EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.6.2026
COM(2026) 285 final
2026/0153(NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o dovoljenju Hrvaški, da v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES uporabi znižani stopnji trošarin za plinsko olje in neosvinčeni bencin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Obdavčitev energentov in električne energije v Uniji ureja Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (v nadaljnjem besedilu: direktiva o obdavčitvi energije ali Direktiva).
V skladu s členom 19(1) Direktive, poleg določb zlasti iz členov 5, 15 in 17, lahko Svet na predlog Komisije kateri koli državi članici soglasno dovoli uvedbo nadaljnjih izjem ali znižanj ravni obdavčitve zaradi upoštevanja posebnih politik.
Hrvaški organi so z dopisom z dne 2. aprila 2026 Komisijo obvestili, da nameravajo zaprositi za dovoljenje za uporabo začasnega znižanja nacionalnih davčnih stopenj za neosvinčeni bencin in plinsko olje, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, ki bodo tako nižje od najnižjih davčnih stopenj, kot so določene v členu 7 in Preglednici A Priloge I k Direktivi.
Hrvaški organi so z elektronskima sporočiloma z dne 29. aprila 2026 in 7. maja 2026 odgovorili na zahteve Evropske komisije po dodatnih informacijah.
Zahtevano znižanje znaša 0,2195 EUR na liter neosvinčenega bencina in 0,225 EUR na liter plinskega olja, ki se uporablja kot pogonsko gorivo.
Zahtevano obdobje veljavnosti je šest mesecev, ki se začne takoj, ko Svet sprejme sklep, kar je v okviru najdaljšega dovoljenega obdobja iz člena 19(2) direktive o obdavčitvi energije.
Po navedbah hrvaških organov je cilj ukrepa ublažiti visoke maloprodajne cene plinskega olja in bencina v državi, ki so posledica nedavnih geopolitičnih dogodkov ter neposredno vplivajo na gospodinjstva in podjetja.
V odziv na energetsko krizo leta 2022 zaradi vojne v Ukrajini so bila državam članicam odobrena tri odstopanja od direktive o obdavčitvi energije, da bi ublažile visoke maloprodajne cene goriva, ki so bile posledica takratnih geopolitičnih dogodkov ter so neposredno vplivale na gospodinjstva in podjetja.
Evropski svet je v sklepih z dne 19. marca 2026 poudaril, da je energetski prehod še vedno najučinkovitejša strategija za doseganje strateške avtonomije Evrope, krepitev odpornosti, strukturno znižanje cen energije ter zagotavljanje velikih količin čiste in doma proizvedene energije, potrebne za poganjanje gospodarstva prihodnosti.
Hkrati je Evropski svet priznal, da so kratkoročno potrebne ciljno usmerjene rešitve za zagotovitev cenovno dostopne energije, pri čemer je treba upoštevati tehnološko nevtralnost in specifične razmere v državah članicah, posebno izpostavljenost nekaterih industrijskih sektorjev tveganju selitve proizvodnje ter potrebo po izboljšanju pogojev za energetsko intenzivne inovativne sektorje, ne da bi pri tem ogrozili predvidljivost in enake konkurenčne pogoje.
Ob upoštevanju tega je Evropski svet Komisijo pozval, da nemudoma predstavi nabor ciljno usmerjenih začasnih ukrepov za obravnavo nedavnega porasta cen uvoženih fosilnih goriv, ki je posledica krize na Bližnjem vzhodu. Sklepi Evropskega sveta vsebujejo politične smernice držav članic in predstavljajo politični mandat za sprejetje fiskalnih ukrepov, ki omogočajo zahtevano prožnost. Ti sklepi se jasno zavzemajo za popolno uporabo odstopanj in prožnosti, predvidenih v direktivi o obdavčitvi energije, vključno s sprejetjem začasno znižanih stopenj, ki so skrbno povezane z izrednimi okoliščinami in cilji cenovne dostopnosti energije.
Cilj takih ukrepov bi bil omogočiti državam članicam, da razvijejo ciljno usmerjene in začasne rešitve za obvladovanje negativnega učinka sedanje energetske krize na cene. Ti so kratkoročno potrebni za zagotovitev cenovno dostopne energije, pri čemer je treba upoštevati tehnološko nevtralnost in specifične razmere v državah članicah, posebno izpostavljenost nekaterih industrijskih sektorjev tveganju selitve proizvodnje ter potrebo po izboljšanju pogojev za energetsko intenzivne inovativne sektorje, ne da bi pri tem ogrozili predvidljivost in enake konkurenčne pogoje.
Od izbruha konflikta 28. februarja 2026 in posledičnih motenj v Hormuški ožini se je cena nafte (Brent) povišala s približno 60 EUR/sodček na več kot 90 EUR/sodček. Po tem povišanju cen so bile povprečne cene goriva na Hrvaškem zabeležene, kot sledi v nadaljevanju:
|
|
Bencin (Super 95)
|
Plinsko olje
|
|
30.3.2026
|
1,68 €
|
1,88 €
|
|
23.3.2026
|
1,57 €
|
1,69 €
|
|
16.3.2026
|
1,55 €
|
1,67 €
|
|
9.3.2026
|
1,50 €
|
1,54 €
|
|
2.3.2026
|
1,48 €
|
1,51 €
|
|
23.2.2026
|
1,47 €
|
1,49 €
|
|
16.2.2026
|
1,46 €
|
1,50 €
|
Glede na gibanje cen energentov, tj. nafte, v obdobju tega odstopanja bodo cene predvidoma še naprej visoke. Poleg tega so pričakovanja močno odvisna od trajanja konflikta na Bližnjem vzhodu in motenj v Hormuški ožini.
Cene nafte bodo predvidoma še naprej visoke, dokler bodo konflikt in motnje v Hormuški ožini še trajali. Cene goriva sledijo dinamiki cen surove nafte z zamikom enega ali dveh tednov, pri čemer se cene bencina običajno manj neposredno odzivajo na cene nafte, medtem ko so cene dizelskega goriva in goriva za reakcijske motorje, ki ju EU uvaža, običajno bolj nestanovitne od cen surove nafte.
Zaradi globalne narave cen nafte in omejenega vpliva, ki ga imajo države članice na te cene, je ta kriza zunanja kriza. Za vse države članice EU bodo veljale podobne globalne cene energentov. Sposobnost soočanja s povišanjem cen pa se bo precej razlikovala, med drugim tudi glede na dohodek, način prevoza, vire ogrevanja in energijsko učinkovitost stanovanj. Zaradi tega bodo učinki povišanja cen asimetrični. Poleg tega gospodinjstva z nižjimi dohodki običajno večji del svojih dohodkov porabijo za potrošnjo in ne za naložbe ali prihranke. Zato imajo povišanja potrošniških cen večji vpliv na gospodinjstva z nižjimi dohodki.
Po izbruhu vojne 28. februarja 2026 in posledičnega zvišanja cen energije je vlada Republike Hrvaške 10. marca 2026 sprejela spremembo uredbe o trošarinah na energijo in električno energijo, da bi ublažila zvišanje maloprodajne cene energentov. S to spremembo se je trošarina za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, znižala za 0,02 EUR na liter.
Hkrati je vlada z uredbo o določitvi najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov uvedla zgornjo mejo maloprodajnih cen energentov, tako da je omejila trgovske marže in določila najvišjo premijo za energetska podjetja v višini 0,1735 EUR na liter za neosvinčeni bencin in plinsko olje, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo.
Ker se je vojna nadaljevala in so se cene energije na mednarodnem trgu še zvišale, je vlada Republike Hrvaške 24. marca 2026 sprejela drugo spremembo uredbe o trošarinah na energijo in električno energijo. S to spremembo se je trošarina za neosvinčeni bencin in plinsko olje, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, znižala za 0,06 EUR oziroma 0,07613 EUR na liter.
Poleg tega so bile premije za energetska podjetja dodatno znižane na 0,1545 EUR na liter za neosvinčeni bencin in 0,1245 EUR na liter za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo.
Kljub navedenim ukrepom so maloprodajne cene energentov še vedno znatno višje od cen, zabeleženih pred izbruhom vojne na Bližnjem vzhodu. 24. marca 2026 je bila maloprodajna cena neosvinčenega motornega bencina za 12 % višja kot 24. februarja 2026 (tj. pred izbruhom konflikta), medtem ko je bila maloprodajna cena dizelskega goriva v istem obdobju višja za 19 %.
Zaradi navedenih sprememb je trenutno veljavna trošarina za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, dosegla najnižjo raven, določeno v pravu EU. Zato vlada Republike Hrvaške nima več manevrskega prostora za nadaljnje znižanje maloprodajnih cen z dodatnimi znižanji trošarin za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, medtem ko za neosvinčeni bencin ostaja marža za nadaljnje znižanje v višini 0,09331 EUR na liter.
V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bile leta 2025 količine energentov, sproščenih v porabo za pogonske namene v Republiki Hrvaški, sestavljene predvsem iz dizelskega goriva, ki je predstavljalo 77 % celotne porabe. To kaže na posebej velik vpliv maloprodajnih cen dizelskega goriva na socialne in gospodarske razmere državljanov ter na delovanje gospodarstva.
Republika Hrvaška je zaradi svojih posebnih geografskih značilnosti in premalo razvite železniške infrastrukture močno odvisna od cestnega prevoza potnikov in blaga ter uporabe osebnih avtomobilov in avtobusov za dnevni prevoz na delo.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Člen 19(1), prvi pododstavek, Direktive določa:
„Razen določb prejšnjih členov, zlasti členov 5, 15 in 17, lahko Svet, na predlog Komisije, državi članici soglasno dovoli uvedbo nadaljnjih izjem ali znižanj zaradi upoštevanja posebnih politik.“
Hrvaški organi nameravajo z zadevnimi znižanji davkov ublažiti visoke maloprodajne cene goriv za prevoz, plinskega olja in bencina, ki jih je povzročil konflikt na Bližnjem vzhodu, ter si v bistvu prizadevajo za zmanjšanje socialnih in gospodarskih učinkov trenutnih geopolitičnih razmer, ki vplivajo na gospodinjstva in podjetja.
Ta znižanja davkov bi lahko privedla do tega, da bi se upravičencem zaračunavale nacionalne stopnje, ki bi bile lahko nižje od najnižjih davčnih stopenj EU na podlagi direktive o obdavčitvi energije, zato se o odobritvi razpravlja. To lahko prispeva k navedenim ciljem politike.
Možnost uvedbe takega znižanja davkov se lahko predvidi v skladu s členom 19 Direktive, saj je njegov namen omogočiti državam članicam, da uvedejo nadaljnje izjeme ali znižanja zaradi upoštevanja posebnih politik.
Omejeno obdobje veljavnosti dovoljenja, ki traja šest mesecev po začetku veljavnosti izvedbenega sklepa Sveta, je v okviru najdaljšega dovoljenega obdobja iz člena 19(2) direktive o obdavčitvi energije in se lahko podaljša.
Poleg tega znižanje davkov ni kumulativno z drugimi vrstami znižanja davkov.
V teh okoliščinah se zato zdi primerno, da se dovoljenje odobri za zahtevano obdobje.
Hkrati neciljna znižanja davkov pomenijo znatne fiskalne stroške in običajno povečujejo povpraševanje po fosilnih gorivih, s čimer se povečuje neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Zato bi moral ukrep ostati strogo časovno omejen, njegov pričakovani učinek na povpraševanje po fosilnih gorivih in njegove fiskalne stroške pa bi bilo treba oceniti. Po potrebi bi bilo treba sprejeti izravnalne ukrepe –
Začasno znižanje davkov, ki so ga zahtevali hrvaški organi, bo za 0,2195 EUR na liter neosvinčenega bencina in za 0,2250 EUR na liter plinskega olja nižje od najnižjih davčnih stopenj za goriva za prevoz, kot so določene v členu 7 in Preglednici A Priloge I k Direktivi.
Sedanji predlog ne posega v nobeno oceno hrvaškega ukrepa na podlagi pravil o državni pomoči. Poleg tega predlog izvedbenega sklepa Sveta ne posega v obveznost države članice, da zagotovi skladnost s pravili o državni pomoči.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
V skladu s členom 19 direktive o obdavčitvi energije Komisija preuči vsak predlog o odstopanju, pri čemer upošteva pravilno delovanje notranjega trga, potrebo po zagotavljanju lojalne konkurence ter zdravstvene, okoljske, energetske in transportne politike EU.
Po navedbah hrvaških organov bi moralo predvideno znižanje davkov delno ublažiti socialno in gospodarsko breme hrvaškega prebivalstva zaradi nedavnega povišanja cen goriv za prevoz, ki je med drugim posledica konflikta v Iranu in motenj v Hormuški ožini.
Zaradi teh izjemnih razmer ni verjetno, da bi ta začasni ukrep vplival na trgovino znotraj EU. Na splošno se zdi, da je ta ukrep sprejemljiv tudi ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi pravilnega delovanja notranjega trga in lojalne konkurence. Ukrep zaradi omejenih učinkov in trajanja predvidoma ne bo izkrivljal konkurence ali oviral delovanja notranjega trga.
Okoljska in podnebna načela
Unija ostaja trdno zavezana svojim podnebnim in energetskim ciljem, kot so navedeni v evropskih podnebnih pravilih (Uredba 2021/1119). Začasna znižanja davkov, ki so dovoljena na podlagi tega akta, ne bi smela povzročiti strukturne oslabitve cenovnih signalov, ki spodbujajo energijsko učinkovitost in prehod na obnovljive vire energije.
Energetska politika
Glede na razpon trenutnega porasta cen energije, ki je posledica razmer na Bližnjem vzhodu, države članice potrebujejo možnost začasnega znižanja trošarinskih stopenj, da bodo te nižje od najnižjih stopenj EU za izdelke, ki niso zajeti v zgoraj navedeni določbi.
Zaradi kratkega trajanja in trenutnih izjemnih okoliščin, povezanih z geopolitičnimi razmerami, ter izjemno visoke tržne cene energentov se možnost znižanja trošarinskih stopenj, da bodo te nižje od najnižjih stopenj, določenih v Direktivi 2003/96/ES, šteje za ustrezno in sorazmerno s potrebo po uravnoteženju specifičnih ciljev politike iz člena 19 direktive o obdavčitvi energije, zlasti okoljske politike EU, in z nujno potrebo po zagotavljanju cenovne dostopnosti energije za podjetja in gospodinjstva.
Politika notranjega trga in poštena konkurenca
Zaradi navedenih izjemnih razmer ni verjetno, da bi ta začasni ukrep vplival na trgovino znotraj EU. Na splošno se zdi, da je ta ukrep sprejemljiv tudi ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi pravilnega delovanja notranjega trga in lojalne konkurence. Ukrep zaradi omejenih učinkov in trajanja predvidoma ne bo izkrivljal konkurence ali oviral delovanja notranjega trga.
Socialna politika
Ugotovljeno in pričakovano povišanje stroškov energije po vsej Uniji nesorazmerno vpliva na gospodinjstva z nizkimi dohodki, saj stroški energije na splošno predstavljajo večji delež njihovih proračunov. Znižanja trošarin za energente imajo zato lahko pozitiven socialni učinek, saj prispevajo k znižanju stroškov energije za gospodinjstva z nizkimi dohodki.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Člen 19 Direktive Sveta 2003/96/ES.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Področje posrednega obdavčenja, ki ga obravnava člen 113 PDEU, samo po sebi ni v izključni pristojnosti Evropske unije v smislu člena 3 PDEU.
Vendar ima Svet v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES v okviru sekundarne zakonodaje izključno pristojnost, da državam članicam dovoli uporabo nadaljnjih izjem ali znižanj v smislu navedene določbe. Zato države članice ne morejo prevzeti te naloge Sveta. Posledično se načelo subsidiarnosti za ta izvedbeni sklep ne uporablja. Vsekakor pa tega dokumenta v skladu s Protokolom št. 2 k Pogodbama ni treba posredovati nacionalnim parlamentom za preverjanje skladnosti z načelom subsidiarnosti, saj ne gre za osnutek zakonodajnega akta.
•Sorazmernost
Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti. Znižanja davkov ne presegajo tega, kar je potrebno za doseganje zadevnega cilja.
Dovoljenje se izda za zelo omejeno obdobje, in sicer za šest mesecev, in v okviru energetske krize.
•Izbira instrumenta
Predlagani instrument je izvedbeni sklep Sveta. Člen 19 Direktive 2003/96/ES določa le to vrsto ukrepa.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Za ta ukrep ni potrebna ocena obstoječe zakonodaje.
•Posvetovanja z deležniki
Ta predlog temelji na zahtevi Hrvaške in zadeva le to državo članico.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Strokovno mnenje ni bilo potrebno.
•Ocena učinka
Ta predlog se nanaša na dovoljenje posamezni državi članici na njeno zahtevo in ne zahteva ocene učinka. V skladu s pravili za boljše pravno urejanje te vrste aktov po svoji naravi niso predmet ocene učinka.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ukrep ne predvideva poenostavitve. Je rezultat zahtevka Hrvaške in zadeva le to državo članico.
•Temeljne pravice
Ukrep ne vpliva na temeljne pravice.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ukrep ne povzroča finančne in administrativne obremenitve za Unijo. Zato predlog ne vpliva na proračun Unije.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Načrt za izvedbo ni potreben. Ta predlog se nanaša na dovoljenje za znižanje davkov, ki je določeno za omejeno časovno obdobje. Uporabljene davčne stopnje so lahko nižje od najnižjih davčnih stopenj, določenih v direktivi o obdavčitvi energije. Ukrep se lahko oceni v primeru predloga za podaljšanje veljavnosti tega sklepa.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Za predlog niso potrebni obrazložitveni dokumenti o prenosu.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Člen 1 določa, da bo Hrvaška lahko uporabljala znižani davčni stopnji za plinsko olje in neosvinčeni bencin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, pri čemer sta lahko ti stopnji pod najnižjimi ravnmi obdavčitve.
Člen 2 določa, da se zahtevano dovoljenje odobri za šest mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa, kot je zahtevala Hrvaška, kar je v okviru najdaljšega obdobja 6 let, ki ga dovoljuje Direktiva.
2026/0153 (NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o dovoljenju Hrvaški, da v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES uporabi znižani stopnji trošarin za plinsko olje in neosvinčeni bencin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije ter zlasti člena 19 Direktive,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V tednih pred sprejetjem tega sklepa je bilo po vsej Uniji zabeleženo izrazito in nenehno poviševanje veleprodajnih in maloprodajnih cen energentov, ki so ga povzročili geopolitični dogodki na Bližnjem vzhodu, ki so vplivali na dobavne verige nafte in naftnih derivatov po vsem svetu. Ta razvoj dogodkov je imel znatne škodljive učinke na gospodinjstva, zlasti ranljive potrošnike, in na podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, kar resno ogroža socialno kohezijo, gospodarsko stabilnost in pravilno delovanje notranjega trga.
(2)Evropski svet je v sklepih z dne 19. marca 2026 priznal izjemno naravo razmer na trgu energije in njihove makroekonomske posledice. Svet je pozval Evropsko komisijo, naj tesno sodeluje z državami članicami pri oblikovanju začasnih in ciljno usmerjenih nacionalnih ukrepov za ublažitev znatnih učinkov zvišanja cen goriva, ki so posledica krize na Bližnjem vzhodu, ter zlasti poudaril potrebo po usklajenem odzivu, saj konflikt na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva na cene energije za evropske državljane in podjetja.
(3)Trošarine, kot so določene z Direktivo 2003/96/ES, prispevajo h končnim stroškom energentov, dobavljenih v Uniji. Znižanje trošarin, da bi bile te nižje od najnižjih stopenj, lahko ublaži nekatera povišanja stroškov energije, s katerimi se trenutno soočajo države članice.
(4)Prožnost, ki izhaja iz Direktive 2003/96/ES, državam članicam omogoča, da v okviru opredeljenih omejitev ciljno in začasno znižajo davčno obremenitev za določene energente. Glede na izjemne in izredne trenutne razmere je treba zagotoviti posebno, časovno omejeno prožnost, ki je izrecno namenjena ublažitvi učinka šoka zaradi cen energije.
(5)Začasna znižanja obdavčitve zadevnih energentov lahko zagotovijo hitro pomoč gospodinjstvom in podjetjem z neposrednim znižanjem cen za končne uporabnike. V sedanjih razmerah so taka izredna znižanja ustrezen in potreben instrument za odpravljanje resnih motenj v gospodarstvu, ki so posledica šoka zaradi cen energije.
(6)Hrvaški organi so z dopisom z dne 2. aprila 2026 v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES zaprosili za dovoljenje za uporabo znižanih stopenj trošarin za plinsko olje in neosvinčeni bencin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, ki sta za 0,2195 EUR na liter neosvinčenega bencina in 0,225 EUR na liter plinskega olja nižji od najnižjih davčnih stopenj, ki se uporabljajo za pogonska goriva iz člena 7 navedene direktive. Dovoljenje je bilo zahtevano za obdobje šestih mesecev.
(7)Po navedbah hrvaških organov je namen uporabe znižane stopnje trošarin ublažiti učinke visokih maloprodajnih cen bencina in plinskega olja, ki so posledica geopolitičnih razmer ter neposredno vplivajo na gospodinjstva in podjetja.
(8)Komisija je pregledala zahtevano dovoljenje in ugotovila, da to najverjetneje ne bi oviralo pravilnega delovanja notranjega trga. Glede na kratkoročnost dovoljenja in izjemne okoliščine, povezane z geopolitičnimi razmerami, skupaj z izjemno visoko tržno ceno nafte, je bilo ugotovljeno, da je zahtevano odstopanje ustrezno in sorazmerno glede na potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med specifičnimi cilji politike iz člena 19(1) Direktive 2003/96/ES, zlasti okoljske politike Unije, in nujno potrebo po zagotovitvi cenovne dostopnosti energije za podjetja in gospodinjstva.
(9)Hrvaški bi bilo zato treba dovoliti, da začasno uporablja znižani stopnji trošarin, ki sta nižji od najnižjih stopenj Unije, za neosvinčeni bencin in plinsko olje, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo.
(10)V skladu s členom 19(2) Direktive 2003/96/ES je vsako dovoljenje, odobreno na podlagi navedene določbe, strogo časovno omejeno. Vendar če Svet na podlagi člena 113 ali katere koli druge ustrezne določbe Pogodbe o delovanju Evropske unije uvede nove najnižje davčne stopnje iz člena 7 Direktive 2003/96/ES za plinsko olje in neosvinčeni bencin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, ter to dovoljenje glede na te spremembe ne bi bilo več ustrezno, je treba za ohranitev nadaljnjega razvoja obstoječega pravnega okvira predvideti možnost, da to dovoljenje preneha veljati.
(11)Hkrati neciljna znižanja davkov pomenijo znatne fiskalne stroške in običajno povečujejo povpraševanje po fosilnih gorivih, s čimer se povečuje neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Zato bi moral ukrep ostati strogo časovno omejen.
(12)Ta sklep ne posega v uporabo pravil Unije o državni pomoči –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Hrvaški se dovoli znižanje davčnih stopenj za največ 0,2195 EUR na liter za neosvinčeni bencin, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, in za največ 0,225 EUR na liter za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, nižje od najnižjih ravni obdavčitve iz člena 7 Direktive 2003/96/ES.
Člen 2
Ta sklep se uporablja [6 mesecev po dnevu uradnega obvestila].
Vendar v primeru, da Svet na podlagi člena 113 ali katere koli druge ustrezne določbe Pogodbe o delovanju Evropske unije za plinsko olje in neosvinčeni bencin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, spremeni najnižje ravni obdavčitve iz člena 7 Direktive 2003/96/ES, pri katerih to odobreno dovoljenje iz člena 1 tega sklepa ne bi bilo več ustrezno, se ta sklep preneha uporabljati na dan začetka uporabe navedenih spremenjenih najnižjih ravni obdavčitve.
Člen 3
Ta sklep začne učinkovati na dan uradnega obvestila.
Člen 4
Ta sklep je naslovljen na Republiko Hrvaško.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik/predsednica