This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52026PC0515
Proposal for a COUNCIL DIRECTIVE amending Directive 2006/112/EC as regards the extension of the application period of the optional reverse charge mechanism in relation to supplies of certain goods and services susceptible to fraud and of the Quick Reaction Mechanism against VAT fraud
Predlog DIREKTIVA SVETA o spremembi Direktive 2006/112/ES glede podaljšanja obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV
Predlog DIREKTIVA SVETA o spremembi Direktive 2006/112/ES glede podaljšanja obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV
COM/2026/515 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 1.10.2026
COM(2026) 515 final
2026/0292(CNS)
Predlog
DIREKTIVA SVETA
o spremembi Direktive 2006/112/ES glede podaljšanja obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Namen tega predloga direktive o spremembi Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: direktiva o DDV) je podaljšati možnost za države članice, da uporabljajo: (1) mehanizem obrnjene davčne obveznosti za boj proti obstoječim goljufijam pri dobavah blaga in opravljanju storitev iz člena 199a(1) direktive o DDV ter (2) mehanizem za hiter odziv, kot je določeno v členu 199b direktive o DDV, za boj proti goljufijam z uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti v zelo posebnih primerih.
Člen 193 direktive o DDV določa splošno pravilo, po katerem je davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali opravlja storitve, dolžan plačati DDV. Kot odstopanje mehanizem obrnjene davčne obveznosti omogoča, da se kot oseba, ki je dolžna plačati dolgovani DDV, določi prejemnik dobavljenega blaga ali opravljene storitve. V okviru tega mehanizma obrnjene davčne obveznosti DDV ne zaračuna dobavitelj, temveč ga obračuna kupec (davčni zavezanec) v svojem obračunu DDV. Ta DDV se nato lahko odbije v istem obračunu DDV, zaradi česar je, če ima ta oseba pravico do popolnega odbitka, rezultat nevtralen za kupca.
Mehanizem obrnjene davčne obveznosti se uporablja za boj proti goljufijam, zlasti goljufijam neplačujočega gospodarskega subjekta znotraj Skupnosti. Ta vrsta goljufije nastane, kadar trgovec pridobi blago, ki je bilo prepeljano ali odposlano iz druge države članice, z dobavo, ki je oproščena DDV, in ga nato proda naprej, pri tem pa na računu za kupca vključi DDV. Po prejemu zneska DDV od kupca tak trgovec izgine pred plačilom dolgovanega DDV davčnim organom. Hkrati pa lahko kupec, ki deluje v dobri veri, običajno odbije DDV, ki ga je plačal dobavitelju, prek svojega obračuna DDV.
Mehanizem obrnjene davčne obveznosti, ki temelji na členu 199a direktive o DDV, državam članicam omogoča, da se borijo proti goljufijam neplačujočega gospodarskega subjekta na vnaprej določenih občutljivih območjih, kjer se te običajno pojavljajo na njihovem ozemlju. Uporaba člena 199a je za države članice neobvezna. Ko so dobavitelji zavezani uporabiti mehanizem obrnjene davčne obveznosti za takšne domače dobave, na svojem računu ne morejo zaračunati DDV. Posledično ne bodo prejeli zneska DDV od svojih kupcev, tako da taki trgovci ne morejo izginiti s prejetim zneskom DDV. Mehanizem za hiter odziv iz člena 199b uredbe o DDV je izredni ukrep, ki državam članicam v izjemno nujnih primerih omogoča hitro uvedbo začasnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo blaga in opravljanje storitev v sektorjih, v katerih je prišlo do nepričakovanih in velikih goljufij in ki niso navedeni v členu 199a direktive o DDV. Ta postopek je izjemen in zelo hiter, saj se mora Komisija v enem mesecu odzvati bodisi z negativnim mnenjem bodisi zadevni državi članici pisno potrditi, da ne nasprotuje ukrepu. Država članica lahko posebni ukrep mehanizma za hiter odziv sprejme po prejemu tega potrdila. Z uporabo tega mehanizma lahko države članice premostijo obdobje, potrebno za pridobitev „običajnega“ odstopanja na podlagi člena 395 direktive o DDV, kar lahko traja tudi do šest mesecev. Za takšno odstopanje je potreben predlog Komisije in soglasno sprejetje v Svetu.
Člen 199a direktive o DDV je bil uveden 1 za obdobje od leta 2010 do 30. junija 2015 in je bil prvič s spremembami podaljšan 2 do 31. decembra 2018. Člen 199b direktive o DDV je bil uveden 3 za obdobje od leta 2013 do 31. decembra 2018. Člena 199a in 199b direktive o DDV sta bila nato podaljšana 4 do 30. junija 2022, da bi sovpadala s prvotno predvidenim datumom začetka veljavnosti 5 tako imenovanega „dokončnega sistema DDV“, tj. poenostavljenega sistema, odpornejšega na goljufije, za trgovino z blagom znotraj Unije. Ker so pogajanja o tem dokončnem sistemu do navedenega prvotnega datuma še vedno potekala in glede na prejšnje poročilo Komisije o učinkih navedenih členov 6 , so se ukrepi ponovno podaljšali do 31. decembra 2026 7 . Vendar ta pogajanja niso privedla do dogovora, Komisija pa je nazadnje umaknila svoje predloge v okviru svojega delovnega programa za leto 2025 8 .
Medtem je Komisija v skladu z akcijskim načrtom za obdavčitev 9 pripravila sveženj za posodobitev DDV, pri čemer je upoštevala priložnosti, ki jih ponujajo digitalne tehnologije, v razdelku „DDV v digitalni dobi“ (VIDA). Ta sveženj, ki ga je Svet sprejel 11. marca 2025 10 , vsebuje tri različne dele, od katerih en del vsebuje zahteve za digitalno poročanje. V skladu z zahtevami za digitalno poročanje bodo morali davčni zavezanci za čezmejne transakcije v EU v zvezi z blagom in storitvami do julija 2030 digitalno poročati v skoraj realnem času v kombinaciji z obvezno uporabo strukturiranih elektronskih računov v standardni obliki EU. To bo združeno z obstoječimi nacionalnimi obveznostmi držav članic glede digitalnega poročanja o transakcijah v realnem času (ki jih je treba uskladiti s standardi EU do 1. januarja 2035) oziroma s takimi nacionalnimi obveznostmi, ki jih je treba še razviti. Davčni organi bodo imeli nato od julija 2030 dostop do informacij na podlagi transakcij, vključno z bančnimi podatki, prek tako imenovanega centralnega sistema VIES, tj. novega in centraliziranega vozlišča za spletno čezmejno poročanje in identifikacijo davčnih zavezancev. To bo državam članicam omogočilo, da okrepijo boj proti goljufijam, zlasti goljufijam neplačujočega gospodarskega subjekta znotraj Skupnosti. Hkrati sveženj državam članicam omogoča, da že od leta 2025 uvedejo nacionalne obveznosti o izdajanju elektronskih računov, po možnosti skupaj z obveznostjo poročanja, s čimer se zajame enaka raven informacij, ki so na voljo za domače dobave.
Dokler tak sistem ne bo vzpostavljen s 1. julijem 2030, je razumno in preudarno, da se člena 199a in 199b direktive o DDV podaljšata, da se ti ukrepi ohranijo, čeprav odstopajo od obstoječih splošnih načel DDV.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Kot je bilo pojasnjeno, je časovni okvir v zvezi s podaljšanjem členov 199a in 199b direktive o DDV skladen z začetkom uporabe zahtev za digitalno poročanje v okviru svežnja o DDV v digitalni dobi.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Člen 199a direktive o DDV v okviru mehanizma obrnjene davčne obveznosti med drugim zajema trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v EU (sistem EU trgovanja z emisijami (ETS)). Glede na zadevne zneske je bistveno, da je sistem ETS dodatno zaščiten pred goljufijami na področju DDV, zlasti glede na razširitev na tako imenovani sistem ETS2.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Direktiva spreminja direktivo o DDV na podlagi člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Ker predlog podaljšuje uporabo nekaterih določb direktive, je potrebna sprememba direktive o DDV.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
V skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5(3) Pogodbe o Evropski uniji, se lahko ukrepi na ravni Unije sprejmejo le, če države članice zastavljenih ciljev ne morejo zadovoljivo doseči same, ampak jih je mogoče zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije.
Cilj boja proti goljufijam z uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti in z možnostjo uporabe mehanizma za hiter odziv za boj proti nepričakovanim in velikim goljufijam je najlažje doseči na ravni Unije in ima posebno pravno podlago v direktivi o DDV. Zato je za podaljšanje teh ukrepov potrebna sprememba direktive o DDV.
•Sorazmernost
Zaradi neobvezne in začasne narave podaljšanjih ukrepov je predlog sorazmeren z zastavljenim ciljem, torej z bojem proti goljufijam pri nekaterih dobavah blaga in opravljanju storitev ter s podporo državam članicam v boju proti nepričakovanim in velikim goljufijam na področju DDV.
•Izbira instrumenta
Ker gre za spremembo direktive o DDV, se predlaga direktiva.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene / preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Komisija je v času drugega podaljšanja predstavila poročilo o delovanju in učinkih mehanizma obrnjene davčne obveznosti v zvezi s členoma 199a in 199b direktive o DDV 11 ter takrat ugotovila, da so ukrepi iz teh členov koristni v boju proti goljufijam.
•Posvetovanja z deležniki
Za to podaljšanje je bil 6. marca 2026 poslan vprašalnik, na katerega so odgovorile vse države članice, da bi se ocenila trenutna uporaba mehanizma obrnjene davčne obveznosti in vprašalo, ali bi bilo na podlagi izkušenj na nacionalni ravni koristno podaljšati mehanizem obrnjene davčne obveznosti in mehanizem za hiter odziv za nadaljnje omejeno obdobje.
Na podlagi odgovorov je videti, da vse države članice (razen Malte) uporabljajo mehanizem obrnjene davčne obveznosti v zvezi z vsaj eno kategorijo iz člena 199a direktive o DDV. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov uporablja 22 držav članic in je zato najpogosteje uporabljena kategorija. Nato se v padajočem vrstnem redu uporablja mehanizem obrnjene davčne obveznosti za naslednje kategorije: mobilni telefoni (15 držav članic), druge enote za skladnost z direktivo o trgovanju s pravicami do emisije (14 držav članic), igralne konzole, tablični računalniki in prenosni računalniki (14 držav članic), naprave z integriranimi vezji (12 držav članic), plin in električna energija, dobavljena obdavčljivemu preprodajalcu (12 držav članic), neobdelane in polobdelane kovine (12 držav članic), certifikati za plin in električno energijo (10 držav članic), žita in industrijske rastline (6 držav članic) ter telekomunikacijske storitve (5 držav članic).
24 držav članic je izjavilo, da je mehanizem obrnjene davčne obveznosti, kot se uporablja v njihovi državi, koristen v boju proti goljufijam.
Čeprav se mehanizem za hiter odziv v praksi ni nikoli uporabil, je 18 držav članic menilo, da bi ga bilo še vedno koristno ohraniti v enaki ali nekoliko spremenjeni obliki.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Poleg dela Komisije na tem področju je Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) 22. junija 2026 objavila celovito študijo o izvajanju, učinku, uspešnosti in prihodnji ustreznosti mehanizma obrnjene davčne obveznosti na področju DDV v EU 12 . V tej zunanji študiji se priporoča kontinuiteta členov 199a in 199b po letu 2026, zlasti med prehodom na okvir VIDA in širše digitalne kontrole DDV. Hkrati je v študiji poudarjeno, da bi bili za nadaljnjo uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti potrebni redno pregledovanje, dokazano tveganje goljufij in sorazmernost ter da bi morali biti ti ukrepi del širšega in vse bolj digitalnega okvira EU za boj proti goljufijam na področju DDV.
Ta predlog za podaljšanje členov 199a in 199b direktive o DDV je zato večinoma v skladu z ugotovitvami in priporočili študije EPRS.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ker ta predlog razširja ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV, ne bo imel negativnih posledic za proračun Unije.
2026/0292 (CNS)
Predlog
DIREKTIVA SVETA
o spremembi Direktive 2006/112/ES glede podaljšanja obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 13 ,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 14 ,
v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Direktiva Sveta 2006/112/ES 15 določa, da države članice uporabijo neobvezni mehanizem obrnjene davčne obveznosti za plačilo davka na dodano vrednost (DDV) na dobave vnaprej določenega blaga in opravljanje vnaprej določenih storitev, ki so dovzetni za goljufije, zlasti za goljufije neplačujočega gospodarskega subjekta znotraj Skupnosti. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti državam članicam omogoča, da kot osebo, ki je dolžna plačati DDV, določijo prejemnika dobavljenega blaga ali opravljenih storitev. Mehanizem za hiter odziv navedene direktive vsebuje hitrejši postopek, v skladu s katerim lahko države članice pod strogo določenimi pogoji uvedejo mehanizem obrnjene davčne obveznosti za druge kategorije, kar jim omogoča ustreznejši in učinkovitejši odziv na nepričakovane in velike goljufije. Obdobje uporabe obeh mehanizmov se izteče 31. decembra 2026.
(2)Svet je 11. marca 2025 sprejel Direktivo (EU) 2025/516 16 , ki med drugim določa zahteve za digitalno poročanje pri čezmejni dobavi blaga in opravljanju storitev v Uniji med davčnimi zavezanci. Države članice morajo nacionalne ukrepe, ki prenašajo navedene zahteve, uporabljati od 1. julija 2030. Zahteve vključujejo uporabo obveznega elektronskega sistema, vključno z izdajanjem elektronskih računov za čezmejne transakcije med podjetji, poročanjem v skoraj realnem času in avtomatiziranim prenosom podatkov, ter omogočajo na primer navzkrižno sklicevanje na sporočene podatke na ravni transakcij. Znatno bi morale prispevati k boju proti goljufijam neplačujočega gospodarskega subjekta znotraj Skupnosti.
(3)Komisija je 6. februarja 2026 državam članicam poslala vprašalnik o njihovi dejanski uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti ter njihovih stališčih o delovanju in uporabnosti mehanizma obrnjene davčne obveznosti in mehanizma za hiter odziv kot orodij za boj proti goljufijam. Iz odgovorov je razvidno, da skoraj vse države članice uporabljajo mehanizem obrnjene davčne obveznosti za vsaj eno vrsto blaga ali storitve, pri čemer je najpogosteje uporabljena kategorija sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Poleg tega je večina držav članic izjavila, da je mehanizem obrnjene davčne obveznosti, kot se uporablja na njihovem ozemlju, koristen v boju proti goljufijam, in menila, da je koristno podaljšati datum njegove uporabe. Menile so tudi, da je mehanizem za hiter odziv, čeprav se v praksi še ne uporablja, koristen kot odvračilni ukrep, saj Komisiji omogoča, da se v primeru nenadnih in velikih goljufij na področju DDV zelo hitro odzove.
(4)Mehanizem obrnjene davčne obveznosti in mehanizem za hiter odziv sta bila koristna kot začasna in ciljno usmerjena ukrepa, katerih prenehanje veljavnosti bi države članice prikrajšalo za učinkoviti orodji za boj proti goljufijam. Obdobje uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti in mehanizma za hiter odziv bi bilo zato treba podaljšati za dodatno omejeno obdobje, da bi lahko države članice uvedle zahteve za čezmejno digitalno poročanje iz Direktive Sveta (EU) 2025/516 ter uvedle ali prilagodile nacionalna pravila o izdajanju elektronskih računov.
(5)Ker cilja te direktive, tj. ohranjanja učinkovitih orodij za bolj proti goljufijam, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(6)Podaljšanje ne bo negativno vplivalo na lastna sredstva Unije iz naslova DDV.
(7)Direktivo 2006/112/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Direktiva 2006/112/ES se spremeni:
(1)v členu 199a(1) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
„Države članice lahko do 30. junija 2030 določijo, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zavezanec, kateremu se opravi katera koli izmed naslednjih dobav:“;
(2)v členu 199b se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
„6. Posebni ukrep mehanizma za hiter odziv iz odstavka 1 se uporablja do 30. junija 2030.“.
Člen 2
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik/predsednica