajo v zadevni upravi, povprečnim številom opravljenih ur ali povprečnim zneskom izplačanih plač.

28      Zato je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da točka 1.8 pravila št. 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000 ne nasprotuje postopku za izračun režijskih stroškov kot upravičenih izdatkov v okviru projekta, ki ga sofinancirajo Strukturni skladi, samo zato, ker ta postopek temelji na odstotku oziroma na sorazmernem deležu, med drugim, izdatkov za plače oziroma delovnega časa.

 Stroški

29      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Točka 1.8 pravila št. 1 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1685/2000 z dne 28. julija 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede upravičenosti izdatkov za aktivnosti, ki se sofinancirajo iz Strukturnih skladov, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 448/2004 z dne 10. marca 2004, ne nasprotuje postopku za izračun režijskih stroškov kot upravičenih izdatkov v okviru projekta, ki ga sofinancirajo Strukturni skladi, samo zato, ker ta postopek temelji na odstotku oziroma na sorazmernem deležu, med drugim, izdatkov za plače oziroma delovnega časa.

Podpisi


* Jezik postopka: finščina.

Top