Zadeva T-201/04 R

Microsoft Corp.

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Postopek za izdajo začasne odredbe – Intervencija“

Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 26. julija 2004 

Povzetek sklepa

1.     Postopek – Intervencija – Pogoji za dopustnost – Neposredni in dejanski interes

(Statut Sodišča, člena 40(2) in 53(1))

2.     Postopek – Intervencija – Začasna odredba – Pogoji za dopustnost – Interes za rešitev zadeve v postopku za izdajo začasne odredbe – Presoja glede na posledice za ekonomski in pravni položaj predlagateljev intervencije

(Statut Sodišča, člena 40(2) in 53(1))

3.     Postopek – Intervencija – Začasna odredba – Pogoji za dopustnost – Neposredni in dejanski interes – Presoja, pri kateri se upošteva posebnost postopka za izdajo začasne odredbe – Široka razlaga

(Statut Sodišča, člena 40(2) in 53(1))

4.     Postopek – Intervencija – Zadevne osebe – Predstavniška združenja, katerih cilj je varstvo interesov njihovih članov – Dopustnost v zadevah, ki obravnavajo načelna vprašanja, ki lahko zadevajo te člane – Pogoji – Široka razlaga

(Statut Sodišča, člena 40(2) in 53(1))

1.     Interes za rešitev spora v smislu člena 40(2) Statuta Sodišča, ki se v skladu s členom 53(1) tega statuta uporablja za Sodišče prve stopnje, se razume kot neposreden in dejanski interes za to, da se ugodi predlogom stranke, ki jo intervenient želi podpreti. V ta namen je treba zaradi dopustitve intervencije preveriti, ali izpodbijani akt neposredno zadeva intervenienta in ali je njegov interes za rešitev spora resničen.

(Glej točko 32.)

2.     Če se predlog za intervencijo vloži v okviru postopka za izdajo začasne odredbe, se interes za rešitev spora razume kot interes za rešitev zadeve za izdajo začasne odredbe. Tako kot rešitev zadeve v glavni stvari lahko namreč tudi rešitev zadeve v postopku za izdajo začasne odredbe negativno poseže v interese tretjih ali pa jim koristi. Iz tega izhaja, da je treba v postopku za izdajo začasne odredbe interes predlagateljev intervencije presojati glede na posledice izrečenega začasnega ukrepa ali zavrnitve predloga za tak ukrep na njihov ekonomski in pravni položaj.

(Glej točko 33.)

3.     Neposrednost in dejanski obstoj interesa za rešitev določene zadeve v postopku za izdajo začasne odredbe je treba presojati ob upoštevanju posebnosti postopka za izdajo začasne odredbe. V postopku za izdajo začasne odredbe se namreč interes intervenienta, glede na okoliščine primera, upošteva v okviru tehtanja interesov. Mogoče je celo, da se ponderiranje interesov, ki so prisotni, izkaže za odločilno, če sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, pri analizi predloga, ki ga obravnava, meni, da so izpolnjeni pogoji v zvezi s fumus boni juris in nujnostjo. Pojem interesa za rešitev spora mora torej sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, razlagati široko in tako skrbeti za to, da ne bi prejudiciral presoje različnih interesov, ki so prisotni.

(Glej točko 34.)

4.     Dopustijo se tiste intervencije združenj podjetij, katerih cilj je varstvo njihovih članov v zadevah, v katerih se obravnavajo načelna vprašanja, ki jih lahko zadevajo. Natančneje, združenju se lahko intervencija v določeni zadevi dovoli, če predstavlja znatno število podjetij, ki poslujejo v določenem sektorju, če je njegov cilj varstvo interesov njegovih članov, če se lahko v zadevi pojavijo načelna vprašanja, ki zadevajo delovanje zadevnega sektorja, in če so lahko torej interesi članov s sodbo, ki bo izrečena, ali s sklepom, ki bo izdan, znatno prizadeti.

S široko razlago pravice do intervencije pri združenjih se želi omogočiti boljša presoja konteksta zadev in se hkrati izogniti več posamičnim intervencijam, ki bi ogrozile učinkovitost in hitrost postopka.

(Glej točki 37 in 38.)

SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 26. julija 2004(*)

„Postopek za izdajo začasne odredbe – Intervencija“

V zadevi T-201/04 R,

Microsoft Corp., s sedežem v Redmondu, Washington (Združene države), ki ga zastopata J.-F. Bellis, avocat, in I. S. Forrester, QC,

tožeča stranka,

proti

Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopajo R. Wainwright, W. Mölls, F. Castillo de la Torre in P. Hellström, zastopniki, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

zaradi predloga za odlog izvršitve člena 4, člena 5(a), (b) in (c) in člena 6(a) Odločbe Komisije C(2004)900 končna z dne 24. marca 2004 v zvezi s postopkom izvajanja člena 82 ES (zadeva COMP/C-3/37.792 – Microsoft),

PREDSEDNIK SODIŠČA PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI

izdaja naslednji

Sklep

 Izpodbijana odločba

1       Microsoft Corp. (v nadaljevanju: Microsoft) razvija in trži različne vrste programske opreme, med drugim operacijske sisteme za osebne računalnike in strežnike.

2       Komisija je 24. marca 2004 izdala odločbo v zvezi s postopkom na podlagi člena 82 ES v zadevi COMP/C-3/37.792 – Microsoft (v nadaljevanju: Odločba). V skladu z Odločbo je Microsoft kršil člen 82 ES in člen 54 Sporazuma o enotnem gospodarskem prostoru (EGP), in sicer z dvema zlorabama prevladujočega položaja.

3       Prva zloraba, ki je ugotovljena v Odločbi, je ta, da Microsoft konkurentom v obdobju od oktobra 1998 do izdaje Odločbe ni hotel razkriti „informacij o interoperabilnosti“ v smislu člena 1 Odločbe in dovoliti njihove uporabe za razvoj in distribucijo njemu konkurenčnih proizvodov na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin (člen 2(1) Odločbe).

4       Druga ugotovljena zloraba je po Odločbi to, da je Microsoft v obdobju od maja 1999 do izdaje Odločbe dobavo operacijskega sistema Windows za osebne računalnike pogojeval s hkratnim nakupom programa Windows Media Player (člen 2(2) Odločbe).

5       Navedeni vrsti zlorabe je Komisija kaznovala z naložitvijo globe v višini 497.196.304 evrov (člen 3 Odločbe).

6       Microsoft mora po členu 4 Odločbe prenehati zlorabi, ugotovljeni v omenjenem členu 2 tako, kot je navedeno v členih 5 in 6 Odločbe. Microsoft se mora prav tako vzdržati ravnanja, kakršno je opisano v členu 2, ter vsakršnega ravnanja, katerega cilj ali učinek je enak ali enakovreden.

7       Člen 5 Odločbe kot ukrepe za odpravo prve kršitve Microsoftu nalaga naslednje:

„a)      Microsoft v roku 120 dni od vročitve Odločbe razkrije ‚informacije o interoperabilnosti‘ vsem podjetjem, ki želijo razvijati in distribuirati njemu konkurenčne proizvode na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin, ter ta podjetja pod razumnimi in nediskriminatornimi pogoji pooblasti za uporabo informacij o interoperabilnosti za razvoj in distribucijo njemu konkurenčnih proizvodov na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin.

b)      Microsoft zagotovi, da se razkrite informacije o interoperabilnosti trajno in pravočasno posodabljajo.

c)      Microsoft v roku 120 dni od vročitve Odločbe vzpostavi sistem ocenjevanja, ki omogoči zainteresiranim podjetjem, da se a učinkovito informirajo o obsegu in pogojih uporabe ‚informacij o interoperabilnosti‘. Microsoft lahko postavlja razumne in nediskriminatorne pogoje za zagotovitev, da je tak dostop možen le za namene ocene.“ (neuraden prevod)

8       120-dnevni rok iz člena 5 Odločbe se je iztekel 27. julija 2004.

9       Člen 6 Odločbe kot ukrep za odpravo druge kršitve Microsoftu nalaga:

„a)   Microsoft v roku 90 dni od vročitve te odločbe ponudi različico svojega operacijskega sistema Windows za osebne računalnike, ki ne vsebuje Windows Media Playerja. Microsoft ohrani pravico do ponujanja svojega operacijskega sistema Windows za osebne računalnike z Windows Media Playerjem.

[…]“ (neuraden prevod)

10     90-dnevni rok iz člena 6 Odločbe se je iztekel 28. junija 2004.

 Postopek in trditve strank

11     Microsoft je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 7. junija 2004, na podlagi člena 230(4) ES vložil tožbo za razglasitev ničnosti Odločbe ali, podredno, za odpravo ali znatno zmanjšanje zneska naložene globe.

12     Z ločeno vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 25. junija 2004, je Microsoft na podlagi člena 242 ES vložil tudi predlog za odlog izvršitve člena 4, člena 5(a), (b) in (c) ter člena 6(a) Odločbe. V isti vlogi je Microsoft na podlagi člena 105(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje predlagal tudi odlog izvršitve teh določb, dokler se ne odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe.

13     Istega dne je sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, Komisijo pozval, naj se opredeli, ali namerava prisilno izvršiti Odločbo, preden bi se odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe.

14     Komisija je z dopisom, ki ga je sodno tajništvo Sodišča prve stopnje prejelo istega dne, sodnika, ki odloča o začasni odredbi, obvestila o odločitvi, da ne bo prisilno izvršila člena 5(a), (b) in (c) in člena 6(a) Odločbe, dokler bo postopek za izdajo začasne odredbe potekal.

15     Novell Inc. (v nadaljevanju: Novell), ustanovljen v Walthamu, Massachussetts (Združene države), ki ga zastopajo C. Thomas, M. Levitt, V. Harris, solicitors, in A. Müller-Rappard, avocat, je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 25. junija 2004, predlagal, naj se mu v postopku za izdajo začasne odredbe dovoli intervencija v podporo predlogom Komisije.

16     RealNetworks Inc. (v nadaljevanju: RealNetworks), ustanovljen v Seattlu, Washington (Združene države), ki ga zastopajo A. Winckler, M. Dolmans in T. Graf, avocats, je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 30. junija 2004, predlagal, naj se mu v postopku za izdajo začasne odredbe dovoli intervencija v podporo predlogom Komisije.

17     Computer Communications Industry Association (v nadaljevanju: CCIA), ustanovljen v Washingtonu DC (Združene države), ki ga zastopajo J. Flynn, QC, ter D. Paemen in N. Dodoo, avocats, je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 30. junija 2004, predlagal, naj se mu v postopku za izdajo začasne odredbe dovoli intervencija v podporo predlogom Komisije.

18     Software Information Industry Association (v nadaljevanju: SIIA), ustanovljen v Washingtonu DC (Združene države), ki ga zastopa C. A. Simpson, solicitor, je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 1. julija 2004, predlagal, naj se mu v postopku za izdajo začasne odredbe dovoli intervencija v podporo predlogom Komisije.

19     The Computing Technology Industry Association Inc. (v nadaljevanju: CompTIA), ustanovljen v Oakbrook Terraceu, Illinois (Združene države), ki ga zastopata G. Van Gerven in T. Franchoo, avocats, ter B. Kilpatrick, solicitor, je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 1. julija 2004, predlagal, naj se mu v postopku za izdajo začasne odredbe dovoli intervencija v podporo predlogom Microsofta.

20     The Association for Competitive Technology (v nadaljevanju: ACT), ustanovljen v Washingtonu DC (Združene države), ki ga zastopa L. Ruessmann, avocat, je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 2. julija 2004, predlagal, naj se mu v postopku za izdajo začasne odredbe dovoli intervencija v podporo predlogom Microsofta.

21     Digimpro Ltd, ustanovljen v Londonu (Združeno kraljestvo), TeamSystem SpA, ustanovljen v Pesaru (Italija), Mamut ASA, ustanovljen v Oslu (Norveška), in CODA Group Holdings Ltd, ustanovljen v Chippenhamu, Wiltshire (Združeno kraljestvo), (v nadaljevanju: Digimpro in drugi), ki jih zastopa G. Berrisch, avocat, so z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 5. julija 2004, predlagali, naj se jim v postopku za izdajo začasne odredbe dovoli intervencija v podporo predlogom Microsofta.

22     DMDsecure.com BV, ustanovljen v Amsterdamu (Nizozemska), MPS Broadband AB, ustanovljen v Stockholmu (Švedska), Pace Micro technology plc, ustanovljen v Shipleyju, West Yorkshire (Združeno kraljestvo), Quantel Ltd, ustanovljen v Newburyju, Berkshire (Združeno kraljestvo), in Tanberg Television Ltd, ustanovljen v Southamptonu, Hampshire (Združeno kraljestvo), (v nadaljevanju: DMDsecure.com in drugi), ki jih zastopa J. Bourgeois, avocat, so z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 5. julija 2004, predlagali, naj se jim v postopku za izdajo začasne odredbe dovoli intervencija v podporo predlogom Microsofta.

23     IDE Nätverkskonsulterna AB, ustanovljen v Stockholmu (Švedska), Exor AB, ustanovljen v Uppsali (Švedska), T. Rogerson, s prebivališčem v Harpendnu, Hertfordshire (Združeno kraljestvo), P. Setka, s prebivališčem v Sobeslavu (Češka republika), D. Tomicic, s prebivališčem v Nürnbergu (Nemčija), M. Valasek, s prebivališčem v Karlovyh Varyh (Češka republika), R. Rialdi, s prebivališčem v Genovi (Italija), in B. Nati, s prebivališčem v Parizu (Francija), (v nadaljevanju: IDE Nätverkskonsulterna in drugi), ki jih zastopata S. Martinez Lage in H. Brokelmann, avocats, so z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 8. julija 2004, predlagali, naj se jim v postopku za izdajo začasne odredbe dovoli intervencija v podporo predlogom Microsofta.

24     Navedeni predlogi za intervencijo so bili v skladu s členom 116(1) Poslovnika vročeni tožeči in toženi stranki.

25     Microsoft je z dopisom z dne 6. julija 2004, ki ga je sodno tajništvo Sodišča prve stopnje prejelo istega dne, Sodišče prve stopnje obvestil o tem, da ne nasprotuje predlogu za intervencijo RealNetworksa. Microsoft je z dopisom z dne 7. julija 2004, ki ga je sodno tajništvo Sodišča prve stopnje prejelo istega dne, predložil stališča do Novellovega predloga za intervencijo. Glede drugih predlogov za intervencijo pa Microsoft v določenem roku ni predložil stališč.

26     Microsoft je glede vseh strank, ki bi jim bila intervencija dovoljena, z dopisoma z dne 6. in 8. julija 2004 zahteval zaupno obravnavo tistih podatkov iz Odločbe, za katere se je Komisija strinjala, da naj se jih ne objavi v različici, ki je na voljo na njeni spletni strani.

27     Komisija je Sodišče prve stopnje z dopisi z dne 6. julija 2004, ki jih je sodno tajništvo Sodišča prve stopnje prejelo naslednji dan, obvestila, da ne nasprotuje vloženim predlogom za intervencijo Novella, RealNetworksa, CCIA in SIIA ter da ne zahteva zaupne obravnave. Nasprotno je Komisija menila, da bi bilo treba predlog za intervencijo CompTIA zavrniti.

28     Komisija je Sodišče prve stopnje z dopisom z dne 13. julija 2004, ki ga je sodno tajništvo Sodišča prve stopnje prejelo isti dan, obvestila, da ne nasprotuje vloženemu predlogu ACT za intervencijo in da ne zahteva zaupne obravnave.

29     Po drugi strani pa je Komisija z dopisom z dne 13. julija in nato z dopisi z dne 14. julija 2004 predložila stališča do predlogov za intervencijo Digimproja in drugih, DMDsecure.com in drugih ter IDE Nätverkskonsulterna in drugih.

30     Komisija je 21. julija 2004 predložila pisna stališča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ta stališča so bila istega dne vročena Microsoftu.

 Predlogi za intervencijo

31     V skladu s členom 40(2) Statuta Sodišča, ki se v skladu s členom 53(1) tega statuta uporablja za Sodišče prve stopnje, je posameznikova pravica do intervencije pogojena s tem, da ta izkaže upravičen interes za rešitev spora.

32     Interes za rešitev spora se razume kot neposreden in dejanski interes za to, da se ugodi predlogom stranke, ki jo intervenient želi podpreti (sklep predsednika Sodišča z dne 6. marca 2003 v zadevi Ramondín in Ramondín Cápsulas proti Komisiji, C-186/02 P, Recueil, str. I-2415, točka 7). V ta namen je treba zaradi dopustitve intervencije preveriti, ali izpodbijani akt neposredno zadeva intervenienta in ali je njegov interes za rešitev spora resničen (sklep predsednika Sodišča z dne 17. junija 1997 v zadevi National Power in PowerGen proti British Coal in Komisiji, C-151/97 P(I) in C-157/97 P(I), Recueil, str. I-3491, točka 53).

33     Če se predlog za intervencijo vloži v okviru postopka za izdajo začasne odredbe, se interes za rešitev spora razume kot interes za rešitev zadeve za izdajo začasne odredbe (v tem smislu glej sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 7. julija 1998 v zadevi Van den Bergh Foods proti Komisiji, T-65/98 R, Recueil, str. II‑2641, točki 26 in 27). Tako kot rešitev zadeve v glavni stvari lahko namreč tudi rešitev zadeve v postopku za izdajo začasne odredbe negativno poseže v interese tretjih ali pa jim je v korist. Iz tega izhaja, da je treba v postopku za izdajo začasne odredbe interes predlagateljev intervencije presojati glede na posledice izrečenega začasnega ukrepa ali zavrnitve predloga za tak ukrep na njihov ekonomski in pravni položaj.

34     Pojasniti je treba, da je treba neposrednost in dejanski obstoj interesa za rešitev določene zadeve v postopku za izdajo začasne odredbe presojati ob upoštevanju posebnosti postopka za izdajo začasne odredbe. V postopku za izdajo začasne odredbe se namreč interes intervenienta, glede na okoliščine primera, upošteva v okviru tehtanja interesov (v tem smislu glej sklep predsednika Sodišča z dne 18. novembra 1999 v zadevi Pfizer Animal Health proti Svetu, C-329/99 P(R), Recueil, str. I-8343). Mogoče je celo, da se ponderiranje interesov, ki so prisotni, izkaže za odločilno, če sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, pri analizi predloga, ki ga obravnava, meni, da so izpolnjeni pogoji v zvezi s fumus boni juris in nujnostjo. Pojem interesa za rešitev spora mora torej sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, razlagati široko in tako skrbeti za to, da ne bi prejudiciral presoje različnih interesov, ki so prisotni.

35     V vsakem primeru sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, pri presoji interesa za rešitev spora, ki ga obravnava, ne posega v presojo Sodišča prve stopnje, ki jo to opravi, če mu je predložen predlog za intervencijo v postopku v glavni stvari.

36     Predlogi za intervencijo združenj podjetij in posamični predlogi za intervencijo, zlasti predlogi podjetij, bodo obravnavani zaporedno.

 Predlogi združenj podjetij

37     Po ustaljeni sodni praksi se dopusti tiste intervencije združenj podjetij, katerih cilj je varstvo njihovih članov v zadevah, v katerih se obravnavajo načelna vprašanja, ki jih lahko zadevajo (sklep National Power in PowerGen proti British Coal in Komisiji, točka 32 zgoraj, točka 66, in sklep predsednika Sodišča z dne 28. septembra 1998 v zadevi Pharos proti Komisiji, C-151/98 P, Recueil, str. I‑5441, točka 6; sklepa predsednika Sodišča prve stopnje z dne 30. junija 1999 v zadevi Pfizer Animal Health proti Svetu, T-13/99 R, Recueil, str. II-1961, točka 15, in z dne 28. maja 2001 v zadevi Poste Italiane proti Komisiji, T-53/01 R, Recueil, str. II-1479, točka 51). Natančneje, združenju se lahko intervencija v določeni zadevi dovoli, če predstavlja znatno število podjetij, ki poslujejo v določenem sektorju, če je njegov cilj varstvo interesov njegovih članov, če se lahko v zadevi pojavijo načelna vprašanja, ki zadevajo delovanje zadevnega sektorja, in če so lahko torej interesi članov s sodbo ki bo izrečena ali sklepom, ki bo izdan, znatno prizadeti (v tem smislu glej sklep Sodišča prve stopnje z dne 8. decembra 1993, T-87/92, Recueil, str. II-1375, točka 14).

38     Poleg tega je treba opozoriti na to, da se želi s široko razlago pravice do intervencije pri združenjih omogočiti boljšo presojo konteksta zadev in se hkrati izogniti množici posamičnih intervencij, ki bi ogrozile učinkovitost in hiter potek postopka (sklep National Power in PowerGen proti British Coal in Komisiji, točka 32 zgoraj, točka 66).

39     Presojo dopustnosti intervencij CCIA, SIIA, CompTIA in ACT je treba opraviti glede na navedene pogoje in preudarke.

 Predlog CCIA

40     CCIA je združenje podjetij iz sektorjev informacijske tehnologije in telekomunikacij. CCIA je predlagal, naj se mu dovoli intervencija v podporo predlogom Komisije. V zvezi s tem navaja, da je pravna oseba, da njegov cilj in njegove dejavnosti vključujejo predstavljanje članov in obrambo njihovih interesov, da predstavlja znatno število podjetij, ki poslujejo v upoštevnih sektorjih dejavnosti, in da se v obravnavani zadevi pojavljajo načelna vprašanja, ki lahko zadevajo njegove člane.

41     CCIA pojasnjuje, da tožba v glavni stvari in ta postopek za izdajo začasne odredbe zadevata njegove člane na več načinov. Zlasti navaja, da nekateri izmed njegovih članov proizvajajo operacijske sisteme za strežnike delovnih skupin in da nekateri drugi člani proizvajajo programsko opremo, ki konkurira programu Windows Media Player. Splošneje pa naj bi bili nekateri izmed članov CCIA dejavni na trgih, kjer Microsoft izvaja strategijo vezane prodaje in zavračanja prodaje, ki je podobna tisti, ki je predmet Odločbe. Končno, skoraj vsi člani CCIA naj bi bili pomembni uporabniki operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin, zato naj bi jih zadevalo ravnanje Microsofta. CCIA prav tako navaja, da njegovih članov ne zadeva le izid postopka v glavni stvari, ampak tudi to, kdaj bo spor obravnavan, saj so zlorabe iz Odločbe že zelo vplivale na trg.

42     CCIA končno dodaja, da je imel dejavno vlogo v upravnem postopku, ki je pripeljal do izdaje Odločbe.

43     Komisija je izjavila, da ne nasprotuje predlogu CCIA. Microsoft ni predložil stališč.

44     Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, meni, da je treba predlogu CCIA za intervencijo ugoditi.

45     Prvič, CCIA je navedel – ne da bi temu nasprotovali tožeča stranka in tožena institucija –, da predstavlja interese podjetij iz sektorja informacijske tehnologije, med katerimi so velika podjetja, ki na določenih trgih, ki jih zadeva Odločba, neposredno konkurirajo Microsoftu. CCIA je torej treba šteti za dovolj reprezentativnega za podjetja iz zadevnega sektorja.

46     Drugič, v skladu s členom 2(A) statuta CCIA je njegov cilj med drugim zastopanje interesov sektorjev informacijske tehnologije in komunikacij ter interesov njegovih članov. Člen 1(2) statuta CCIA poleg tega določa, da je med nalogami CCIA tudi opozarjanje državnih organov in javnosti na pomen „popolne, lojalne in odprte konkurence“ v teh dveh sektorjih. Člen 1(2) statuta CCIA prav tako določa, da lahko CCIA sprejme „kakršne koli […] pravne ukrepe […] za izpolnjevanje svojih nalog“. Za CCIA je treba torej šteti, da je med njegovimi cilji zlasti varstvo interesov njegovih članov.

47     Tretjič, v obravnavani zadevi se med drugim pojavlja vprašanje, v kakšnih okoliščinah se lahko proizvajalca programske opreme, ki ima prevladujoči položaj, zaveže k razkritju informacij, ki so varovane s pravicami intelektualne lastnine, tretjim, da bi se omogočila interoperabilnost proizvodov navedenih tretjih in proizvodov navedenega proizvajalca. V obravnavani zadevi se prav tako pojavlja vprašanje, v kakšnih okoliščinah je to, da določeni proizvajalec programske ali strojne opreme, ki ima prevladujoči položaj, nove proizvode ali nove zmogljivosti vključi v obstoječi proizvod, lahko v nasprotju s členom 82 ES. Stališče, ki bi ga lahko sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, sprejel glede navedenih načelnih vprašanj, lahko vpliva na razmere, v katerih poslujejo podjetja v sektorju informacijske tehnologije.

48     Četrtič, ker člani CCIA poslujejo v zadevnem sektorju, lahko stališče sodnika, pristojnega za izdajo začasne odredbe, prizadene njihove interese.

49     Poleg tega je CCIA sodeloval v upravnem postopku, ki je pripeljal do izdaje Odločbe.

50     CCIA je torej treba dovoliti intervencijo v tem postopku za izdajo začasne odredbe.

 Predlog SIIA

51     SIIA je združenje proizvajalcev programske opreme, ki ima več kot 600 članov. Predlagal je, naj se mu dovoli intervencija v podporo predlogom Komisije.

52     SIIA navaja, da mu je bilo v upravnem postopku dovoljeno intervenirati v svojem imenu, tako kot Time Warnerju Inc., Novellu in RealNetworksu, ki so njegovi člani. SIIA poleg tega navaja, da bi imela odločitev Sodišča prve stopnje v glavni stvari v tej zadevi posledice na možnost njegovih članov, da konkurirajo Microsoftu, in da bi bila poslovna sposobnost preživetja določenih izmed njih ogrožena, če se ukrepi za odpravo kršitev iz Odločbe ne bi izvajali. SIIA končno poudarja, da bi potrditev Odločbe njegovim članom omogočila, da namenijo dodatna sredstva za raziskave in razvoj.

53     Komisija je izjavila, da ne nasprotuje predlogu SIIA. Microsoft ni predložil stališč.

54     Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, meni, da je treba predlogu SIIA za intervencijo ugoditi.

55     Prvič, SIIA navaja – ne da bi mu glede tega nasprotovala Microsoft in Komisija –, da je vodilno združenje razvijalcev programske opreme in ima več kot 600 članov, ki poslujejo po vsem svetu. SIIA se lahko torej šteje za reprezentativnega za veliko število podjetij iz sektorja informacijske tehnologije.

56     Drugič, člen II statuta SIIA določa, da je to „poklicno združenje, ustanovljeno za to, da bi zastopalo skupne interese sektorja programske opreme in sektorja digitalnih vsebin na poslovnem področju in področju javne politike“. Navedena določba določa tudi, da lahko SIIA izvaja „vse pravne aktivnosti“, ki mu omogočajo doseganje navedenih ciljev. Za SIIA je treba torej v tej fazi šteti, da je med njegovimi cilji zlasti varstvo interesov njegovih članov.

57     Tretjič, iz razlogov, navedenih v točki 47 zgoraj, lahko stališče, ki bi ga lahko sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, sprejel glede načelnih vprašanj, ki se pojavljajo v tej zadevi, vpliva na razmere, v katerih poslujejo podjetja v sektorju informacijske tehnologije.

58     Četrtič, SIIA je navedel – ne da bi mu glede tega nasprotovala Microsoft in Komisija –, da predstavlja podjetja, ki Microsoftu konkurirajo na trgih, na katere se nanaša Odločba, natančneje razvijalce programske opreme. V teh okoliščinah lahko stališče sodnika, pristojnega za izdajo začasne odredbe, prizadene interese članov SSIA.

59     Poleg tega je SIIA sodeloval v upravnem postopku, ki je pripeljal do izdaje Odločbe.

60     SIIA je torej treba dopustiti intervencijo v tem postopku za izdajo začasne odredbe.

 Predlog CompTIA

61     CompTIA je združenje podjetij, ki poslujejo na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. CompTIA predlaga, naj se mu dovoli intervencija v podporo predlogom Microsofta.

62     CompTIA navaja, da izpolnjuje pogoje iz sodne prakse za to, da se mu dovoli intervencija (sklep Kruidvat proti Komisiji, točka 37 zgoraj, sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 30. oktobra 2003 v zadevi Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals proti Komisiji, T-125/03 R in T-253/03 R, Recueil, str. II-4771, točka 4).

63     Prvič, CompTIA naj bi bilo največje svetovno poklicno združenje na področju informacijske in telekomunikacijske tehnologije z več kot 16.000 člani v 89 državah.

64     Drugič, CompTIA naj bi bil v skladu s svojim statutom zadolžen za varstvo interesov svojih članov in naj bi bil pooblaščen za intervencijo v tem postopku, ker vprašanja, ki se v njem pojavljajo, neposredno zadevajo njegove člane.

65     Tretjič, Odločba naj bi obravnavala temeljna vprašanja, ki zadevajo celoten sektor informacijske tehnologije.

66     Komisija meni, da CompTIA nima zadostnega interesa za rešitev spora. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da statut CompTIA ne vsebuje varstva interesov ali predstavljanja njegovih članov. Poleg tega naj bi bila izjava o politiki glede prava konkurence, ki jo je CompTIA priložil k svojemu predlogu, samo osnutek skupnega stališča, ki naj ne bi priporočal ali pooblaščal CompTIA za ukrepanje v smislu varstva tega stališča. Poleg tega naj sprejetje CompTIA za amicus curiae pred nekaterimi ameriškimi sodišči ne bi bilo upoštevno v obravnavani zadevi. Končno, sprejetje CompTIA za zainteresirano stranko v upravnem postopku naj ne bi bilo samo po sebi odločilno, saj merilo za to, da se nekomu dopusti predložiti pripombe v upravnem postopku, ni nujno enako merilu iz člena 40(2) Statuta Sodišča.

67     Microsoft ni predložil stališč glede predloga CompTIA.

68     Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, je 13. julija 2004 CompTIA pozval, naj med drugim navede določbe svojega statuta, na katere se opira, in tako potrdi, da je njegov cilj varstvo interesov njegovih članov.

69     CompTIA je v dopisu z dne 16. julija 2004 navedel, da se opira na člena II in XI statuta, na izjavo o politiki glede prava konkurence, ki jo je sprejel njegov upravni odbor, in na drugi oddelek svojega ustanovitvenega akta. CompTIA je prav tako poudaril, da je v preteklosti interveniral pred ameriškimi sodnimi organi. Komisija je 21. julija 2004 predložila stališča, v katerih meni, da je mogoče za CompTIA v najboljšem primeru šteti, da je njegov cilj promoviranje interesov svojih članov, ne pa njihovo zastopanje in obramba. Sodišče Skupnosti naj bi bilo že zavrnilo predloge za intervencijo združenj, ki so zadolžena samo za promoviranje skupnih interesov njihovih članov (sklep predsednika tretjega senata Sodišča prve stopnje z dne 25. junija 1999 v zadevi Pfizer Animal Health proti Svetu, T-13/99, Recueil, str. II‑3305, točka 28).

70     Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, meni, da je treba predlogu za intervencijo CompTIA ugoditi.

71     Prvič, CompTIA je navedel – ne da bi mu nasprotovala Microsoft ali Komisija –, da predstavlja več kot 16.000 članov iz več kot 80 držav, 200 od teh članov pa ima sedež v Evropi. Njegovi člani so navzoči na vseh ravneh industrije informacijske tehnologije in med drugim vključujejo razvijalce programske opreme, proizvajalce strojne opreme, podjetja s področja storitev informacijske družbe, distributerje, trgovce na drobno in prodajne posrednike. CompTIA se lahko torej šteje za reprezentativnega za veliko število podjetij iz sektorja informacijske tehnologije.

72     Drugič, glede ciljev CompTIA oddelek 2 njegovega ustanovitvenega akta določa, da so njegov cilj „vse pravne dejavnosti in dejanja […], za katera se lahko ustanovijo podjetja po veljavnem zakonu o družbah brez delnic države Connecticut, z vsemi spremembami.“ Isti člen tudi določa, da je CompTIA „brez poseganja v prej navedeno“ ustanovljen „zaradi promoviranja in pospeševanja najvišjih standardov poklicne strokovnosti, deontologije in etike med svojimi člani in v sektorju informacijske tehnologije nasploh.“ Člen II statuta CompTIA povzema te različne naloge in poleg tega navaja še, da si bo CompTIA za doseganje teh ciljev „prizadeval […] vzpostaviti program za sporočanje skupnih stališč svojih članov industriji informacijske tehnologije, organom oblasti in javnosti.“ CompTIA prav tako navaja, da je interveniral pred ameriškimi sodnimi organi ter v upravnem postopku pred Komisijo in je tako deloval v skladu z izjavo o politiki glede prava konkurence, ki jo je potrdil njegov upravni odbor. Glede na navedeno je mogoče za CompTIA šteti, da je med njegovimi cilji zlasti varstvo interesov njegovih članov.

73     Tretjič, iz razlogov, navedenih v točki 47 zgoraj, lahko stališče, ki bi ga lahko sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, sprejel glede načelnih vprašanj, ki se pojavljajo v tej zadevi, vpliva na razmere, v katerih poslujejo podjetja v sektorju informacijske tehnologije.

74     Četrtič, ker CompTIA predstavlja številna podjetja, ki poslujejo na zadevnih trgih in vključujejo tudi razvijalce programske opreme, lahko stališče sodnika, pristojnega za izdajo začasne odredbe, prizadene njihove interese.

75     Poleg tega je CompTIA sodeloval v upravnem postopku, ki je pripeljal do izdaje Odločbe.

76     CompTIA je torej treba dopustiti intervencijo v tem postopku za izdajo začasne odredbe.

 Predlog ACT

77     ACT je poklicno združenje, ki združuje skoraj 3000 podjetij, ki poslujejo na področju razvoja programske opreme, sistemske integracije, svetovanja in izobraževanja na področju informatike ter e-trgovanja. ACT predlaga, naj se mu dopusti intervenirati v podporo predlogom Microsofta.

78     ACT meni, da izpolnjuje pogoje iz sodne prakse za ugoditev predlogu za intervencijo združenj (sklep Kruidvat proti Komisiji, točka 37 zgoraj). ACT najprej navaja, da mu je bilo dovoljeno sodelovati v upravnem postopku, ki je pripeljal do izdaje Odločbe. Prav tako navaja, da Microsoftova tožba zadeva načelna vprašanja, ki bi lahko imela posledice na delovanje celotnega sektorja informacijske tehnologije in, natančneje, na poslovanje njegovih članov. ACT naj bi imel poseben interes za poenotenje in stabilnost pravne obravnave programske opreme za računalniška okolja v Združenih državah in v Evropski uniji.

79     Poleg tega naj bi člani ACT precej poslovali tudi v EGP in naj bi bili negativno prizadeti, če tožba v glavni stvari ne bi uspela ali bi prišlo do takojšnje izvršitve Odločbe. Posledica navedene izvršitve naj bi bil padec vrednosti njihovih portfeljev pravic intelektualne lastnine in zmanjšanje naložb v družbe, ki poslujejo v sektorju informacijske tehnologije. Razkritje komunikacijskih protokolov sistema Windows naj bi poleg tega predstavljalo precedens, katerega posledica bi bili povečana nestabilnost operacijskih sistemov za strežnike in določena tveganja za nedelovanje. Ukrep za odpravo kršitev, ki nalaga trženje sistema Windows brez programa Windows Media Player, naj bi članom ACT onemogočil uporabo določenih vmesnikov za programiranje uporabniških programov (API), poleg tega pa bi odvračal od proizvodnje in vzdrževanja stabilnega računalniškega okolja.

80     Komisija je izjavila, da ne nasprotuje predlogu ACT. Microsoft v določenem roku ni predložil stališč.

81     Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, meni, da je treba predlogu za intervencijo ACT ugoditi.

82     Prvič, ACT navaja – ne da bi mu glede tega nasprotovala Microsoft in Komisija –, da je poklicno združenje, ki predstavlja skoraj 3000 podjetij, ki poslujejo na področju razvoja programske opreme, sistemske integracije, svetovanja in izobraževanja na področju informatike in e-trgovanja. ACT prav tako pojasnjuje, da imajo njegovi člani sedeže po vsem svetu, med drugim v EGP, in da so med njegovimi člani podjetja različnih velikosti. ACT se lahko torej šteje za reprezentativnega za veliko število podjetij iz sektorja informacijske tehnologije.

83     Drugič, v skladu s členom II(d) statuta ACT je cilj tega združenja med drugim „varstvo pravic in privilegijev“ njegovih članov. Poleg tega člen II(f) statuta ACT določa, da je cilj združenja „izboljšanje konkurence v industriji informacijske tehnologije in varstvo tehnoloških proizvodov, podjetij in industrij pred neupravičeno regulacijo ali posegi, ki bi negativno vplivali na svobodno in odprto konkurenco med temi proizvodi, podjetji in industrijami.“ ACT ima torej med svojimi cilji zlasti varstvo interesov svojih članov.

84     Tretjič, iz razlogov, navedenih v točki 47 zgoraj, lahko stališče, ki bi ga lahko sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, sprejel glede načelnih vprašanj, ki se pojavljajo v obravnavani zadevi, vpliva na razmere, v katerih poslujejo podjetja v sektorju informacijske tehnologije.

85     Četrtič, ker ACT združuje med drugim tudi podjetja, ki so specializirana za razvoj programske opreme, lahko stališče sodnika, pristojnega za izdajo začasne odredbe, prizadene njihove interese.

86     Poleg tega je ACT sodeloval v upravnem postopku, ki je pripeljal do izdaje Odločbe.

87     ACT je torej treba dopustiti intervencijo v tem postopku za izdajo začasne odredbe.

 Posamični predlogi

Predlog Novella

88     Novell in njegove podružnice poslujejo na različnih trgih programske opreme. Novell posluje na področju informacijskih omrežij, odkar je leta 1983 razvil in nato tržil program NetWare. V utemeljitev predloga za intervencijo v podporo predlogom Komisije navaja, da njegov interes za rešitev postopka za izdajo začasne odredbe izhaja iz več dejavnikov. Prvič, njegovo sodelovanje v upravnem postopku, ki je pripeljal do izdaje Odločbe, je bilo od začetka zelo dejavno in mu je omogočilo vplivati na dejansko in pravno analizo Komisije. Drugič, Novell je bil kot glavni Microsoftov konkurent na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin prizadet s tem, da Microsoft ni hotel razkriti informacij o interoperabilnosti. Novellov konkurenčni položaj naj bi se bil zato hitro poslabšal, kot naj bi v Odločbi ugotovila tudi Komisija (točke 590, 593 in 594 Odločbe). Tretjič, Komisija naj bi se, da bi ugotovila, ali je Microsoftovo zavračanje razkritja informacij o interoperabilnosti del splošnega ravnanja Microsofta, med drugim oprla na obravnavo tozadevnih predlogov Novella (uvodna navedba 573 Odločbe). Četrtič, Novell bo imel korist od ukrepov za odpravo kršitev, ki jih nalaga člen 5 Odločbe, saj je „podjetje, ki ima interes za razvijanje in distribucijo Microsoftu konkurenčnih proizvodov na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin“ v smislu navedenega člena.

89     Medtem ko Komisija ni nasprotovala predlogu Novella, je Microsoft predložil več stališč. Najprej navaja, da Novell v skladu z uvodno navedbo 573 Odločbe ni prosil Microsofta, naj mu sporoči svoje komunikacijske protokole, ampak ga je samo prosil, ali se mu lahko omogoči nadomestitev določenega imenika operacijskega sistema Windows z imenikom iz sistema NetWare. Microsoft ugotavlja tudi to, da Novell ni prosil za pridobitev licence za komunikacijske protokole uporabnik-strežnik v skladu s poravnavo med ameriškimi organi in Microsoftom. Zato sprašuje, ali je mogoče trditi, kot navaja Novell, da ima ta „neposredno korist“ od ukrepa za odpravo kršitev, ki ga je naložila Komisija. Nujnost dostopa do Microsoftove tehnologije naj bi zanikala interoperabilnost operacijskega sistema NetWare in operacijskega sistema Windows ter to, da ni bilo prošnje za pridobitev licence za Microsoftove komunikacijske protokole.

90     Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, meni, da je treba Novellu dovoliti intervencijo v podporo predlogom Komisije.

91     Ker je v Odločbi ugotovljeno, da je Microsoft zlorabil prevladujoč položaj s tem, da konkurentom ni hotel razkriti informacij o interoperabilnosti in ni dovolil njihove uporabe za razvoj in distribucijo njemu konkurenčnih proizvodov na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin, je treba skleniti, da ima Novell kot Microsoftu konkurenčno podjetje interes za to, da se ugotovljena zloraba takoj neha. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je v Odločbi navedeno, da se je tržni delež Microsofta na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin „od njegovega vstopa na trg povečal in se še povečuje, tako da je njegov glavni konkurent na tem trgu Novell v nekaj letih prešel iz položaja v prvem planu v položaj v drugem planu“ (uvodna navedba 590) in da „podatki, ki jih je zbrala Komisija, kažejo na to, da obstaja nevarnost odstranitve konkurence na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin“ (uvodna navedba 781).

92     Novell je poleg tega dejavno sodeloval v upravnem postopku pred Komisijo. Kot izhaja iz Odločbe, je Komisija stališča Novella kot zainteresirane tretje stranke v smislu člena 19(2) Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962 Prve uredbe o izvajanju členov [81] in [82] Pogodbe (Slovenska posebna izdaja UL, poglavje 8, zvezek 1, str. 3) ustrezno upoštevala.

93     Končno, Novell ima neposreden interes za zavrnitev predloga za odlog izvršitve člena 5 Odločbe, saj je podjetje, ki sodi v okvir uporabe te določbe.

Predlog RealNetworksa

94     RealNetworks v predlogu za intervencijo v podporo predlogom Komisije ugotavlja, da je prisoten na trgih, ki ji zadeva Microsoftovo ravnanje, in sicer vezana prodaja programa Windows Media Player s sistemom Windows za osebne računalnike, in da je kot tretja zainteresirana stranka dejavno sodeloval v upravnem postopku pred Komisijo.

95     Microsoft in Komisija nista nasprotovala predlogu za intervencijo RealNetworksa.

96     RealNetworks je razvijalec in dobavitelj programske opreme, specializiran za digitalne multimedijske storitve, ki se dobavljajo po omrežju, in za tehnologije ki omogoča ustvarjanje, distribucijo in uporabo digitalnih multimedijskih vsebin. Glede na dejavnike, na katere se sklicuje RealNetworks v podporo predlogu za intervencijo in katerih dokazanost izhaja iz Odločbe (zlasti točke od 112 do 118, točke od 125 do 134, točka 812 ter točki 855 in 856), sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, meni, da ima RealNetworks upravičen interes za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe.

Predlog Digimproja in drugih

97     Digimpro in drugi so predlagali, naj se jim dovoli intervencija v podporo predlogom Microsofta, katerih cilj je odložitev izvršitve določb Odločbe, ki Microsoftu nalagajo, da ponudi tako različico operacijskega sistema Windows za osebne računalnike, ki ne vsebuje Windows Media Playerja niti kode, ki zagotavlja njegovo delovanje. Vsak od teh predlagateljev meni, da ima neposreden in dejanski interes za odlog izvršitve člena 2, člena 4(1) in člena 6 Odločbe, saj bi mu takojšnja izvršitev teh določb povzročila veliko in nepopravljivo škodo.

98     Predlagatelji intervencij proizvajajo ali razvijajo programsko opremo in uporabniške programe, ki delujejo v operacijskem sistemu Windows, in so zato neposredno ali posredno odvisni od zmogljivosti programa Windows Media Player, ki je del navedenega operacijskega sistema.

99     Prvič, nekateri predlagatelji naj bi bili razvili in tržili ali pa naj bi trenutno razvijali proizvode, ki delujejo s programom Windows Media Player operacijskega sistema Windows za osebne računalnike. Odločba naj bi torej povzročila to, da bodo morali spremeniti svoje proizvode in vanje vključiti funkcijo, ki bo odkrivala, ali na računalnike njihovih strank naloženi operacijski sistem vsebuje program Windows Media Player, in če ga ne bo, bi jim morala navesti, kaj morajo storiti, da si namestijo program Windows Media Player. Lahko pa bi spremenili svoje proizvode tako, da bi vanje skopirali kodo programa Windows Media Player. Taki posegi bi v vsakem primeru pomenili dodaten visok strošek zaradi izgube časa in porabe finančnih sredstev.

100   Drugič, poudarjajo, da bi morali nekateri izmed njih svojim strankam, ki uporabljajo zdajšnje ali prejšnje različice njihovih proizvodov, ponuditi posodobljen program, saj bi lahko stranke začele uporabljati njihove proizvode na računalnikih, ki so opremljeni z operacijskim sistemom Windows brez programa Windows Media Player. Taka posodobitev pa bi povzročila visoke stroške in številne praktične težave.

101   Tretjič, ločitev programa Windows Media Player od operacijskega sistema Windows za osebne računalnike bi lahko povzročila motnje v delovanju proizvodov predlagateljev, celo če je stranka sama naložila program Windows Media Player na svoj osebni računalnik. Iskanje rešitev za te motnje bi za predlagatelje prineslo dodatne stroške.

102   Četrtič, predlagatelji se bojijo, da je Odločba le prva faza v drobitvi operacijskega sistema Windows za osebne računalnike in zato vir velike poslovne negotovosti.

103   Petič, predlagatelji navajajo, da jih Microsoftove izboljšave njegovega sistema Windows peljejo v izboljšave njihovih lastnih proizvodov ali v to, da ponudijo nove. Te izvedene izboljšave pa naj v primeru, da bi bilo Microsoftu preprečeno še naprej razvijati svoj operacijski sistem, ne bi bile več mogoče.

104   Microsoft v določenem roku ni predložil stališč.

105   Komisija je izrazila resne dvome o interesu Digimproja in drugih za intervencijo. Komisija ugotavlja, da interes predlagateljev, ki sodijo v široko kategorijo neodvisnih trgovcev s programsko opremo, ni niti neposreden, niti dejanski niti gotov.

106   Najprej meni, da trditve glede bodočih sporov ali bodočega razvoja operacijskega sistema Windows ne morejo utemeljiti interesa za rešitev spora.

107   Komisija prav tako meni, da trditve iz predloga za intervencijo kažejo tudi na to, da so neodvisni trgovci spodbujeni k razvoju uporabniških programov, ki vključujejo program Windows Media Player, ker vedo, da je ta program vključen v operacijski sistem Windows, in da ga imajo zato avtomatično kupci tega sistema. Vendar Komisija vztraja, da Odločba predlagateljem ne nalaga spremembe njihovih proizvodov. Njen učinek naj bi bil to, da bi potrošnikom omogočila izbiro med nakupom take različice operacijskega sistema, ki vključuje program Windows Media Player, in take, ki ga ne vključuje, izbira pa bi bila vezana na kakovost ponujenega proizvoda in ne samo posledica dejstva, da je vključen v operacijski sistem Windows. Trgovci s programsko opremo bi se morali torej prilagoditi izbiri potrošnikov in tako tudi organizirati svoje poslovanje. Še vedno pa bi obstajala možnost, da se razvijajo proizvodi samo za program Windows Media Player in da se potrošnike nato na podlagi kakovosti proizvodov in storitev prepriča, da se odločijo za tisto različico operacijskega sistema Windows, ki vključuje program Windows Media Player. Zato naj ne bi bilo nobenega razloga za stališče, da bodo imeli predlagatelji neposredno zaradi Odločbe stroške ali utrpeli škodo. Ker so morebitni stroški, ki bi jih morali kriti, odvisni od odločitev v prihodnosti, interesa predlagateljev za rešitev spora ni mogoče šteti za zadostnega (sklep Sodišča prve stopnje z dne 23. marca 1998 v zadevi Atlantic Container Line in drugi proti Komisiji, T-18/97, Recueil, str. II‑589, točka 14). Glede trditve predlagateljev, po kateri naj njihovi proizvodi ne bi več delovali pravilno, pa naj bi to razkrivalo hipotetičnost interesa za rešitev spora glede tega.

108   Komisija glede interesov posamičnih predlagateljev navaja, da Digimpro Ltd trenutno ne posluje na nobenem trgu, da škoda, na katero se sklicuje TeamSystem SpA, lahko nastane le, če se potrošniki odločijo uporabljati različico operacijskega sistema Windows brez programa Windows Media Player – kar je možno že zdaj –, in da se družba Mamut ASA sklicuje na težave v zvezi z združljivostjo njenih proizvodov s proizvodi Microsofta, ki niso verjetne, glede na tesno sodelovanje teh dveh družb. Interes CODA Group Holdings Ltd za rešitev spora naj ne bi bil niti gotov niti neposreden, saj se njegovi proizvodi ne opirajo neposredno na program Windows Media Player operacijskega sistema Windows.

109   Komisija dodaja, da bi morali, če bi sprejeli trditve predlagateljev, dopustiti intervencijo praktično vsem razvijalcem programske opreme na svetu.

110   Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, ugotavlja, da bi izvršitev Odločbe zavezala Microsoft, da ponudi dve različici operacijskega sistema za osebni računalnike, eno brez programa Windows Media Player in drugo z njim. Zaradi tega novega položaja razvijalci programske opreme ne bi mogli več računati na prisotnost vmesnikov za programiranje multimedijskih uporabniških programov (API) na vseh računalnikih, opremljenih z operacijskim sistemom Windows. Posledična prilagoditev njihovih proizvodov in uporaba dodatnih tehnologij, ki bi jo povzročila, bi lahko povzročila znatne dodatne stroške za zadevne razvijalce; nasprotno bi lahko neprilagoditev njihovih proizvodov na novi položaj na trgu, ki bi nastal zaradi izvršitve Odločbe, onemogočil pridobivanje strank v skladu s pričakovanji.

111   Glede na navedene dejavnike je treba ugotoviti, da lahko trženje operacijskega sistema Windows za osebne računalnike brez programa Windows Media Player bistveno vpliva na poslovanje razvijalcev zadevne programske opreme in da imajo zato ti interes za odlog izvršitve Odločbe. Dejavniki, navedeni v predlogu TeamSystema SpA in Mamuta ASA, omogočajo sklep, da jima je treba dovoliti intervencijo v podporo predlogom Microsofta v postopku za izdajo začasne odredbe.

112   Nasprotno ni mogoče šteti, da je, glede na predstavljeno argumentacijo v predlogu za intervencijo, Digimpro Ltd izkazal dejanski interes za rešitev spora v postopku za izdajo začasne odredbe. Kot izhaja iz njegovega predloga, se glavni proizvod te družbe še ne trži, pri čemer ta družba ob, tem da ne navaja točnega časovnega načrta za njegovo trženje, trdi, da „bo“ ta proizvod program, ki bo uporabnikom omogočil komunikacijo s shranjenimi avdio informacijami, in da „bo deloval“ kot dodatek k programu Windows Media Player.

113   Glede na informacije iz predloga za intervencijo je treba zavrniti tudi predlog CODA Group Holdings Ltd. Nevarnosti, da bi lahko ločitev programa Windows Media Player od operacijskega sistema Windows vplivala na pravilno delovanje nekaterih njegovih uporabniških programov, ni mogoče šteti za zadosten dokaz za to, da ima to podjetje interes za intervencijo, saj iz predloga izhaja, da so navedeni uporabniški programi strankam že na voljo za več sistemskih računalniških okolij, ne le za okolje Windows, kot sta na primer IBM AS/400 in Unix, in da se proizvodi, ki jih razvija, ne opirajo neposredno na kodo programa Windows Media Player operacijskega sistema Windows.

114   Zato je treba ugoditi predlogu za intervencijo TeamSystema SpA in Mamuta ASA, zavrniti pa je treba predloga Digimproja Ltd in CODA Group Holdings Ltd.

Predlog DMDsecure.com in drugih

115   DMDsecure.com in drugi so družbe, ki poslujejo na področju medijev, zabave in telekomunikacij in predlagajo intervencijo v podporo predlogom Microsofta. DMDsecure.com BV trži sisteme, sestavine in rešitve za upravljanje digitalnih pravic in varstvo dostopa do vsebin za strežnike. MPS Broadband AB distribuira mednarodne širokopasovne televizijske vsebine na podlagi internetnega protokola. Pace Micro Technology plc posluje predvsem na področju digitalne televizijske tehnologije. Quantel Ltd ponuja računalniško strojno opremo v televizijskem in kinematografskem sektorju. Končno, Tanberg Television Ltd neposredno in na zahtevo trži video proizvode in sisteme v različnih omrežjih.

116   Navajajo, da imajo neposreden in poseben interes za odložitev izvršitve Odločbe, saj bi lahko bile njihove dejavnosti z rešitvijo spora v postopku za izdajo začasne odredbe neposredno in znatno prizadete (sklep Kruidvat proti Komisiji, točka 37 zgoraj, točka 10). Microsoftova obveznost glede razvoja in ponudbe take različice operacijskega sistema, ki ne vključuje programa Windows Media Player, naj bi namreč predlagatelje zadevala, ker njihovi proizvodi delujejo z navedenim programom. Zato bi morali proizvode spremeniti, da bi omogočili njihovo delovanje z drugimi programi. Taka sprememba naj bi bila draga, tehnično občutljiva, imela pa naj bi tudi posledice na opravljanje storitev, ki so povezane z zadevnimi proizvodi.

117   Medtem ko Microsoft v določenem roku ni predložil stališč glede predloga za intervencijo, je Komisija izrazila resne dvome o interesu predlagateljev za intervencijo.

118   Komisija meni, da predlagatelji niso izkazali neposrednega, dejanskega in gotovega interesa za rešitev spora v postopku za izdajo začasne odredbe. Trditve predlagateljev naj bi kazale na to, da so po naravi stvari naklonjeni dajanju prednosti eni sami tehnologiji in da njihova odločitev, da se oprejo na program Windows Media Player, izhaja iz tega, da vedo, da je ta program vezan na operacijski sistem Windows in da ga potrošniki dobijo samodejno.

119   Odločba naj predlagateljev – v nasprotju s tem, kar trdijo –, v ničemer ne bi zavezovala, da spremenijo svoje proizvode. Odločba naj bi samo omogočila potrošnikom, da izberejo med nakupom take različice operacijskega sistema, ki vključuje program Windows Media Player, ali pa take, ki ga ne vključuje, izbira bi bila vezana na kakovost ponujenega proizvoda in ne samo na to, da je vključen v operacijski sistem Windows. Družbe – zlasti tiste, ki se opirajo na splošno razširjenost programa Windows Media Player – bi se morale torej prilagoditi izbiri potrošnikov in temu ustrezno organizirati svoje poslovanje. Še vedno pa bi imele te družbe možnost, da se oprejo samo na program Windows Media Player in da potrošnike nato na podlagi kakovosti proizvodov in storitev prepričajo, da se odločijo za tisto različico operacijskega sistema Windows, ki vključuje program Windows Media Player. Zato naj ne bi bilo nobenega razloga za stališče, da bodo imeli predlagatelji neposredno zaradi Odločbe stroške ali utrpeli škodo. Ker bi bili morebitni stroški, ki bi jih morali kriti, odvisni od njihovih prihodnjih odločitev, odločitev drugih družb in strank, naj interesa predlagateljev za rešitev spora ne bi bilo mogoče šteti za zadostnega (sklep Atlantic Container Line in drugi proti Komisiji, točka 107 zgoraj, točka 14).

120   Komisija dodaja, da bi morali – ker predlagatelji pripadajo heterogeni skupini družb –, če bi dopustili intervencijo njim, dopustiti intervencijo skorajda vsem razvijalcem programske opreme na svetu.

121   Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, meni, da imajo DMDsecure.com in drugi – ob upoštevanju dejavnikov, ki so jih navedli v predlogu za intervencijo –, neposreden in dejanski interes za odlog izvršitve Odločbe, ker je bila tehnologija, ki jo uporabljajo, dejansko razvita za delovanje v glavnem v računalniškem okolju operacijskega sistema Windows, ki vključuje program Windows Media Player. Izvršitev Odločbe bi torej lahko znatno vplivala na njihovo poslovanje, in sicer ne le zato, ker bi se bilo treba tej spremembi okoliščin prilagoditi s spremembo uporabljane tehnologije, ampak tudi zato, ker bi morali v začetku kriti stroške te spremembe.

122   DMDsecure.com in drugim je treba torej dovoliti intervencijo v podporo predlogom Microsofta.

Predlog IDE Nätverkskonsulterna in drugih

123   IDE Nätverkskonsulterna in drugi so predlagali, naj se jim dopusti intervencija v podporo predlogom Microsofta. Navedena podjetja so ponudniki storitev na področju informacijske tehnologije, kot je na primer namestitev, integracija in migracija podatkov in sistemov, podpora, zunanje izvajanje in oblikovanje spletnih strani ter razvoj programske opreme. Njihove storitve so odvisne od tehnologije, ki jo razvija Microsoft. Microsoft naj bi priznaval poglobljeno znanje predlagateljev o proizvodih, ki jih je razvil, in jim je zato dal naziv „Microsoft Most Valuable Professionals.“ Samo IDE Nätverkskonsulterna AB in Exor AB nista pridobila navedenega naziva.

124   IDE Nätverkskonsulterna in drugi se opirajo na sodno prakso Sodišča (sklep Sodišča z dne 24. oktobra 1962 v zadevi Confédération nationale des producteurs de fruits et légumes in drugi proti Svetu, 16/62 in 17/62, Recueil, str. 937) ter menijo, da imajo, ker bi izvršitev Odločbe vplivala na njihov pravni ali ekonomski položaj, neposreden in dejanski interes za odlog izvršitve člena 4 in člena 6(a) navedene odločbe, ki jo je predlagal Microsoft.

125   Negativni učinki ukrepa za odpravo kršitev, po katerem je treba program Windows Media Player ločiti od operacijskega sistema Windows, naj bi se razlikovali glede na dejavnost predlagateljev.

126   Prvič, nekateri izmed predlagateljev zagotavljajo storitve instalacije operacijskih sistemov in programov za uporabo na osebnih računalnikih, storitve integracije različnih uporabniških programov in podporo, na primer občasno ažuriranje programov. Za te predlagatelje bi obstoj dveh različic operacijskega sistema Windows povzročil dodatne stroške zaradi potrebe po prilagoditvi storitev glede na različico operacijskega sistema Windows, ki ga ima stranka, in zagotavljanja pravilnega delovanja tiste različice, ki ne vključuje programa Windows Media Player.

127   Drugič, predlagatelji, ki opravljajo storitev oblikovanja spletnih strani, naj bi uporabljali tehnologijo, ki jo je razvil Microsoft. Ti predlagatelji bi morali zato, da bi zagotovili dostopnost avdiovizualne vsebine spletnih strani, ki jih instalirajo, uporabnikom, ki imajo računalnik brez programa Windows Media Player, nositi stroške razvoja in podpore.

128   Tretjič, predlagatelji, ki zagotavljajo storitve usposabljanja za Microsoftove proizvode, bi morali prilagoditi svoje programe usposabljanja vrsti uporabnika.

129   Končno, nekateri izmed predlagateljev naj bi zagotavljali storitve razvoja programske opreme z uporabo medijske funkcije programa Windows Media Player. Zaradi Odločbe naj bi se njihovo poslovanje omejilo na stranke, ki so se odločile za operacijski sistem Windows s programom Windows Media Player, za stranke, ki se za to niso odločile, pa bi bilo treba navedene dejavnosti prilagoditi vsebini njihovih proizvodov.

130   Microsoft glede predloga za intervencijo v določenem roku ni predložil stališč.

131   Komisija je izrazila resne dvome o interesu predlagateljev za intervencijo. Ker je argumentacija Komisije enaka tisti, ki jo je navedla v odgovor na predlog DMDsecure.com in drugih, je treba napotiti na točke od 118 do 120 zgoraj.

132   Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, meni, da predlogu IDE Nätverkskonsulterna AB ni mogoče ugoditi.

133   Za to družbo bi lahko takojšnja izvršitev Odločbe res pomenila, da bi morala ta družba prilagoditi storitve, ki jih ponuja svojim strankam, to je svetovanje in zunanje izvajanje. Tako bi lahko upoštevala ločitev programa Windows Media Player in operacijskega sistema Windows in ustrezno prilagodila svoje storitve. Vendar prilagoditve zadevnih storitev ni mogoče šteti za neposredno posledico izvršitve Odločbe, ampak je v glavnem odvisna od odločitve strank, da izberejo operacijski sistem Windows brez programa Windows Media Player, in da zahtevajo temu ustrezne storitve. Tako interesa te družbe na podlagi informacij iz predloga za intervencijo ni mogoče šteti za neposrednega in dejanskega v smislu zgoraj navedene sodne prakse.

134   Nasprotno je treba Exorju dopustiti intervencijo v podporo predlogom Microsofta. Iz predloga za intervencijo družbe Exor izhaja, da ta družba oblikuje spletne strani in razvija veliko različnih uporabniških programov, saj je med njenimi strankami tudi švedska zaposlovalna agencija, ki je za švedsko javno agencijo za zaposlovanje največja, in ker je tehnologija, ki jo uporablja za oblikovanje takih spletnih strani, dejansko razvita za delovanje samo v računalniškem okolju operacijskega sistema Windows, ki vključuje Windows Media Player. Izvršitev Odločbe bi torej lahko znatno vplivala na njeno poslovanje, in sicer ne le zato, ker bi se bilo treba tej spremembi okoliščin prilagoditi s spremembo uporabljane tehnologije, ampak tudi zato, ker bi morala v začetku kriti stroške te spremembe. Njen neposreden in dejanski interes je torej v tej fazi zadostno izkazan.

135   Glede drugih predlagateljev pa njihov interes za rešitev spora v postopku za izdajo začasne odredbe na podlagi informacij iz predloga ni zadostno izkazan.

136   Ker navedbe iz predloga za intervencijo niso dokazane, ni mogoče sklepati, da bi bilo poslovanje teh predlagateljev ob zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe dovolj prizadeto. Natančneje, udeležba T. Rogersona, D. Tomicica, M. Valaseka in B. Natija pri dejavnostih razvoja programske opreme nikjer v predlogu ni pojasnjena.

137   Dodati je še treba, da prilagoditve storitev računalniške podpore (T. Rogerson, P. Setka in D. Tomicic), računalniškega usposabljanja (P. Setka) in svetovanja (D. Tomicic) ni mogoče šteti za neposredno posledico izvršitve Odločbe, ampak je v glavnem odvisna od odločitve strank, da izberejo operacijski sistem Windows brez programa Windows Media Player in da zahtevajo temu ustrezne storitve (glej točko 133 zgoraj).

138   Interes R. Rialdija pa ni neposreden, saj bi zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe nanj lahko vplivala samo toliko, kolikor je udeležen pri dobičku družbe, v kateri je član upravnega odbora in podpredsednik oddelka za nove tehnologije.

139   Glede na navedeno je treba zaključiti, da je treba predlogu za intervencijo IDE Nätverkskonsulterna in drugih ugoditi v delu, ki zadeva Exor AB, zavrniti pa ga je treba v delu, ki zadeva druge predlagatelje.

 Predlog za zaupno obravnavo

140   Microsoft je predlagal, naj se zaupna različica Odločbe ne razkrije predlagateljem intervencij.

141   Ker je treba intervencije dopustiti v skladu s pogoji iz člena 116(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje, je treba posredovanje procesnih aktov, ki so bili vročeni strankam, v tej fazi omejiti na nezaupno različico, ki jo je predložil Microsoft. Odločitev o utemeljenosti predloga za zaupno obravnavo bo po potrebi sprejeta pozneje, glede na ugovore, ki bi bili lahko v zvezi s tem navajanji.

Iz teh razlogov je

PREDSEDNIK SODIŠČA PRVE STOPNJE

sklenil:

1)      Computer & Communications Industry Association se v zadevi T‑201/04 R dovoli intervencija v podporo predlogom tožene stranke.

2)      Software & Information Industry Association se v zadevi T-201/04 R dovoli intervencija v podporo predlogom tožene stranke.

3)      The Computing Technology Industry Association Inc. se v zadevi T‑201/04 R dovoli intervencija v podporo predlogom tožeče stranke.

4)      The Association for Competitive Technology se v zadevi T-201/04 R dovoli intervencija v podporo predlogom tožeče stranke.

5)      Novellu Inc. se v zadevi T-201/04 R dovoli intervencija v podporo predlogom tožene stranke.

6)      RealNetworksu Inc. se v zadevi T-201/04 R dovoli intervencija v podporo predlogom tožene stranke.

7)      TeamSystemu SpA in Mamutu ASA se v zadevi T-201/04 R dovoli intervencija v podporo predlogom tožeče stranke.

8)      Predlog Digimproja Ltd in CODA Group Holdings Ltd v zadevi T‑201/04 R v podporo predlogom tožene stranke se zavrne.

9)      DMDsecure.com BV, MPS Broadband AB, Pace Micro Technology plc, Quantelu Ltd in Tanberg Television Ltd se v zadevi T-201/04 R dovoli intervencija v podporo predlogom tožeče stranke.

10)    Predlog IDE Nätverkskonsulterna AB, T. Rogersona, P. Setke, D. Tomicica, M. Valaseka, R. Rialdija in B. Natija v zadevi T-201/04 R v podporo predlogom tožeče stranke se zavrne.

11)    Exorju AB se v zadevi T-201/04 R dovoli intervencija v podporo predlogom tožeče stranke.

12)    Sodni tajnik intervenientom posreduje nezaupno različico procesnih aktov.

13)    Intervenientom se določi rok za predložitev stališč glede predloga za zaupno obravnavo. Odločitev o utemeljenosti tega predloga se pridrži.

14)    Določi se rok, do katerega morajo intervenienti predložiti intervencijske vloge, brez poseganja v možnost, da jih pozneje po potrebi dopolnijo glede na odločitev o utemeljenosti predloga za zaupno obravnavo.

V Luxembourgu, 26. julija 2004.

Sodni tajnik

Predsednik

H. Jung

B. Vesterdorf

---

* Jezik postopka: angleščina.