This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52026PC0063
Proposal for a COUNCIL DECISION authorising the Member States to accept, in the interest of the European Union, the accession of Cabo Verde to the 1980 Hague Convention on the Civil Aspects of International Child Abduction
Predlog SKLEP SVETA o pooblastilu državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Zelenortskih otokov k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok
Predlog SKLEP SVETA o pooblastilu državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Zelenortskih otokov k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok
COM/2026/63 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 9.2.2026
COM(2026) 63 final
2026/0041(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o pooblastilu državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Zelenortskih otokov k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Namen Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki jo je do tega dne ratificiralo 103 držav, vključno z vsemi državami članicami EU, je povrniti razmere v prejšnje stanje, in sicer z ustrezno vrnitvijo neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok s pomočjo sistema sodelovanja med centralnimi organi, ki so jih določile podpisnice Konvencije.
Ker je preprečevanje protipravnega odvzema otrok bistveni del politike EU za spodbujanje spoštovanja otrokovih pravic, je Evropska unija dejavna na mednarodni ravni, da bi povečala uporabo Konvencije iz leta 1980, in spodbuja tretje države, da pristopijo k tej konvenciji.
Zelenortski otoki so listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložili 4. oktobra 2022. Konvencija je na Zelenortskih otokih začela veljati 1. januarja 2023.
Člen 38(4) Konvencije iz leta 1980 določa, da se Konvencija uporablja med državo pristopnico in tistimi državami pogodbenicami, ki bodo izjavile, da sprejemajo pristop.
Sodišče Evropske unije je v mnenju 1/13 1(1) odločilo, da sprejetje pristopa tretje države k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok spada v izključno pristojnost Evropske unije.
Sodišče je vztrajalo pri potrebi po enotnosti na tem področju na ravni EU, da se prepreči spremenljiva geometrija med državami članicami.
Ker mednarodni protipravni odvzem otrok spada v izključno zunanjo pristojnost Evropske unije, je odločitev o sprejetju pristopa Zelenortskih otokov treba sprejeti na ravni EU v obliki sklepa Sveta. Države članice Evropske unije morajo tako v zvezi s pristopom Zelenortskih otokov predložiti izjavo o sprejetju v interesu Evropske unije.
S sprejetjem držav članic Evropske unije bi se Haaška konvencija iz leta 1980 uporabljala med Zelenortskimi otoki in vsemi državami članicami EU razen Danske.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Kar zadeva starševske protipravne odvzeme otrok, je Haaška konvencija iz leta 1980 mednarodna ustreznica Uredbe Sveta št. 2019/1111 (tako imenovana Uredba Bruselj IIb) 2(2), ki je temelj pravosodnega sodelovanja EU v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo.
Eden glavnih ciljev Uredbe je preprečevanje protipravnih odvzemov otrok med državami članicami z vzpostavitvijo postopkov za zagotovitev hitre vrnitve otroka v državo članico običajnega prebivališča. Uredba Bruselj IIb v ta namen v poglavju III vključuje postopek iz Haaške konvencije iz leta 1980 in ga dopolnjuje s pojasnitvijo nekaterih njegovih vidikov, zlasti zaslišanja otroka, roka za izdajo odločbe potem, ko je bil vložen zahtevek za vrnitev, in razlogov za to, da se otrok ne vrne.
Na mednarodni ravni Evropska unija podpira pristop tretjih držav h Konvenciji iz leta 1980, da bi njene države članice uporabljale skupen pravni okvir za ravnanje v primerih mednarodnih protipravnih odvzemov otrok.
Med junijem 2015 in decembrom 2022 je že bilo sprejetih 22 sklepov Sveta, da bi se sprejel pristop 30 tretjih držav k Haaški konvenciji iz leta 1980 o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (Maroka, Singapurja, Ruske federacije, Albanije, Andore, Sejšelov, Armenije, Republike Koreje, Kazahstana, Peruja, Gruzije, Južne Afrike, Čila, Islandije, Bahamov, Paname, Urugvaja, Kolumbije, Salvadorja, San Marina, Dominikanske republike, Belorusije, Uzbekistana, Hondurasa, Ekvadorja, Ukrajine, Jamajke, Bolivije, Filipinov in Tunizije) 3(3).
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Ta predlog je očitno povezan s splošnim ciljem varstva otrokovih pravic iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji. Sistem Haaške konvencije iz leta 1980 je oblikovan tako, da ščiti otroke pred škodljivimi učinki starševskega protipravnega odvzema in zagotavlja, da lahko otrok vzdržuje stike z obema staršema, na primer z zagotovitvijo učinkovitega uveljavljanja pravice do stikov. Omembe je vredna tudi povezava s spodbujanjem uporabe mediacije za reševanje čezmejnih družinskih sporov.
Direktiva o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah 4(4) se uporablja tudi za družinsko pravo v okviru skupnega evropskega pravosodnega prostora. Haaška konvencija iz leta 1980 spodbuja sporazumno rešitev družinskih sporov. Eden od priročnikov o dobrih praksah v skladu s Haaško konvencijo iz leta 1980, ki ga je objavila Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu, je posvečen uporabi mediacije za reševanje mednarodnih družinskih sporov glede otrok, ki spadajo na področje uporabe Konvencije. Na pobudo Evropske komisije je bil ta priročnik preveden v vse uradne jezike EU, razen v angleščino in francoščino, ter v arabščino, da se podpre dialog z državami, ki Konvencije še niso ratificirale / še niso pristopile k njej, in pomaga pri iskanju konkretnih načinov za reševanje problemov, ki jih povzroča mednarodni protipravni odvzem otrok 5(5).
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
V skladu s členom 38 Haaške konvencije iz leta 1980 je izjava o sprejetju pristopa sestavni del mednarodnega sporazuma, sklenjenega z državo pristopnico.
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(6) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine mednarodnega sporazuma, ki bo sklenjen. Ker je glavni cilj in vsebina Haaške konvencije iz leta 1980 odvračanje od starševskega protipravnega odvzema otrok in zato spada na področje družinskega prava, je materialna pravna podlaga člen 81(3) PDEU. Člen 81(3) PDEU določa, da Svet po posebnem zakonodajnem postopku določi ukrepe, ki zadevajo družinsko pravo s čezmejnimi posledicami. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.
Ker je materialna pravna podlaga člen 81 PDEU, mora Svet v skladu s členom 218(6), točka (b), PDEU po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejeti sklep o pooblastilu državam članicam, da v interesu Unije sprejmejo pristop tretje države h Konvenciji iz leta 1980.
V skladu s členom 218(8), drugi pododstavek, PDEU Svet odloča s soglasjem, kadar sporazum zadeva področje, za katero je pri sprejemanju akta Unije potrebno soglasje.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep sta zato člen 218(6), drugi pododstavek, točka (b), in člen 218(8), drugi pododstavek, PDEU.
Uredba (EU) 2019/1111 (Bruselj IIb) je za Irsko zavezujoča, zato Irska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa.
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Ni relevantno.
•Sorazmernost
Ta predlog je oblikovan po vzoru že sprejetih sklepov Sveta o isti zadevi in ne presega tistega, kar je potrebno za dosego doslednega ukrepanja EU na področju mednarodnega protipravnega odvzema otrok, in sicer z zagotavljanjem, da države članice Evropske unije sprejmejo pristop Zelenortskih otokov k Haaški konvenciji iz leta 1980 v določenem časovnem okviru.
•Izbira instrumenta
Ta predlog za sklep Sveta se predloži v skladu s členom 218(6) PDEU, ki določa, da Svet sprejme sklep o sklenitvi sporazuma. Drug pravni instrument, ki bi se lahko uporabil za dosego cilja tega predloga, ne obstaja.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Ni relevantno
•Posvetovanja z deležniki
Vse države članice Evropske unije, s katerimi se je Komisija posvetovala v okviru Delovne skupine Sveta za civilnopravne zadeve glede njihove pripravljenosti, da sprejmejo pristop Zelenortskih otokov k Haaški konvenciji iz leta 1980, so podale pozitivno mnenje.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija je ustrezne informacije o izvajanju Konvencije zbrala pri Haaški konferenci o mednarodnem zasebnem pravu, delegaciji EU na Zelenortskih otokih in pri uradu generalnega državnega tožilca, osrednjem oddelku za sodelovanje in primerjalno pravo, ki je bil določen za osrednji organ na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980.
•Ocena učinka
Tako kot za 22 sklepov Sveta, ki so že bili sprejeti med letoma 2015 in 2022 o sprejetju pristopa več tretjih držav k Haaški konvenciji iz leta 1980, posebna ocena učinka ni bila izvedena.
Raven izvajanja Konvencije pa je bila preučena na podlagi odgovorov Zelenortskih otokov na vprašalnik EU in izpolnjenega vprašalnika za nove države pristopnice, ki ga je pripravila Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.
Med razpravami v Delovni skupini za civilnopravne zadeve se je izkazalo, da so izkušnje nekaterih držav članic (na primer Portugalske) s pravnim sistemom Zelenortskih otokov pozitivne. Organi Zelenortskih otokov dejansko menijo, da je zanašanje na pogodbene odnose z državami članicami EU zelo pomembno. Skupni pravni okvir z vsemi državami članicami EU, ki ga predstavlja Haaška konvencija iz leta 1980, bi dejansko pomagal pri obravnavi in reševanju čezmejnih zadev starševskega protipravnega odvzema otroka.
Ukrepi usposabljanja se načrtujejo v sodelovanju s portugalsko govorečima državama, ki sta pogodbenici Konvencije (Portugalska in Brazilija). V izvajanje haaških konvencij o otrocih bo vključen tudi UNICEF.
Zelenortski otoki so nedavno pristopili tudi h konvencijama o zaščiti otrok iz leta 1996 in o preživnini otrok iz leta 2007, njihov pravni sistem ter spoštovanje pravne države in temeljnih pravic pa so bili preučeni v okviru postopkov nenasprotovanja v zvezi s pristopom k tema konvencijama. Na podlagi ocene je bilo ugotovljeno, da pristopu Zelenortskih otokov h konvencijama o zaščiti otrok iz leta 1996 in o preživnini otrok iz leta 2007 ni treba nasprotovati.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ni relevantno
•Temeljne pravice
Starševski protipravni odvzem otroka je v neposrednem nasprotju s pravicami otrok, zlasti s pravico do zaščite in pravico do ohranjanja stikov z obema staršema. Konvencija iz leta 1980 je z vzpostavitvijo pravnega okvira, katerega namen je odvračati od starševskega protipravnega odvzema otroka in otroku omogočiti, da izrazi svoje mnenje, podprla otrokove pravice, ki so temeljne človekove pravice, priznane s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah. Namen tega predloga je vzpostaviti navedeni pravni okvir med Zelenortskimi otoki in državami članicami EU.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlagani sklep Sveta nima proračunskih posledic.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Ni relevantno
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Ni relevantno
2026/0041 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o pooblastilu državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Zelenortskih otokov k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 81(3) v povezavi s členom 218(6), drugi pododstavek, točka (b), in členom 218(8), drugi pododstavek, Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 6(1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Unija je kot enega izmed svojih ciljev določila spodbujanje varstva pravic otrok, kakor je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ukrepi za zaščito otrok zoper nezakonito premestitev ali zadržanje so bistveni del te politike.
(2)Namen Uredbe Sveta (EU) 2019/1111 7 (2) je zaščititi otroke pred škodljivimi posledicami njihove neupravičene premestitve ali zadržanja ter vzpostaviti postopke za zagotovitev njihove hitre vrnitve v državo običajnega prebivališča ter zagotoviti varstvo pravic do stikov z otrokom in pravic do varstva in vzgoje.
(3) Uredba (EU) 2019/1111 dopolnjuje in krepi določbe Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki na mednarodni ravni uvaja sistem obveznosti in sodelovanja med državami pogodbenicami in med centralnimi organi ter katere namen je zagotoviti hitro vrnitev neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok.
(4)Vse države članice so pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1980.
(5)Unija spodbuja tretje države k pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 in podpira njeno pravilno izvajanje, tako da skupaj z državami članicami sodeluje med drugim v posebnih komisijah, ki jih redno organizira Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.
(6)Skupni pravni okvir, ki se uporablja za odnose med državami članicami in tretjimi državami, bi lahko bil najboljša rešitev za občutljive primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok.
(7)Haaška konvencija iz leta 1980 določa, da se navedena konvencija uporablja med državo pristopnico in tistimi državami pogodbenicami, ki so izjavile, da sprejemajo pristop.
(8)Haaška konvencija iz leta 1980 ne omogoča, da bi organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kakršna je Unija, postale njene pogodbenice. Zato Unija ne more pristopiti k Haški konvenciji iz leta 1980, niti ne more predložiti izjave o sprejetju države pristopnice.
(9)V skladu z mnenjem 1/13 Sodišča Evropske unije 8 (3) izjave o sprejetju v okviru Haaške konvencije iz leta 1980 sodijo v izključno zunanjo pristojnost Unije.
(10)Zelenortski otoki so listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložili 4. oktobra 2022. Haaška konvencija iz leta 1980 je za Zelenortske otoke začela veljati 1. januarja 2023.
(11)Ocena razmer na Zelenortskih otokih je privedla do sklepa, da lahko države članice v interesu Unije sprejmejo pristop Zelenortskih otokov pod pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.
(12)Države članice bi morale biti zato pooblaščene, da v interesu Unije predložijo svojo izjavo o sprejetju pristopa Zelenortskih otokov v skladu s pogoji iz tega sklepa.
(13)Uredba (EU) 2019/1111 je za Irsko zavezujoča, zato Irska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa.
(14)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1.Države članice so pooblaščene, da v interesu Unije sprejmejo pristop Zelenortskih otokov k Haaški konvenciji iz leta 1980.
2. Države članice najpozneje do... [dvanajst mesecev po datumu sprejetja tega sklepa] deponirajo naslednjo izjavo o sprejetju, v interesu Unije, pristopa Zelenortskih otokov k Haaški konvenciji iz leta 1980: „[Polno ime DRŽAVE ČLANICE] izjavlja, da v skladu s Sklepom Sveta (EU) … sprejema pristop Zelenortskih otokov k Haaški konvenciji z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok.“
3.Države članice Svet in Komisijo obvestijo o deponiranju izjav o sprejetju pristopa Zelenortskih otokov ter Komisiji sporočijo besedilo navedenih izjav v dveh mesecih po deponiranju.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik/predsednica
[...]
OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
(1)OKVIR PREDLOGA/POBUDE
Naslov predloga/pobude
Predlog za sklep Sveta o pooblastilu državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Zelenortskih otokov k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok
Zadevna področja
Pravosodje
Cilji
Splošni cilj(i)
Cilj tega predloga je pooblastiti države članice, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Zelenortskih otokov k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok v skladu z mnenjem 1/13 Sodišča Evropske unije, da se zagotovita pravna varnost in predvidljivost na mednarodni in evropski ravni.
Specifični cilj(i)
Pooblastilo državam članicam, da sprejmejo pristop Zelenortskih otokov k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok.
Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
Haaška konvencija iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok se bo uporabljala med vsemi državami članicami (razen Danske) in Zelenortskimi otoki.
Kazalniki smotrnosti
Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.
Ni relevantno
Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
☑ Nov ukrep
☐ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 9(1)
☐ Podaljšanje obstoječega ukrepa
☐ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
Utemeljitev predloga/pobude
Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Ni relevantno
Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Razlogi za ukrepanje na ravni EU (predhodno)
Pooblastilo državi članici EU je v skladu s predhodnimi pobudami iste vrste na podlagi mnenja 1/13 Sodišča Evropske unije. V skladu s členom 3(2) PDEU spada v izključno zunanjo pristojnost EU. Pooblastilo lahko poda samo Svet na predlog Komisije, zato je to po naravi izključna pristojnost, za katero ne velja načelo subsidiarnosti.
Pričakovana ustvarjena dodana vrednost EU (naknadno)
Zagotovljeno je spoštovanje Pogodb EU in sodne prakse Sodišča Evropske unije.
Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Gre za 23. predlog iste vrste.
Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Predlog nima proračunskih posledic.
Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
Predlog nima proračunskih posledic.
Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
☐ Časovno omejeno:
☐ od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,
☐ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.
☐ Časovno neomejeno:
izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,
ki mu sledi izvajanje v celoti.
Načrtovani načini izvrševanja proračuna 10(2)
☐ Neposredno upravljanje – Komisija
☐ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije
☐ prek izvajalskih agencij
☐ Deljeno upravljanje z državami članicami
☐ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
☐ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo
☐ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite natančneje)
☐ Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu
☐ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe
☐ subjektom javnega prava
☐ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva
☐ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva
☐ organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu
☐ subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije
Opombe
[...]
UKREPI UPRAVLJANJA
Pravila o spremljanju in poročanju
Ni relevantno
Upravljavski in kontrolni sistemi
Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Ni relevantno
Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Ni relevantno
Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
[...]