Zadeva C-46/02

Fixtures Marketing Ltd

proti

Oy Veikkaus Ab

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Vantaan käräjäoikeus)

„Direktiva 96/9/ES – Pravno varstvo baz podatkov – Pravica sui generis – Izraz naložba v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine baze podatkov – Koledarji nogometnih prvenstev – Stave“

Povzetek sodbe

Približevanje zakonodaj – Pravno varstvo baz podatkov – Direktiva 96/9 – Izraz naložba v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine baze podatkov – Sredstva, namenjena za pripravo koledarja nogometnih tekem – Izključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/9, člen 7(1))

Izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive 96/9/ES o pravnem varstvu baz podatkov je treba razumeti tako, da zajema naložbe, namenjene za vzpostavitev te baze. Zajema torej sredstva, namenjena pridobivanju obstoječih elementov, in njihovo zbiranje v tej bazi, ne zajema pa sredstev, zagotovljenih za ustvarjanje sestavnih elementov vsebine baze podatkov.

V kontekstu priprave koledarja srečanj za potrebe organizacije nogometnega prvenstva sredstva, namenjena za določitev datumov, ur in parov moštev za različna srečanja teh prvenstev, ne pomenijo take naložbe. Poleg tega pridobivanje sestavnih podatkov koledarja nogometnih srečanj ne zahteva posebnega truda poklicnih lig, ki so neposredno vpletene v ustvarjanje teh podatkov. Sredstev, porabljenih za preverjanje ali predstavitev sestavnih podatkov koledarja, ravno tako ni mogoče šteti za bistveno naložbo, ki je neodvisna od naložbe, ki jo zahteva ustvarjanje sestavnih podatkov.

(Glej točke 33, 34, 41, 42, od 44 do 46, 49 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (veliki senat)

z dne 9. novembra 2004(*)

„Direktiva 96/9/ES – Pravno varstvo baz podatkov – Pravica sui generis – Izraz naložba v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine baze podatkov – Koledarji nogometnih prvenstev – Stave“

V zadevi C-46/02,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Vantaan käräjäoikeus (Finska) z dne 1. februarja 2002, ki je prispel na Sodišče 18. februarja 2002, v postopku v glavni stvari, ki poteka med

Fixtures Marketing Ltd

in

Oy Veikkaus Ab,

SODIŠČE (veliki senat),

v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas in K. Lenaerts (poročevalec), predsedniki senatov, J.-P. Puissochet, R. Schintgen, sodnika, N. Colneric, sodnica, in J. N. Cunha Rodrigues, sodnik,

generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl,

sodni tajnici: Múgica Arzamendi in M.-F. Contet, glavni administratorki,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 30. marca 2004,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Fixtures Marketing Ltd R. Kurki-Suonio, asianajaja,

–        za Oy Veikkaus Ab S. Kemppinen in K. Harenko, asianajajat,

–        za finsko vlado E. Bygglin in T. Pynnä, zastopnici,

–        za belgijsko vlado J. Devadder, zastopnik, skupaj s P. Vlaemminck, avocat,

–        za nemško vlado W.-D. Plessing, zastopnik,

–        za francosko vlado C. Isidoro, zastopnica,

–        za nizozemsko vlado H. G. Sevenster, zastopnica,

–        za portugalsko vlado L. Fernandes in A. P. Matos Barros, zastopnika,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti M. Huttunen in N. B. Rasmussen, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na javni obravnavi 8. junija 2004

izreka naslednjo

Sodbo  

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 7 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 96/9/ES z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, str. 20, v nadaljevanju: Direktiva).

2        Ta predlog je bil oblikovan v okviru postopka, ki poteka med tožečo stranko družbo Fixtures Marketing Ltd (v nadaljevanju: Fixtures) in toženo stranko družbo Oy Veikkaus Ab (v nadaljevanju: Veikkaus). Spor je nastal zaradi tega, ker je družba Veikkaus uporabila podatke o nogometnih tekmah angleških prvenstev za organizacijo stav.

 Pravni okvir

 Ureditev Skupnosti

3        Skladno s členom 1(1) je predmet Direktive pravno varstvo baz podatkov v vseh oblikah. Baza podatkov je v členu 1(2) iste direktive opredeljena kot „zbirka neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva, ki je sistematično in metodično razporejeno in individualno dostopno z elektronskimi in drugimi sredstvi“.

4        V členu 3 Direktive je za „baze podatkov kot take, ki so zaradi izbora ali razporeditve svoje vsebine avtorjeva lastna intelektualna stvaritev“, uvedeno varstvo z avtorsko pravico.

5        V členu 7 Direktive je določena pravica sui generis, kot sledi:

„Predmet varstva

1.       Države članice predvidijo pravico izdelovalca baze podatkov, pri katerem je prišlo do kakovostno in/ali količinsko znatne naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine, da prepreči neupravičeno jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo celotne vsebine te baze podatkov ali njenega bistvenega dela, ocenjenega kakovostno in/ali količinsko.

2.       V tem poglavju:

a)       ‚jemanje izvlečkov‘ pomeni stalni ali začasni prenos celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela na drug nosilec na katerikoli način in v katerikoli obliki;

b)       ‚ponovna uporaba‘ pomeni vsako obliko dajanja na voljo javnosti celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela z distribuiranjem primerkov, z dajanjem v najem, s sprotnim prenosom (on-line) ali drugimi oblikami prenosa. Prva prodaja primerka baze podatkov s strani imetnika pravic ali z njegovim privoljenjem v Skupnosti izčrpa pravico do nadzora ponovne prodaje tega primerka v Skupnosti.

Javno posojanje ni dejanje jemanja izvlečka ali ponovne uporabe.

3.       Pravica iz odstavka 1 se lahko prenese, odstopi ali podeli z licenčno pogodbo.

4.       Pravica, predvidena v odstavku 1, velja ne glede na upravičenost te baze podatkov do varstva z avtorsko ali drugimi pravicami. Poleg tega velja ne glede na upravičenost vsebine te baze podatkov do varstva z avtorsko ali drugimi pravicami. Varstvo baz podatkov s pravico, predvideno v odstavku 1, ne vpliva na pravice, ki obstajajo glede njihove vsebine.

5.       Ponavljajoče se in sistematično jemanje izvlečkov in/ali ponovna uporaba nebistvenih delov vsebine baze podatkov, če so to dejanja, ki nasprotujejo normalni uporabi te baze podatkov ali neupravičeno škodijo zakonitim interesom izdelovalca baze podatkov, ni dovoljeno.“

 Nacionalna ureditev

6        Pred prenosom Direktive je bilo v členu 49(1) tekijänoikeuslaki (404/1961) (zakon o avtorski pravici), kot je bil spremenjen z zakonom št. 34/1991, določeno, da seznami, razpredelnice, programi in drugi podobni dokumenti, ki združujejo veliko količino podatkov, brez soglasja avtorja ne smejo biti reproducirani deset let od leta njihove objave.

7        Direktiva je bila v finsko pravo prenesena z zakonom št. 250/1998 z dne 3. aprila 1998, s katerim je bil spremenjen zakon št. 404/1961.

8        Člen 49(1) zakona št. 404/1961, kot je bil spremenjen z zakonom št. 250/1998, se glasi:

„Avtor

1. seznamov, razpredelnic, programov in drugih podobnih nosilcev, ki združujejo veliko količino podatkov, ali

2. baze podatkov, katerih pridobitev, preveritev ali predstavitev vsebine, je zahtevala precejšno naložbo

ima izključno pravico razpolagati s celoto ali z bistvenim delom, ocenjenim na kakovosten ali količinski način, vsebine svojega dela, tako da jo reproducira ali daje na voljo javnosti.“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

9        V Angliji organizacija poklicnih nogometnih prvenstev pripada Football Association Premier League Ltd in Football League Ltd. Obsega izdelavo koledarjev tekem, ki se igrajo med zadevno sezono, kar pomeni okoli 2000 tekem na sezono, razporejenih na 41 tednov.

10      Priprava teh koledarjev zahteva upoštevanje določenega števila dejavnikov, kot so spoštovanje menjavanja med srečanji doma in srečanji v gosteh, izogibanje temu, da bi več klubov iz istega mesta na isti dan igralo doma, zahteve, povezane z mednarodnimi koledarji, upoštevanje drugih javnih prireditev in razpoložljivosti redarskih služb.

11      Priprave za izdelavo koledarjev tekem se začnejo eno leto pred začetkom zadevne sezone. Zaupane so delovni skupini, ki jo sestavljajo zlasti predstavniki poklicnih lig in nogometnih klubov, in zahtevajo določeno število sestankov, na katerih so poleg teh predstavnikov prisotni tudi predstavniki navijaških združenj in redarskih služb. Za priprave se uporablja informacijski program, ki ga prodaja družba Sema.

12      Koledarji se med sezono prilagajajo morebitnim spremembam, ki jih narekujejo na primer zahteve televizijskih kanalov ali prestavitve tekem, ki so predvidene za neki dan prvenstva zaradi vremenskih razlogov.

13      Poklicne lige so zadolžene tudi za nadzor nad prirejanjem srečanj, za pregled licenc igralcev ter za nadzor in razglasitev rezultatov tekem.  

14      Skupek dejavnosti Football League Ltd stroškovno predstavlja okoli 2,3 milijona GBP na leto.

15      Družba Veikkaus ima na Finskem izključno pravico za organizacijo iger za denar. Te se nanašajo zlasti na nogometna srečanja. V tem kontekstu družba Veikkaus za različne stave uporablja podatke o srečanjih angleških nogometnih prvenstev, predvsem tistih v okviru častne divizije in divizije I. Stave se vsak teden nanašajo na okoli 200 nogometnih srečanj. Za organizacijo teh stav družba Veikkaus vsak teden iz medmrežja, častnikov ali od klubov zbere informacije o približno 400 nogometnih tekmah, katerih pravilnost preveri pri različnih virih. Stave glede srečanj angleških nogometnih prvenstev vsako leto družbi Veikkaus prinesejo več deset milijonov EUR prometa.

16      V sodbi z dne 17. junija 1996 (S 94/8994, št. 5507) je Vantaan käräjäoikeus program nogometnih srečanj opredelilo kot seznam, ki združuje veliko količino podatkov v smislu člena 49 zakona o avtorski pravici, in razsodilo, da je ravnanje družbe Veikkaus v nasprotju z zaščito, ki jo tak seznam uživa. Ta sodba je bila spremenjena s sodbo Helsingin hovioikeus (helsinško pritožbeno sodišče) (Finska) z dne 9. aprila 1998 (S 96/1304, št. 1145), ki je izključilo obstoj kršitve te zaščite. Korkein oikeus (vrhovno sodišče) ni dovolilo vložitve pritožbe zoper sodbo Helsingin hovioikeus.

17      Po začetku veljave direktive je Fixtures na Vantaan käräjäoikeus vložil tožbo proti družbi Veikkaus zaradi protipravne uporabe baze podatkov, in sicer od 1. januarja 1998 dalje, ki jo predstavlja program srečanj nogometnih prvenstev, ki ga sestavijo angleške lige.

18      Tekijänoikeusneuvosto (svet za avtorske pravice), na katerega se je s prošnjo za mnenje obrnilo predložitveno sodišče, je poudaril, da varstvo, določeno s finsko zakonodajo, ne zahteva, da bi baza podatkov ustrezala definiciji iz člena 1(2) Direktive. Opirajoč se na zgoraj navedeno sodbo Helsingin hovioikeus je ocenil, da program srečanj nogometnega prvenstva predstavlja bazo podatkov v smislu člena 49 zakona št. 404/1961, kot je bil spremenjen z zakonom št. 250/1998, in da je pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine omenjene baze zahtevalo precejšno naložbo. Kljub temu je ocenilo, da ravnanje družbe Veikkaus ni v nasprotju z zaščito te baze. 

19      Soočeno z negotovostjo glede vprašanja, ali je zadevno načrtovanje srečanj zaščitena baza podatkov, in če je tako, katero vrsto ravnanja predstavlja kršitev varstva, določenega z Direktivo, je Vantaan käräjäoikeus prekinilo z odločanjem in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja: 

„1.      Ali je mogoče pogoj iz člena 7(1) Direktive glede zahteve po povezavi med naložbami in izdelavo baze podatkov razlagati tako, da se mora, v tem primeru, v kontekstu ‚pridobivanja‘ in pridobivanja, pri katerem je prišlo do naložbe, naložba nanašati na samo določanje datumov tekem in ‚parov‘ nasprotnih ekip ter da se določene naložbe, ki se ne upoštevajo pri presoji, ali so merila za varstvo izpolnjena, nanašajo na pripravo programa srečanj?

2.      Ali je namen Direktive preprečiti osebam, ki niso avtorji programa srečanj, da brez dovoljenja uporabljajo podatke iz teh programov za organizacije stav ali za druge gospodarske namene?

3.      Ali se uporaba baze podatkov s strani družbe Veikkaus v smislu Direktive, ob upoštevanju dejstva, da so med podatki o načrtovanih srečanjih uporabljeni samo tisti, ki se nanašajo na srečanja, so predmet stav za en teden in so zapisani na tedenskih stavnih listkih, ter da so podatki o srečanjih pridobljeni in preverjeni pri drugih virih, kot je izdelovalec baze podatkov, in to stalno čez vso športno sezono, nanaša na njen bistveni del, ocenjen kakovostno in/ali količinsko?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

 Dopustnost

20      Komisija Evropskih skupnosti izraža dvome o dopustnosti predloga za sprejetju predhodne odločbe. Po eni strani navaja, da iz predložitvenega sklepa ni mogoče razbrati obstoja vezi med angleškimi nogometnimi ligami in družbo Fixtures ter tudi ne razlogov in pogojev, da bi se tej podelile pravice dostopa do baze podatkov, ki so jo očitno vzpostavile te lige. Po drugi strani zatrjuje, da predložitveno sodišče ne izraža natančno svojega stališča o tem, ali je družba Veikkaus jemala izvlečke in/ali ponovno uporabila vsebino te baze podatkov v smislu člena 7 Direktive.

21      Opomniti je treba, da mora nacionalni sodnik, v skladu z ustaljeno sodno prakso, zato da bi bila razlaga prava Skupnosti zanj koristna, opredeliti dejanski in pravni okvir, v kateri se umeščajo vprašanja, ki jih zastavlja, oziroma vsaj razložiti dejanske predpostavke, na katerih temeljijo vprašanja (sodba z dne 21 septembra 1999, Albany, C-67/96, Recueil str. I-5751, točka 39).

22      Podatki, posredovani v predložitvenih odločbah, ne smejo le omogočati Sodišču, da poda koristne odgovore, ampak tudi dati možnost vladam držav članic in ostalim zainteresiranim strankam, da skladno s členom 20 Statuta ES Sodišča predstavijo svoja stališča. Sodišče je dolžno skrbeti za varovanje te možnosti, upoštevajoč dejstvo, da se skladno z zgoraj navedeno določbo zainteresiranim strankam posredujejo samo predložitvene odločbe (zgoraj navedena sodba Albany, točka 40).

23      V tej zadevi iz stališč, ki sta jih skladno s členom 20 Statuta ES Sodišča predložili stranki v glavni stvari in vlade držav članic izhaja, da so te lahko na podlagi podatkov iz predložitvenega sklepa razumele, da je spor o glavni stvari nastal zaradi informacij, ki jih je družba Veikauss uporabila iz koledarjev prvenstev, ki so jih uredile angleške nogometne lige za potrebe organizacije športnih stav, in da se v tem kontekstu predložitveno sodišče sprašuje o področju uporabe in posledicah pravice sui generis, določene s členom 7 Direktive.

24      Glede ostalega dajejo informacije, ki jih je posredovalo predložitveno sodišče, Sodišču zadostno vedenje o dejanskem in pravnem okviru spora o glavni stvari za razlaganje določb Skupnosti, ki so relevantne glede na okoliščino, ki je predmet spora.

25      Glede pomanjkljivih podatkov v predložitvenem sklepu o odnosih med angleškimi nogometnimi ligami in družbo Fixtures je treba ugotoviti, da to pomanjkanje, kot potrjuje tudi vsebina stališč, predstavljenih v tej zadevi, vladam držav članic in Komisiji ni onemogočilo pravilnega razumevanja predmeta in pomena, vprašanj, zastavljenih Sodišču, ter jim v zvezi s tem ni onemogočilo sprejetja stališča. Pomanjkanje tudi ni vplivalo na zmožnost Sodišča, da nacionalnemu sodniku poda koristne odgovore na ta vprašanja.

26      V zvezi s tem, da v predložitvenem sklepu ni bilo zavzeto stališče do kvalifikacije ravnanja družbe Veikkaus glede na izraza jemanje izvlečkov in ponovna uporaba, je treba drugo vprašanje predložitvenega sodišča, upoštevajoč kontekst, v katerega se umešča, razumeti, kot da želi pojasnitev pomena teh izrazov, ki služita za določitev posledic prepovedi iz členov 7(1) in 5 Direktive.

27      Iz tega sledi, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.

 Temelj

28      Najprej je treba poudariti, da v skladu z predložitvenim sklepom vprašanja, ki jih zastavlja nacionalno sodišče, temeljijo na predpostavki, po kateri predstavlja koledar srečanj nogometnih prvenstev bazo podatkov v smislu člena 49(1)(2) zakona št. 404/1961, kot je bil spremenjen z zakonom št. 250/1998.

29      Ker ta predpis varstvo, ki ga določa, pogojuje s tem, da je pridobivanje, preverjanje ali predstavljanje vsebine baze podatkov zahtevalo precejšno naložbo, predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, kaj zajema izraz pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive, ki ga je povzel zgoraj navedeni finski predpis. Natančneje, prvo vprašanje se nanaša na ugotovitev, ali je treba naložbe osebe, ki sestavlja bazo podatkov, v samo ustvarjanje podatkov upoštevati pri presoji narave višine naložbe v sestavo te baze.

30      Čeprav se to vprašanje nanaša le na izraz naložbe v pridobivanje vsebine baze podatkov, iz predložitvenega sklepa izhaja, da se Vantaan käräjäoikeus na splošno sprašuje o izrazu zaščitena baza podatkov v zvezi s koledarjem srečanj nogometnih prvenstev, kar izhaja iz točke 19 te sodbe.   

31      Da bi se predložitvenemu sodišču dalo koristen odgovor, je torej treba obsežneje odločiti o učinkih člena 7(1) Direktive, ki definira področje uporabe varstva s pravico sui generis. 

32      Člen 7(1) Direktive podeljuje varstvo s pravico sui generis bazam podatkov, ki ustrezajo enemu jasnemu kriteriju, in sicer da je prišlo do kakovostno ali količinsko precejšne naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev njihove vsebine.

33      V skladu z deveto, deseto in dvanajsto uvodno navedbo Direktive je namen le-te spodbujanje in varstvo investicij v sisteme za „shranjevanje“ in „obdelavo“ podatkov, ki prispevajo k razvoju informacijskega trga v okoliščinah, ki jih zaznamuje eksponentno naraščanje količine letno proizvedenih in obdelanih informacij v vseh sektorjih dejavnosti. Iz tega sledi, da je treba izraz naložba v pridobivanje, preverjanje ali predstavljanje vsebine baze podatkov v splošnem razumeti tako, da ta zajema naložbo, namenjeno vzpostavitvi baze kot take.

34      V tem kontekstu je treba, kot poudarjajo družba Veikkaus, nemška in nizozemska vlada, izraz naložba v pridobivanje vsebine za baze podatkov razumeti tako, da ta označuje sredstva, namenjena pridobivanju obstoječih gradiv in njihovem zbiranju v omenjeni bazi, z izjemo sredstev, uporabljenih za samo ustvarjanje gradiv. Kot poudarja nemška vlada, je namen varstva s pravico sui generis, ki ga ureja Direktiva, dejansko spodbujanje vzpostavitve sistemov za shranjevanje in obdelavo obstoječih informacij, ne pa ustvarjanje gradiv, ki bi lahko bila kasneje zbrana v bazi podatkov.

35      To razlago potrjuje devetintrideseta uvodna navedba Direktive, po kateri je cilj pravice sui generis zagotavljanje varstva pred poneverbo rezultatov finančnih in strokovnih naložb v „pridobivanje in zbiranje vsebine“ baze podatkov. Kot poudarja tudi generalna pravobranilka v točkah od 61 do 66 sklepnih predlogov, kljub manjšim terminološkim odstopanjem vse jezikovne različice te devetintridesete uvodne navedbe govorijo v prid razlage, ki iz izraza pridobivanja izključuje ustvarjanje gradiv, ki jih vsebuje baza podatkov.

36      Devetnajsta uvodna navedba Direktive, v skladu s katero izbor več posnetkov glasbenih izvedb na CD-ju ne pomeni dovolj velike naložbe, da bi bila upravičena do varstva s pravico sui generis, daje dodaten argument v podporo tej razlagi. Iz tega izhaja, da se sredstev, porabljenih za samo ustvarjanje del ali gradiv, vsebovanih v bazi podatkov, v tem primeru na CD-ju, ne da enačiti z naložbami v pridobivanje vsebine omenjene baze, zaradi česar ne morejo biti upoštevana pri presoji, ali je naložba v vzpostavitev te baze precejšna.

37      Izraz naložba v preverjanje vsebine baze podatkov je treba razumeti tako, da ta zajema sredstva, ki so zaradi zagotavljanja zanesljivosti informacije v tej bazi namenjena preverjanju pravilnosti pridobljenih gradiv ob vzpostavitvi te baze in v obdobju njenega delovanja. Izraz naložbe v predstavitev vsebine baze podatkov se nanaša na sredstva, namenjena temu, da se tej bazi doda funkcija obdelave podatkov, tj. tistih sredstev, ki so namenjena sistematični ali metodični razvrstitvi elementov, vsebovanih v tej bazi, kot tudi za organiziranje njihove individualne dostopnosti.

38      Pri naložbi v vzpostavitev baze podatkov gre lahko za zagotovitev človeških, finančnih ali tehničnih virov ali sredstev, vendar pa mora biti ta kakovostno ali količinsko precejšna. Količinska presoja se nanaša na sredstva, ki se jih da izraziti s številkami, kakovostna presoja pa na trud, ki se ga ne da količinsko opredeliti, kot je intelektualni trud ali poraba energije, kar izhaja iz sedme, devetintridesete in štiridesete uvodne navedbe Direktive.

39      V tem kontekstu okoliščina – da je vzpostavitev baze podatkov povezana z opravljanjem glavne dejavnosti, v okviru katere je oseba, ki vzpostavi bazo, obenem tudi oseba, ki ustvari gradiva, vsebovana v tej bazi – ne izključuje možnosti, da bi ta oseba lahko zahtevala zaščito s pravico sui generis, če lahko dokaže, da je pridobitev tega gradiva, njegovo preverjanje ali predstavitev, tako kot je to določeno v točkah od 34 do 37 te sodbe, zahtevalo kakovostno ali količinsko precejšno naložbo, samostojno glede na sredstva, zagotovljena za ustvarjanje tega gradiva.

40      Tudi če pridobivanje podatkov in preverjanje njihove pravilnosti ob vzpostavitvi baze podatkov od osebe, ki vzpostavi to bazo, načeloma ne zahteva zagotovitve posebnih sredstev, saj gre za podatke, ki jih je sama ustvarila in so ji na razpolago, lahko zbiranje teh podatkov, njihova sistematična ali metodična ureditev v okviru baze, organiziranje njihove individualne dostopnosti in preverjanje njihove pravilnosti med delovanjem baze zahteva kakovostno in/ali količinsko precejšno naložbo v smislu člena 7(1) Direktive.

41      V zadevi v glavni stvari, je treba poudariti, da so človeška in tehnična sredstva, ki jih opisuje predložitveno sodišče, ter tista, povzeta v točki 11 te sodbe, v okviru organizacije nogometnih prvenstev namenjena določitvi datumov, ur ter domačih in gostujočih moštev za srečanja ob različnih dnevih teh prvenstev, z upoštevanjem dejavnikov, kot so tisti, navedeni v točki 10 te sodbe.

42      Kot navajajo družba Veikkaus, nemška in portugalska vlada, gre pri teh sredstvih za naložbo v izdelavo koledarja nogometnih srečanj. Takšna naložba, ki se nanaša na samo organizacijo prvenstev, je naložba v ustvarjanje podatkov, ki so zajeti v zadevni bazi, tj. tistih, ki se nanašajo na vsako srečanje različnih prvenstev. Zato te naložbe v okviru člena 7(1) Direktive ni mogoče upoštevati.

43      V teh okoliščinah in z neupoštevanjem naložbe iz prejšnje točke je treba preveriti, ali pridobivanje, preverjanje ali predstavljanje vsebine koledarja nogometnih srečanj zahteva kakovostno ali količinsko precejšno naložbo.

44      Pridobivanje in zbiranje sestavnih podatkov koledarja nogometnih srečanj ne zahteva posebnega napora poklicnih lig. Dejansko so ta neločljivo povezana z ustvarjanjem teh podatkov, pri katerem neposredno, v vlogi odgovornih za organizacijo nogometnih prvenstev, sodelujejo omenjene lige. Pridobivanje vsebine koledarja nogometnih srečanj torej ne zahteva nobene neodvisne naložbe glede na tisto, ki jo zahteva ustvarjanje podatkov, vsebovanih v tem koledarju.

45      Poklicnim ligam ob izdelavi koledarjev ni treba posvetiti nikakršnega posebnega truda za preverjanje pravilnosti podatkov o srečanjih prvenstev, saj so te lige neposredno vpletene v ustvarjanje teh podatkov. Preverjanje pravilnosti vsebine koledarjev srečanj med sezono pa obsega, kot izhaja iz stališč družbe Fixtures, popravke določenih podatkov v teh koledarjih zaradi morebitne preložitve srečanja ali dneva prvenstva, o kateri odločijo poklicne lige oziroma se o njej odloči v soglasju z njimi. Kot poudarja družba Veikkaus, za takšno preverjanje ni mogoče trditi, da zahteva precejšno naložbo.

46      Tudi predstavitev koledarja nogometnih srečanj je tesno povezana s samim ustvarjanjem sestavnih podatkov tega koledarja, kar potrjuje tudi to, da predložitveni sklep ne omenja del ali sredstev, ki bi bili posebej namenjeni takšni predstavitvi. Za le-to torej ni mogoče šteti, da zahteva neodvisno naložbo glede na tisto, ki jo zahteva ustvarjanje sestavnih podatkov.

47      Iz tega sledi, da ne pridobitev, ne preverjanje in ne predstavljanje vsebine koledarja nogometnih srečanj ne zahtevajo precejšne naložbe, ki bi upravičila ugodnost varstva s pravico sui generis, ustanovljeno s členom 7 Direktive.

48      Dejavnosti, opisane v točki 13 te sodbe, niso relevantne pri pripravi koledarjev prvenstev. Kot navaja družba Veikkaus, sredstva, namenjena za te dejavnosti, torej ne morejo biti upoštevana pri presoji obstoja precejšne naložbe v pridobitev, preverjanje ali predstavitev vsebine teh koledarjev.

49      Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo zastavljeno vprašanje odgovoriti tako, da je treba izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive razumeti tako, kot da ta zajema sredstva, namenjena pridobivanju obstoječih elementov in njihovemu zbiranju v tej bazi. Ne vključuje pa sredstev, zagotovljenih za ustvarjenje sestavnih elementov vsebine baze podatkov. V primeru priprave koledarja srečanj za potrebe organizacije nogometnih prvenstev zato ne zajema sredstev, namenjenih za določitev datumov, ur in parov moštev za različna srečanja teh prvenstev.

50      Glede na navedeno na ostala zastavljena vprašanja ni treba odgovoriti.

 Stroški

51      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred nacionalnim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:

Izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/9/ES z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov je treba razumeti tako, da ta zajema sredstva, namenjena pridobivanju obstoječih elementov, in njihovo zbiranje v tej bazi. Ne vključuje pa sredstev, zagotovljenih za ustvarjanje sestavnih elementov vsebine baze podatkov. V primeru priprave koledarja srečanj za potrebe organizacije nogometnega prvenstva zato ne zajema sredstev, namenjenih za določitev datumov, ur in parov moštev za različna srečanja teh prvenstev.

Podpisi

---

* Jezik postopka: finščina.