This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52025XC05396
Publication of an approved standard amendment to a product specification of a protected designation of origin or protected geographical indication in the agricultural products and foodstuffs sector, as referred to in Article 6b(2) and (3) of Commission Delegated Regulation (EU) No 664/2014
Objava odobrene standardne spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v sektorju kmetijskih proizvodov in živil iz člena 6b(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014
Objava odobrene standardne spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v sektorju kmetijskih proizvodov in živil iz člena 6b(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014
PUB/2025/747
UL C, C/2025/5396, 3.10.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/5396/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/5396 |
3.10.2025 |
Objava odobrene standardne spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v sektorju kmetijskih proizvodov in živil iz člena 6b(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014
(C/2025/5396)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 6b(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENO OZNAČBO POREKLA ALI ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAČBO IZ DRŽAVE ČLANICE UNIJE
(Uredba (EU) št. 1151/2012)
„Mel da Serra da Lousã“
EU št.: PDO-PT-0222-AM01 – 6. junij 2024
ZOP (X) ZGO ( )
1. Ime proizvoda
„Mel da Serra da Lousã“
2. Država članica, ki ji pripada geografsko območje
Portugalska
3. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo
Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja – Oddelek za kakovost in genske vire
—
4. Opis odobrenih sprememb
Pojasnilo, zakaj spremembe spadajo v opredelitev standardne spremembe, kot je določena v členu 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012:
Razlogi, da spremembe spadajo v opredelitev standardne spremembe, kot je določena v členu 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012:
Te spremembe se ne štejejo za spremembe na ravni Unije v smislu člena 53 Uredbe (EU) št. 1151/2012, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2021/2117, ker:
|
(a) |
ne vključujejo spremembe imena zaščitene označbe porekla oziroma zaščitene geografske označbe ali uporabe tega imena; |
|
(b) |
ne morejo izničiti povezav za zaščiteno označbo porekla, ki dokazujejo, da so kakovost ali značilnosti pretežno posledica določenega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki; |
|
(c) |
ne zadevajo zajamčene tradicionalne posebnosti; |
|
(d) |
ne predvidevajo dodatnih omejitev trženja proizvoda. |
„Mel da Serra da Lousã“
Prva sprememba: „Opis specifikacije proizvoda, del I, stran 7“
Sedanje besedilo: […] „Proizvedeni med izvira izključno iz nektarijev divjih cvetov, kot je že navedeno v delu II“ […].
PREDLAGANA SPREMEMBA
„Proizvedeni med izvira izključno iz nektarijev divjih cvetov, kot je že navedeno v delu II“ […] za […]. „Med ‚Mel da Serra da Lousã‘ se proizvaja izključno iz nektarja, ki ga čebele nabirajo iz nektarijev divjih cvetov“ […].
Utemeljitev te spremembe:
Opis ni bil spremenjen glede na sedanjo specifikacijo proizvoda; specifikacija proizvoda je bila preprosto prilagojena novim oblikam za odobritev specifikacij proizvodov v skladu s členom 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021.
Sprememba vpliva na enotni dokument.
Predlagana sprememba izboljšuje opis medu „Mel da Serra da Lousã“ in ne pomeni bistvene spremembe.
Druga sprememba: „Organoleptične značilnosti“, stran 7 specifikacije proizvoda
Sedanje besedilo:
„BARVA – barva medu lahko sega od jantarne do temno jantarne, skoraj črne.
AROMA IN OKUS – nektar rese močno poudari aromo medu, ki je zato izrazitega okusa in nekoliko trpek, kar so lastnosti, ki mu dajejo edinstven lokalni značaj.
KONSISTENCA – za med je značilna tudi visoka viskoznost, ki je posledica naravno nizke vsebnosti vlage.
KRISTALIZACIJA – med kristalizira pri nizkih temperaturah, v tej obliki ima običajno enotno teksturo ter manj intenzivno barvo.“
PREDLAGANA SPREMEMBA
|
„2.1 |
Organoleptične značilnosti |
Zaradi svojih cvetličnih lastnosti je jantarne do temno jantarne, skoraj črne barve, nanj pa vpliva tudi manjša ali večja prisotnost pravega kostanja (Castanea sativa Mill.).
Nektar rese močno poudari aromo medu, ki je zato izrazitega okusa in nekoliko trpek, kar so lastnosti, ki mu dajejo edinstven značaj.
Je visokoviskozen zaradi naravno nizke vsebnosti vlage, ki je nižja od 20 %.
Kristalizira pri nizkih temperaturah, v tej obliki pa ima običajno enotno teksturo ter manj intenzivno barvo.“
Utemeljitev te spremembe:
Vsebina ni bila spremenjena glede na sedanjo specifikacijo proizvoda; specifikacija proizvoda je bila preprosto prilagojena novim oblikam za odobritev specifikacij proizvodov v skladu s členom 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021.
Kar zadeva obarvanost, je povezava z rastlinstvom na lokalnem geografskem območju upravičena zaradi „njegovih cvetličnih lastnosti, na to pa vpliva tudi manjša ali večja prisotnost pravega kostanja (Castanea sativa Mill.)“. Te informacije so bile že vključene v prvotni specifikaciji, saj na lokalnem območju prevladuje pravi kostanj, zato menimo, da je to pojasnilo spremembe pomembno.
Sprememba vpliva na enotni dokument.
Predlog je v skladu s členom 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021.
Tretja sprememba: „Organoleptične značilnosti“, stran 7 specifikacije proizvoda
Sedanje besedilo: Omejitve v zvezi z njegovimi kemijskimi lastnostmi so:
|
— |
vlažnost – manj kot 20 %, |
|
— |
saharoza – izvzeta, |
|
— |
reducirajoči sladkorji – več kot 65 %, |
|
— |
skupni pepel – manj kot 0,6 %, |
|
— |
v vodi netopne snovi – manj kot 0,1 %, |
|
— |
najvišja vsebnost skupnih kislin – manj kot 40 mg/kg, |
|
— |
diastazni indeks – višji od 10, |
|
— |
vsebnost hidroksimetilfurfurala – manj kot 35 mg/kg. |
Iskanje cvetnega prahu – lokalno rastlinstvo.
PREDLAGANA SPREMEMBA
|
„2.2 |
Kemijske lastnosti:
|
Iskanje cvetnega prahu – lokalno rastlinstvo.“
Utemeljitev te spremembe:
Cilj je odstraniti dva kemijska parametra iz medu „Mel da Serra da Lousã“, tj. „saharozo“ in „najvišjo vsebnost skupnih kislin“, ker nista specifični ali značilni lastnosti tega medu.
Parameter, ki se nanaša na prisotnost saharoze v medu z dovoljeno vsebnostjo do 5 % (z nekaj izjemami, kjer je dovoljena vsebnost do 10 %), je določen v nacionalni zakonodaji že vsaj od leta 1985. Glej točko 6.2 Priloge k uredbi-zakonu št. 131/85 z dne 29. aprila 1985 in točko 1.2 Priloge 1 k uredbi-zakonu št. 214/2003 z dne 18. septembra 2003, vključno s spremembami. Ta nacionalna zakonodaja prenaša Direktivo Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu v nacionalno pravo ter vključuje opredelitve lastnosti medu in pravila, ki urejajo njegovo proizvodnjo in trženje. V točki 1.2 Priloge II k Direktivi je določeno tudi, da je najvišja dopustna omejitev vsebnosti saharoze 5 %, z določenimi izjemami, v katerih je dopustna omejitev 10 % oziroma 15 %. Poleg tega Direktiva ne vsebuje posebnih pravil o shemah kakovosti za kmetijske proizvode in živila, razen uvodne izjave 7, v kateri je navedeno, da „medu z imenom, ki vključuje navedbe, nanašajoče se na izvor iz cvetov ali delov rastlin, regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo, ni dovoljeno dodajati filtriranega medu“.
Med „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP) vsebuje ravni saharoze, določene v splošni zakonodaji, vendar ta parameter, čeprav ni posebna značilnost medu, kaže na morebitno ponarejanje medu (npr. dodajanje saharoze).
Glede „najvišje skupne vsebnosti kislin“ je Direktiva Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu preoblikovala Direktivo Sveta 74/409/EGS z dne 22. julija 1974, prenesena pa je bila z uredbo-zakonom št. 214/2003. S tem so pravila o pogojih proizvodnje in trženja medu postala razumljivejša, hkrati pa se je prilagodila splošna zakonodaja EU o živilih, zlasti o označevanju, kontaminantih in analiznih metodah. V skladu s členom 9 Direktive Sveta 2001/110/ES se je z uredbo-zakonom št. 214/2003 v portugalsko zakonodajo prenesel nov sklop določb Unije o opredelitvah in značilnostih medu ter o pravilih za njegovo proizvodnjo in trženje, s čimer je bila razveljavljena uredba-zakon št. 131/85 z dne 29. aprila 1985, saj ni izpolnjevala ciljev Unije.
Kar je bilo v uredbi-zakonu št. 131/85, ki temelji na portugalskem standardu NP 1309, določeno kot (najvišja) vsebnost kislin v raztopini 4 cm3 IN/100 g proizvoda št. 5, je v Prilogi II k zgoraj navedeni direktivi določeno kot: „Proste kisline: – splošno – največ 50 tisočink enote prostih kislin v 1 000 g“. To pomeni spremembo ne le vrste analizirane vsebnosti kislin, temveč tudi vrednosti in enot.
V skladu z navedbami Else Caveiro v študiji o lastnostih vrst medu za trg, ki so označene kot resin med (Caracterização de méis comerciais rotulados com a designação de mel de urze, Escola Superior Agrária de Bragança, www.bibliotecadigital.ipb.pt; https://bibliotecadigital.ipb.pt/handle/10198/15037, dostop 31. januarja 2024), je v več študijah o portugalskem resinem medu (Erica sp.) (vključno z medom „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP)) navedeno, da vsebnost kislin sega od 21,9 do 45,2 meq/kg-1. „Ugotovljeno je bilo, da vrednost skupnih kislin pri teh vrstah medu sega od 17,0 do 51,5 meq.kg-1 [102]. Zanje je zato značilna večja vsebnost kislin, povezana s prisotnostjo organskih kislin, ki so pogosto prisotne v temnih vrstah medu s srednjo do visoko prevodnostjo, kar kaže na njihovo visoko mineralizacijo.“
V skladu s trendom večje vsebnosti kislin v vrstah resinega medu, kot je „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP) – kljub temu da so ravni pri teh vrstah višje kot pri konvencionalnih vrstah medu –, te vrste še vedno izpolnjujejo zahteve glede prostih kislin, določene v splošni zakonodaji.
Iz tega sledi, da je bil parameter „najvišja vsebnost skupnih kislin“ za med nadomeščen s parametrom „proste kisline“, ki ne vsebuje nobenih posebnih značilnosti, pomembnih za opredelitev medu „Mel da Serra da Lousã“.
To je standardna sprememba – glej člen 53 Uredbe (EU) št. 1151/2012 in člen 6 Uredbe (EU) št. 664/2014 – iz naslednjih razlogov:
|
(a) |
ne vključuje spremembe imena „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP) ali uporabe tega imena; |
|
(b) |
ne more izničiti povezav, ki dokazujejo, da sta kakovost ali značilnosti medu „Mel da Serra da Lousã“ pretežno posledica določenega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki; |
|
(c) |
ne vključuje dodatnih omejitev za trženje proizvoda. |
Četrta sprememba: „Tržna predstavitev“
Pakiranje in označevanje, stran 7 specifikacije proizvoda:
Sedanje besedilo:
„OZNAČEVANJE Med se pakira v tekoči obliki v kozarcih po 500 g, na etiketi pa je navedeno: Mel da Serra da Lousã: 500 g ali 1 kg; njegova označba porekla; na hrbtni strani etikete pa je prostor za ime, ime podjetja proizvajalca in rok uporabe: uporabno najmanj do (priloge 4, 5 in 6).
Št. 6 poslovnika
Kozarci z medom, ki so označeni in certificirani, se hranijo pri sobni temperaturi v kartonskih škatlah, dokler se ne prodajo.
Med se ne sme segrevati ali izpostavljati soncu ali svetlobi.“
PREDLAGANA SPREMEMBA
|
„2.3 |
Tržna predstavitev |
Potrošniku je na voljo v tekoči obliki v steklenih kozarcih po 30 g, 250 g, 500 g in 1 kg, katerih vzorce je odobrila skupina proizvajalcev.
Kozarec mora biti zavit v skrčljivo folijo, da se zagotovi, da je tesno zaprt.“
Utemeljitev:
Pravila o predstavitvi bi bilo treba vključiti v opis proizvoda; zato je tukaj navedena le oblika predstavitve proizvoda, vključno z možnostjo uporabe manjših kozarcev, ki je prilagojena sedanjemu trgu.
Kozarec mora biti tesno zaprt, da se zagotovi, da proizvoda ni mogoče spreminjati.
Pravila o označevanju so prestavljena v odstavek 8.
Pravila o konzerviranju so bila umaknjena, ker se na splošno uporabljajo za vse živilske proizvode.
Sprememba vpliva na enotni dokument.
„Opredelitev geografskega območja“: Dodan je posodobljen zemljevid geografskega območja, s čimer se spremenita Priloga k specifikaciji in slika 1 na strani 3. To je posodobitev informacij. Sprememba vpliva na enotni dokument.
Peta sprememba: „Dokazila o izvoru proizvoda z opredeljenega geografskega območja“
Sedanje besedilo:
Ti standardi so določeni v členih 1 in 3 tehničnih predpisov.
Člen 1
Proizvajalci medu imajo pravico do uporabe označbe porekla, če:
|
1. |
opravljajo dejavnost s prevoznimi čebelnjaki na razmejenem območju; |
|
2. |
proizvajajo med „Mel da Serra da Lousã“ v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi; |
|
3. |
pri certifikacijskem organu so registrirani kot proizvajalci medu „Mel da Serra da Lousã“ in predložijo pisno izjavo, da bodo spoštovali to uredbo. |
Člen 3
1. Ocena kakovosti medu se izvede z razvrščanjem na podlagi meril kakovosti in vrednosti, pridobljenih s senzorično analizo, merila iz Preglednice ocene kakovosti v portugalskem standardu NP 1307 (1985) pa so podlaga za naslednje značilnosti: barvo, aromo in okus;
2. Proizvajalci medu imajo pravico do uporabe označbe porekla za med:
|
2.1 |
katerega razvrstitev je enaka ali večja od 14 točk, z najmanj šestimi točkami za aromo in okus, in |
|
2.2 |
pri katerem so s senzorično analizo potrjene zahtevane značilnosti. |
3. Med, ki se predloži preskusni skupini, zori najmanj 30 dni in je postavljen v prostor za senzorično ocenjevanje pri sobni temperaturi vsaj 12 ur vnaprej.
4. Če pregledani med ne ustreza določenim značilnostim, skupina proizvajalcev obvesti proizvajalca o rezultatu in navede razloge za njegovo zavrnitev.
5. Ta pregled zajema vse proizvodne pogoje, določene v tej uredbi, zlasti:
|
5.1 |
zdravje, vzrejo in higieno čebelje populacije; |
|
5.2 |
pogoje ekstrakcije, zorenja in pakiranja; |
|
5.3 |
fizikalne, kemijske, mikrobiološke, organoleptične in s cvetnim prahom povezane značilnosti medu ter |
|
5.4 |
pakiranje in označevanje proizvoda. |
6. Skupina proizvajalcev bo rezultate senzorične in fizikalno-kemijske analize poslala zainteresiranim stranem po sestanku odbora za preskušanje.
7. Vsak proizvajalec ima posodobljen register za evidentiranje:
|
7.1 |
števila in lokacije čebelnjakov; |
|
7.2 |
števila panjev; |
|
7.3 |
količine pridobljenega medu; |
|
7.4 |
količine pakiranega medu in |
|
7.5 |
podatkov o prodaji medu. |
8. Vsi proizvajalci, ki jih je skupina proizvajalcev registrirala in pooblastila za prodajo medu z označbo porekla, se redno preverjajo v časovnih presledkih, ki ne smejo biti daljši od 90 dni.
9. Če se pri katerem koli od teh rednih pregledov ugotovi, da proizvajalec ne upošteva določenih pravil, se izda pisno opozorilo, dovoljenje za uporabo označbe porekla pa se začasno odvzame do konca leta navedenega točenja.
10. Če se v katerem koli letu ne upoštevajo pravila, se dovoljenje za uporabo označbe porekla odvzame za dve leti.
11. Če se ista pravila še naprej ne upoštevajo, zadevni proizvajalec prekine izvajanje dejavnosti, označba porekla pa se mu trajno odvzame.
12. Med, ki ne doseže vsaj 12 točk, kot je določeno v točki 2.1, se ne sme tržiti z označbo porekla ali z navedbo, ki bi bila kakor koli podobna tej označbi ali bi jo bilo mogoče zamenjati z njo.
PREDLAGANA SPREMEMBA
|
4.1 |
Identifikacija gospodarskih subjektov Vsak gospodarski subjekt, ki želi uporabljati označbo porekla „Mel da Serra da Lousã“, se mora zavezati, da bo spoštoval specifikacije z identifikacijsko izjavo, ki jo do 15. marca pošlje skupini proizvajalcev in vsebuje naslednje podatke:
|
|
4.2 |
Nadzor nad pogoji proizvodnje |
Proizvajalci izvajajo čebelarsko dejavnost s prevoznimi čebelnjaki na razmejenem območju.
Proizvajalci sklenejo pogodbo s pooblaščenim organom, odgovornim za preverjanje skladnosti.
Gospodarski subjekti, ki proizvajajo med in imajo pravico do uporabe označbe, morajo skupini proizvajalcev vsako leto do 15. aprila predložiti letno izjavo o proizvodnji in zalogah za preteklo leto, tj. od 1. aprila do 31. marca, ki vsebuje število panjev, skupno proizvodnjo medu in skupno proizvodnjo medu, prijavljeno pod označbo.
Gospodarski subjekti, vključeni v proizvodnjo, morajo zagotavljati sledljivost z vodenjem posodobljenega registra vnosov in dajanjem proizvodov na trg prek proizvodnih evidenc.
Proizvodne evidence, ki jih izda izključno skupina proizvajalcev v skladu s predlogo, potrjeno s strani generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja (DGADR – Direção-Geral de Agricultura e Desenvolvimento Rural), je treba hraniti na kraju samem in jih dati na voljo inšpektorjem.
Ta register mora omogočati opredelitev izvora in namembnega kraja medu, lokacije čebelnjakov in števila panjev ter količin medu, razčlenjenih po serijah in prodaji.
Vnosi v proizvodne evidence morajo vključevati datum točenja in količino serije, pakirane enote ter ustrezne številke certifikacijskih oznak.
Pri vsem medu se izvede fizikalno-kemijska in organoleptična analiza. Ti pregledi se izvajajo na medu po fazi pretakanja. S fizikalno-kemijsko analizo se preveri skladnost medu z merili za označbo. Potrdilo o izvoru se zagotovi z analizo cvetnega prahu.
Prelepka z imenom označbe, ki jo zagotovi skupina proizvajalcev, olajša identifikacijo proizvoda ter nadzor nad proizvedenimi količinami in količinami, ki so dane na trg. Prelepka mora biti vidno pritrjena na kozarec in je lahko sestavni del etikete.
Utemeljitev:
Elementi, ki dokazujejo, da proizvod izvira z opredeljenega geografskega območja, so podrobno opisani v dveh uredbah, priloženih specifikaciji proizvoda, z naslednjimi spremembami:
|
(a) |
rok za predložitev informacij o številu čebelnjakov in panjev, ki velja za proizvajalce, je bil podaljšan z 31. decembra na 15. april; |
|
(b) |
celoten postopek v zvezi s posebnimi pravili spremljanja in organoleptičnimi analizami iz člena 3(1) do (4) in (6) tehničnih predpisov je bil črtan, saj mora specifikacija proizvoda vsebovati le postopke, ki jih morajo gospodarski subjekti zagotoviti za dokazovanje porekla proizvodov, surovin in drugih vidikov, za katere je v specifikaciji proizvoda določeno, da morajo izvirati z opredeljenega geografskega območja. Posebnih pravil za spremljanje, ki jih je treba vključiti v načrt nadzora, ni treba določiti; |
|
(c) |
določbe člena 3(2) in (5), (8) do (11) in (15) so odvečne, ker se v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda izvaja v vseh fazah proizvodnje v skladu z načrtom nadzora. |
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
Šesta sprememba: „Opis metode pridobivanja proizvoda“
Sedanje besedilo:
člen 2(1) tehničnih predpisov
|
„1.1 |
Med, pridobljen iz panjev v prevoznih čebelnjakih v hribih in dolinah Serra da Lousã, kjer se čebelarstvo tradicionalno izvaja z uporabo divjih cvetov, zlasti rese in kostanja. |
|
1.2 |
Čebelje populacije morajo biti popolnoma zdrave in ustrezno certificirane. |
|
1.3 |
Umetno krmljenje ter uporaba spodbujevalcev rasti in pesticidov sta prepovedana od začetka aprila do konca avgusta.“ |
PREDLAGANA SPREMEMBA
|
5.1 |
Proizvodnja in točenje |
Med „Mel da Serra da Lousã“ se pridobiva iz panjev prevoznih čebelnjakov v hribih in dolinah Serra da Lousã v obdobju od 1. maja do konca avgusta.
Med je treba točiti takoj, ko resa in kostanj prenehata cveteti, če to dopuščajo vremenske razmere, da se čim bolj zmanjša mešanje z medom iz drugih cvetov. Med je treba iztočiti iz panjev s premičnimi satniki.
Med se iztoči iz satnikov, ki so povsem prekriti z voskom in ne vsebujejo odprte ali zaprte čebelje ali trotovske zalege.
Uporaba kadilnikov mora biti čim manjša.
Utemeljitev:
Proizvodne metode so bile prevzete iz tehničnih predpisov, priloženih specifikaciji proizvoda.
Poleg posodobitve prvotnega besedila ta predlog prinaša tudi naslednje spremembe:
|
(a) |
odprava zahteve po ohranjanju dobrega zdravja čebelje populacije, saj je to splošno pravilo, ki velja za med in ga zato ni treba vključiti v specifikacije; |
|
(b) |
odprava prepovedi umetnega krmljenja ter uporabe spodbujevalcev rasti in pesticidov od začetka aprila do konca avgusta, saj v primeru, da se med toči julija (kot je dovoljeno), ni smiselno, da so kolonije en mesec prikrajšane za krmljenje in zdravljenje proti varozi; |
|
(c) |
stavek „kjer se čebelarstvo tradicionalno izvaja z uporabo divjega cvetja, zlasti rese in kostanja“ je že naveden v opisu proizvoda; |
|
(d) |
ni bilo specifikacij za točenje, čeprav so te bistvene za proizvodnjo medu „Mel da Serra da Lousã“, ki vključuje postopek pridobivanja iz mediščnih naklad in satnikov, napolnjenih z medom. |
Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.
Sedma sprememba: „Ekstrakcija“
Sedanje besedilo:
člen 2(2) tehničnih predpisov
„2. Ekstrakcija
|
2.1 |
Med, pridobljen s centrifugiranjem od začetka maja do konca avgusta, po možnosti v enotah skupine proizvajalcev za ekstrakcijo medu ali posameznih prostorih, pod pogojem da so izpolnjeni ustrezni higienski in sanitarni pogoji. |
|
2.2 |
Pridobivanje medu s stiskanjem satovja je prepovedano. |
|
2.3 |
Uporabi se lahko filtriranje skozi mrežo.“ |
PREDLAGANA SPREMEMBA
|
„5.2 |
Ekstrakcija |
Ekstrakcijo medu je treba izvajati higiensko, v zaprtem prostoru, ki so ga za ta namen odobrili pooblaščeni obrat skupine proizvajalcev Lousamel ali enote primarne proizvodnje proizvajalcev.
Satniki se prejmejo in označijo z oznako proizvajalca ter tvorijo serijo.
Tehtanje odobrenih satnikov se izvede zaradi nadzora proizvodnje.
Ekstrakcija se izvaja mehansko z ustrezno opremo. Pridobivanje medu s stiskanjem satovja je prepovedano.
Med se lahko pridobiva izključno s centrifugiranjem.
Uporabi se lahko filtriranje skozi mrežo.“
Utemeljitev:
Proizvodne metode so bile prevzete iz tehničnih predpisov, priloženih specifikaciji proizvoda.
Ta predlog poleg posodobitve besedila vključuje identifikacijo satnikov in tehtanje vsake serije, da se izboljšajo pojasnila o postopku ekstrakcije medu.
Osma sprememba: „Shranjevanje“
Sedanje besedilo:
člen 2(3) tehničnih predpisov
„3. Zorenje
|
3.1 |
Zorenje poteka v posodah iz nerjavnega jekla ali plastike, ki so primerne za shranjevanje živil. |
|
3.2 |
Čas zorenja ne sme biti krajši od 30 dni in poteka pri sobni temperaturi.“ |
PREDLAGANA SPREMEMBA
|
„5.3 |
Shranjevanje |
Po centrifugiranju se med prenese v posode iz nerjavnega jekla ali drugega materiala, primernega za stik z živili.
Med v času shranjevanja v posodah za živila zori (vsaj 30 dni) pri sobni temperaturi.
Med je treba hraniti v suhem prostoru in zaščititi pred sončno svetlobo.
Posode, primerne za pakiranje, so ustrezno označene s podatki o proizvajalcu in proizvodu.“
Utemeljitev:
Proizvodne metode so bile prevzete iz tehničnih predpisov, priloženih specifikaciji proizvoda.
Ta predlog posodablja in izboljšuje sedanje besedilo ter dodaja pravila o shranjevanju.
Deveta sprememba: „Posebnost geografskega območja – naravni dejavniki“
Sedanje besedilo:
„Lokalno podnebje
Podnebni vpliv oceana sega do osrednje gorske verige, zato značilnosti gorskega območja nad 700–800 m nadmorske višine ustvarjajo različico atlantskega podnebja. Povprečna temperatura pade za 10 °C, šest mesecev v letu pa so temperature še nižje. Poletja so kratka in suha (vendar jasno razmejena), zime pa dolge in hladne z obilnimi padavinami. Povprečna letna količina padavin na tej nadmorski višini v gorski verigi Cordilheira Central vedno preseže 1 500 mm.
Notranja nižje ležeča območja imajo bolj suho podnebje z zmernimi in toplejšimi zimami.
Razlike v padavinah med zahodnimi in jugozahodnimi območji (Lousã, Pedrógão Grande) in bolj notranjimi območji (proti Beira Baixa) so izrazitejše na nizkih nadmorskih višinah: letna količina padavin nad 1 200 mm, z več kot 100 dnevi dežja in poletno količino padavin 60 mm na območju Penela-Góis-Lousã; poletna količina padavin 30 mm v občini Castelo Branco.
Litološke značilnosti
Litologija je razmeroma enotna in jo sestavljajo kamnine iz skupine skrilavih glinavcev iz obdobja pred ordovicijem iz regije Beiras. Na posameznih območjih to enotnost prekinjajo izdanki kremena (Vidual-de-Cima, Unhais-o-Velho, Lousã itd.).
Tam, kjer pokrov sedimenta ni zelo debel, je veliko naplavin in izdankov granitnih kamnin (zaplate Pedrógão Grande, Figueiró dos Vinhos, Coentral itd.).
[…]
Vrste grmičevja, ki prevladujejo v regiji, so podrobno opisane glede na njihov pomen za čebelarstvo.
[…]“
PREDLAGANA SPREMEMBA
„Serra da Lousã vključuje občine Lousã, Góis, Castanheira de Pera, Miranda do Corvo in Figueiró dos Vinhos. Ima strma pobočja, ki prehajajo skoraj v ravnice, ki se raztezajo proti severozahodu. Območje, na katerem se dviga kremenov greben Penedos de Góis, je globoko razčlenjeno z vodotoki, med drugim Ribeira de Pena na severu, Ribeira de São João na severozahodu ter Ribeira de Pera in Ribeira de Alge na jugu.
Skupaj z gorovjema Serra da Estrela in Serra do Açor tvori del zahodnega dela centralnega Iberskega gorovja, niza gorskih območij, ki segajo od severovzhoda proti jugozahodu in prečkajo ibersko Mezeto, od verige Sierra de Ayllón v Španiji do severnega osrednjega dela Portugalske. Ta gorovja ločujejo povodji rek Mondega in Tagusa.
Območje je pretežno skrilavo in predkambrijsko, kar pomeni, da je geološko zelo staro.
Njegova trenutna konfiguracija temelji na globokih hercinskih prelomih, ki so se dvignili med alpidsko orogenezo in jih je nato preoblikovala erozija (Ferreira & Vieira, 1999). V regionalni geologiji prevladujejo hercinski granit in predkambrijske metamorfne kamnine, predvsem glinavec in prod. Omeniti je treba tudi sedimentne nanose, tj. aluvialne nanose in – v primeru verige Serra da Estrela – ledeniške ter rečno-ledeniške nanose, ki izvirajo iz obdobja zadnje kvartarne poledenitve. Teren zaznamuje niz gorskih verig, ki napajajo povodji rek Mondega in Tagusa, s strmimi pobočji, prepredenimi s koritastimi dolinami. Tla so večinoma kisla, slabo razvita, plitka in z nizko vsebnostjo organske snovi, zaznamovana z globokim in dolgotrajnim odtisom človekove dejavnosti.
V teh gorskih verigah je velika podnebna raznolikost s sredozemskimi in zmernimi makrobiopodnebnimi značilnostmi. Na splošno pa ima na tem območju večji vpliv zmerni podnebni pas, pri čemer sredozemsko makrobiopodnebje vpliva predvsem na najbolj vzhodna območja na najnižji nadmorski višini. Zaradi lokalne orografije so podnebne spremembe v visokogorju zelo raznolike, kar je značilno za visokogorje na Iberskem polotoku, saj z naraščanjem nadmorske višine narašča količina padavin in padajo temperature. Zato se na območju pojavljajo različne biopodnebne ravni na visokih nadmorskih višinah, pri čemer so višja območja naravno bolj izpostavljena nizkim temperaturam ter pogostejšim in dolgotrajnejšim obdobjem snega in megle. Najbolj vzhodna in nižje ležeča območja so tako v mezomediteranskem nižavju, za katerega je značilno toplejše podnebje z manj padavinami.
Na nižje ležečih območjih, izpostavljenih oceanu, prevladuje submediteranski podnebni tip z zmernimi temperaturami.
Na višjih nadmorskih višinah, običajno med 850 in 1 700 m, je mezomediteransko podnebje ali podnebje z zmernimi temperaturami prekinjeno, podnebni tip pa ustreza podnebju s temperaturami, ki so nižje od zmernih, ali, na bolj omejenih območjih, supramediteranskemu podnebju. Podnebje na najvišji nadmorski višini, tj. nad 1 700 m, je submediteransko zmerno gorsko podnebje. To biopodnebje je edinstveno na Portugalskem, zanj pa so značilni: nizke povprečne letne temperature (3 °C do 6 °C na najvišji planoti); močni vetrovi; velika količina padavin s pogostimi snežnimi padavinami pozimi; močna osončenost, ki lahko poleti presega 12 ur, in visoke vrednosti vpadnega sončnega sevanja (Mora, 2006). Najbolj reprezentativne vrste padavin (ali vrste glede na količino padavin) so zmerne, močne in zelo močne.
Prevladujoče litologije v Serra da Lousã so metasedimenti skupine Beiras, ki jih sestavljajo izmenjujoči se skrilavci in metamorfna droba, z regionalnimi variskičnimi faciesi zelenega skrilavca in kloritnih con (Gama-Pereira idr., 2004; Sequeira & Sousa, 1991; Soares idr., 2007).
Sedimentne značilnosti kažejo na odlaganje v epikontinentalnem pasu ali v njegovi bližini ter na pobočjih na zahodnem območju, kjer nastajajo kaotični faciesi (Sequeira & Sousa, 1991). Alonso-Gavilán idr. (2001) prepoznavajo sedimentne strukture v regiji Trevim, ki kažejo na nevihtne dogodke na plitvi podlagi. Nanosi na območju skupine Beiras naj bi nastali v predgorskem bazenu na celinskem robu Gondvane, ki ustreza turbiditnemu flišnemu zaporedju (Rodríguez-Alonso idr., 2004; Gomes idr., 2007).
Zaradi gričevnate orografije in raznolikega podnebja je rastlinstvo zelo raznoliko. Črnika uspeva na najvišjih, sončnih in suhih območjih, hrast plutovec na bolj sončnih območjih, kostanj in hrast (Quercus robur in Q. pyrenaica) pa v najbolj vlažnih in najhladnejših predelih. Dobro ohranjeni habitati so povezani z globoko razčlenjenimi vodotoki, zlasti na območjih s portugalskim lovorikovcem (Prunus lusitanica) in navadno bodiko (Ilex aquifolium), ki so preživeli ostanki z velikim pomenom za nekatere živalske vrste. Obstajajo znanstveni dokazi, da progasti močerad (Chioglossa lusitanica) izvira od tukaj. Obstajajo tudi velike populacije navadnega jelena (Cervus elaphus) in srne (Capreolus capreolus).
Ekološke cone in plasti, ki so avtofitske in prisotne na območju, so navedene v preglednici 1 o avtofitskih značilnostih regije Serra da Lousã. […]“
Utemeljitev:
Izboljšana je opredelitev tal in podnebja, ki je prej vsebovala malo informacij o naravnih dejavnikih, čeprav je v preglednicah 1 in 2 ohranjeno sedanje besedilo.
Sprememba vpliva na enotni dokument.
Deseta sprememba: „Posebnosti geografskega območja – človeški dejavniki“
Sedanje besedilo:
„Čebelarstvo v gorah in dolinah Serra da Lousã, ki zajemajo vse krajevne skupnosti občin Lousã, Mirando do Corvo, Penela, Figueiró dos Vinhos, Pedrógão Grande, Castanheira de Pera, Pampilhosa da Serra, Arganil, Góis in Vila Nova de Poiares, obstaja že od nekdaj. Pogostost pojavljanja čebelarske terminologije v krajevnih imenih tega obsežnega območja je jasen znak pomena in dolgoživosti te dejavnosti v regiji, in sicer v naseljih Alvares, Colmeal, Cortiços in Vale de Cortiços; Malhadas, Malhadas Chã, Malhada Velha, Vale de Abelhas, Vale de Colmeias, Mestras in Ribeiro das Mestras. To je le nekaj številnih krajevnih imen, ki so znana in obstajajo še danes, kar potrjuje pomen čebelarstva v tej regiji. V sedanjih razmerah se pričakuje, da bo potencialna proizvodna zmogljivost v povprečju dosegla približno 250 ton na leto. To še ni bilo v celoti doseženo zaradi premalo izkoriščene proizvodne zmogljivosti in neoptimalnega upravljanja.
Člani kmetijske zadruge čebelarjev LOUSAMEL v občini Lousã in njenih sosednjih občinah zagotavlja proizvodnjo približno 28 ton, združenje čebelarjev SERRAMEL v Serra do Espinhal proizvede 12 ton, združenje čebelarjev v Serra do Açor, pa 10 ton. Nepovezani čebelarji lahko proizvedejo količino, ki je enaka skupni proizvodnji povezanih čebelarjev. To pomeni, da je mogoče sedanjo proizvodnjo medu, ki bi lahko imela takojšnje koristi od označbe porekla, oceniti na več kot 100 ton. To je del območja, navedenega na sliki 1.“
PREDLAGANA SPREMEMBA
|
„6.1 2 |
|
Naravna zgodovina Serra da Lousã je bila vedno tesno povezana s človekovo dejavnostjo. Gozdovi Serra da Lousã so s svojo bogato tradicijo pašništva doživeli velike spremembe s pomočjo gozdarskih služb, ki jim je pogosto pomagalo podeželsko prebivalstvo, odločeno, da prepreči vse večje izseljevanje s podeželja. Te spremembe niso bile povezane le s sajenjem velikih površin borovcev, temveč tudi z ohranjanjem jedra listavcev (hrast, breza in kostanj) ter ohranjanjem olesenele vegetacije ob številnih potokih in hudournikih, ki tečejo s skrilavčevih gričev.
Povezave med zemljo in prebivalci so element odpornosti visokogorskih območij in odražajo različne pobude, ki se z njimi prepletajo, kot je območje proizvodnje medu (zaščitena označba porekla) Serra da Lousã (Penela, Miranda do Corvo, Lousã, Góis, Arganil, Pampilhosa da Serra, Figueiró dos Vinhos, Castanheira de Pera in Pedrógão Grande).
Čebelarstvo je že od nekdaj eden od načinov preživljanja v gorah in dolinah Serra da Lousã, ki zajema vse krajevne skupnosti Lousã, Miranda do Corvo, Penela, Figueiró dos Vinhos, Pedrógão Grande, Castanheira de Pera, Pampilhosa da Serra, Arganil, Góis in Vila Nova de Poiares, kar potrjuje čebelarska terminologija, ki se pogosto uporablja v krajevnih imenih tega obsežnega območja, to pa kaže na pomen in dolgo zgodovino čebelarstva v regiji. Primeri krajevnih imen v regiji, ki še vedno potrjujejo pomen čebelarstva, so Alvares, Colmeal, Cortiços in Vale de Cortiços, Malhadas, Malhadas Chã, Malhada Velha, Vale de Abelhas, Vale de Colmeias, Mestras in Ribeiro das Mestras.
Čebelarji upoštevajo naslednje korake za zagotovitev proizvodnje medu na geografskem območju:
Faza 1
Da bi proizvedle med, čebele nabirajo nektar predvsem iz rastlin v gorah, med katerimi prevladuje resa, z manjšo ali večjo prisotnostjo pravega kostanja (Castanea sativa Mill.).
Faza 2
Ko je med v satnikih dovolj zrel, se satniki odstranijo iz panjev in prenesejo na kraj, kjer se izvaja centrifugiranje. Po centrifugiranju se med lahko filtrira skozi mrežo.
Faza 3
Med se shrani v posodah za shranjevanje živil. Pakiranje, skladiščenje in označevanje potekajo v prostorih, ki jih je odobrila skupina proizvajalcev. Serra da Lousã je del omrežja Natura 2000 (15 158 hektarjev) in edinstveno združuje kulturne in človeške znamenitosti vasi Aldeias do Xisto z naravnimi in rekreacijskimi možnostmi, ki jih ponuja pokrajina. Tu živijo navadni jeleni, divji prašiči in srne, ki se gibljejo med hrasti plutovci, kostanji, hrasti in seveda bori. Območje prepredajo številne pohodne in gorske kolesarske poti ter poti, ki vodijo do kapele Santo António da Neve, vrha Alto do Trevim, gradu Lousã in rečne plaže Senhora da Piedade.
Najvišja točka Alto do Trevim (1 205 metrov) je kraj izjemnih pokrajin in razgledov v središču Portugalske, od najbolj oddaljenih notranjih območij do obale. Kot taka je ena najpomembnejših znamenitosti v osrednji regiji države. Jesen medtem obarva listje listavcev.“
Utemeljitev: Besedilo o naravnih dejavnikih značilnosti zadevnega geografskega območja je bilo razširjeno, ker je bilo v specifikaciji proizvoda o tem vidiku malo informacij.
Podatki o proizvodnji so bili črtani, saj niso bili pomembni.
Sprememba vpliva na enotni dokument.
Enajsta sprememba: „Posebnosti proizvoda“
Sedanje besedilo:
„Uvod […] tako drevesna kot zlasti grmovna plast, za katero je značilno rastlinstvo, med katerim prevladuje resa, medu dajeta aromo in trpkost. Zaradi svojih cvetličnih lastnosti je jantarne do temno jantarne, skoraj črne, barve, nanj pa vpliva tudi manjša ali večja prisotnost sladkega kostanja (Castanea sativa Mill.).“
PREDLAGANA SPREMEMBA
|
6.2 |
Med „Mel da Serra da Lousã“ ima posebne značilnosti, ki izhajajo iz geografskega območja, kot je barva medu, ki sega od jantarne do temno jantarne, skoraj črne barve, ki je posledica njegove cvetlične sestave, nanjo pa vpliva tudi manjša ali večja prisotnost pravega kostanja (Castanea sativa Mill.). |
Nektar rese močno poudari aromo medu, ki je zato izrazitega okusa in nekoliko trpek, kar so lastnosti, ki mu dajejo edinstven lokalni značaj.
Za med je značilna tudi visoka viskoznost, ki je posledica naravno nizke vsebnosti vlage.
Iskanje cvetnega prahu – lokalno rastlinstvo.
Za drevesno in zlasti grmovno plast je značilno rastlinstvo, med katerim prevladuje resa, ki medu daje zelo značilno aromo in trpkost. Zaradi svojih cvetličnih lastnosti je jantarne do temno jantarne, skoraj črne barve, nanj pa vpliva tudi manjša ali večja prisotnost pravega kostanja (Castanea sativa Mill.).
Utemeljitev: opis posebnosti proizvoda ni bil vključen v prvotno specifikacijo proizvoda, vendar je določen v členu 7(1), točki (e) in (f), Uredbe (EU) št. 1151/2012 in je pomemben za dokazovanje povezave medu „Mel da Serra da Lousã“ z geografskim območjem.
Ta sprememba ne more izničiti povezav, ki dokazujejo, da so kakovost ali značilnosti medu pretežno ali izključno posledica geografskega območja, in ne vključuje dodatne omejitve za trženje proizvoda. Zato so to standardne spremembe, ki vplivajo na enotni dokument.
Dvanajsta sprememba: „Povezava med proizvodom in geografskim območjem“
Sedanje besedilo:
Uvod: bibliografski sklici (Álvaro Viana de Lemos, „Lousã in njena občina“) dokazujejo pomen medu v regiji, saj poudarjajo njegove posebne značilnosti: „V Serri se je vedno proizvajal med; čeprav je temen in edinstvenega okusa, ima veliko hranilno vrednost […]“ (stran 96); „Sladice so se vedno pripravljale samo z medom […]“ (stran 152) „[…] jajca in med“ (stran 153); „Med iz Serre ima tudi svoje občudovalce, njegove hranilne in terapevtske lastnosti pa niso nič slabše od drugih vrst medu […]“ (stran 154).
Čebelarstvo na geografskem območju gora in dolin Serra da Lousã obstaja že od nekdaj. Zato se čebelarska terminologija pogosto pojavlja v krajevnih imenih regije, kar dokazuje pomen te dejavnosti na geografskem območju. Primeri takih krajev so Colmeal, Cortiços in Vale Cortiços, Malhada, Vale de Abelhas, Vale de Colmeias, Mestras in Ribeiro das Mestras.
PREDLAGANA SPREMEMBA
|
6.3 |
Kako posebnosti geografskega območja vplivajo na posebnosti proizvoda (zveza) |
Med „Mel da Serra da Lousã“ je tesno povezan s svojim območjem izvora, obsežnim gorskim območjem, za katerega je značilno gozdarstvo, z drevesno plastjo, zlasti grmičevjem, med katerim prevladuje resa, ki medu daje aromo in trpkost ter mu zagotavlja edinstvene značilnosti, kot je njegova jantarna do temno jantarna ali zelo temno jantarna barva. To je posledica njegove cvetlične sestave, na katero močno vpliva manjša ali večja prisotnost sladkega kostanja (Castanea sativa Mill.), ter njegove močne arome in okusa, z nekaj trpkosti, ki jo poudarja nektar rese.
Čebelarstvo na geografskem območju gora in dolin Serra da Lousã obstaja že od nekdaj. Zato se čebelarska terminologija pogosto pojavlja v krajevnih imenih regije, kar dokazuje pomen te dejavnosti na geografskem območju. Primeri takih krajev so Colmeal, Cortiços in Vale Cortiços, Malhada, Vale de Abelhas, Vale de Colmeias, Mestras in Ribeiro das Mestras.
Bibliografski sklici (Álvaro Viana de Lemos, „Lousã in njena občina“) dokazujejo pomen medu v regiji, saj poudarjajo njegovo posebnost: „V Serra se je vedno proizvajal med; čeprav je temen in edinstvenega okusa, ima veliko hranilno vrednost […]“ (stran 96); „Sladice so se vedno pripravljale samo z medom […]“ (stran 152) „[…] jajca in med“ (stran 153); „Med iz Serre ima tudi svoje občudovalce, njegove hranilne in terapevtske lastnosti pa niso nič slabše od drugih vrst medu […]“ (stran 154).
Med v Lousi slavijo že 32 let vsak november na sejmu medu in kostanja, pa tudi oktobra na gastronomskem festivalu jesenskih okusi Lousã, kjer predstavljajo različne recepte z medom „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP), kot so soljena črna klobasa z medom „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP) in jabolkom, ovčji sir, karameliziran z medom „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP), medena torta z medom „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP) in medeni puding z medom „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP).
Zaradi njegovega vpliva na gastronomijo je Tiego Cerveira posnel dokumentarni film o medu „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP), ki je bil posebej priznan na mednarodnem festivalu International Food Film Menu 2022, kjer je prejel nagrado v kategoriji Gastronomska darila iz gastronomskih regij, o kateri je odločala žirija mednarodnih strokovnjakov.
Iz navedb žirije: „Film A Million Food Stories – Honey (Milijon zgodb o hrani – Med) je odličen dokumentarni film, ki poudarja pomen čebel in medu. Pojasnjuje tudi vlogo zadruge pri podpori čebelarjem z zagotavljanjem znanstvenih in raziskovalnih dejavnosti ter ohranjanjem pričakovane kakovosti proizvoda z zaščiteno geografsko označbo. To se nato poveže z gastronomijo v Coimbri, ki je prejela nagrado evropska gastronomska regija za obdobje 2021–2022, ter s kuharskim mojstrom, ki kot ambasador prikazuje vsestranskost medu in medenih izdelkov, kot je cvetni prah. Gre za zelo lep prikaz z odlomki iz intervjujev in slikami proizvodov“.
Utemeljitev:
Opis vzročne povezave med posebnostjo proizvoda in geografskim območjem je bil vzet iz različnih delov predstavitve prvotne specifikacije proizvoda.
V skladu s členom 7(1), točki (e) in (f), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je treba dokazati povezavo medu „Mel da Serra da Lousã“ z geografskim območjem.
Sprememba vpliva na enotni dokument.
Trinajsta sprememba: „Nadzorni organ“
Sedanje besedilo – specifikacija proizvoda, točka V
Certifikacijski nadzor medu „Mel da Serra da Lousã“ izvaja organ za kakovost, inšpekcijski organ in certifikacijski organ za avtohtone agroživilske proizvode na območju Sicó (ADSICÓ). Zasebni inšpekcijski in certifikacijski organ (OPC) ima odbor za certificiranje, ki spremlja nadzor in certificiranje, v njem pa so uravnoteženo zastopani proizvajalci, trgovci in potrošniki. OPC ureja uredba o certifikacijskem organu, ki je prav tako sestavni del tega postopka.
PREDLAGANA SPREMEMBA
„Pristojni organ za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda je generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja.
|
Avenida Afonso Costa 3 |
|
1949-002 Lizbona |
|
tel. 218 442 200 |
|
e-naslov: dqrg@dgadr.pt |
Pristojni organ lahko to pristojnost prenese na nadzorno telo, ki ga imenuje skupina proizvajalcev in je v ta namen akreditirano v skladu z zakonom (standard EN 17065). Ime tega organa je na voljo na spletišču DGADR in v podatkovni zbirki Evropske komisije.“
Utemeljitev:
Besedilo tega oddelka je bilo spremenjeno zaradi uskladitve naslova in vsebine s členom 7(1), točka (g), Uredbe (EU) št. 1151/2012 in s pravili o uradnem nadzoru, odobrenimi z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 (uradni nadzor).
Sprememba vpliva na enotni dokument.
Specifikacija proizvoda mora vsebovati ime in naslov nadzornih organov (DGADR v celinskem delu Portugalske), ki preverjajo skladnost z določbami specifikacije proizvoda – člen 7(1), točka (g), Uredbe (EU) št. 1151/2012.
Štirinajsta sprememba: „Označevanje“
Sedanje besedilo:
|
1. |
Specifikacija proizvoda Pakiranje in označevanje Med se pakira v tekoči obliki v kozarcih po 500 g in 1 kg, na etiketi pa je navedeno: Mel da Serra da Lousã; 500 g in 1 kg; označba porekla; na hrbtni strani etikete pa je prostor za ime, ime podjetja proizvajalca in rok uporabe: uporabno najmanj do (priloge 4 do 6). |
|
2. |
Oddelek 5 tehničnih predpisov
|
|
3. |
V prilogah so prikazani logotipi, ki jih je treba uporabiti na etiketah. |
PREDLAGANA SPREMEMBA
|
8. |
|
Etiketa medu z označbo „Mel Serra da Lousã – zaščitena označba porekla“ mora vključevati:
|
— |
navedbo „Mel Serra da Lousã – zaščitena označba porekla“ ali „ZOP“, |
|
— |
logotip ZOP Evropske unije, |
|
— |
identiteto proizvajalca/izvajalca (osebno ime, ime in naslov podjetja), |
|
— |
spodnji logotip, ki je prilagojen različnim vrstam embalaže. |
Etikete oštevilči skupina proizvajalcev.
Utemeljitev:
Uskladitev besedila z neobveznimi pravili o označevanju iz člena 7(1), točka (h), ter člena 12(4) in (5) Uredbe (EU) št. 1151/2012 in člena 3 Uredbe (EU) št. 668/2014, da se okrepijo pregledi in določi registrirana označba.
Zamenja se prejšnji logotip, da ima označba novo podobo.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
Sklepne ugotovitve
|
1. |
V vlogi za spremembo specifikacije proizvoda so opisane in utemeljene spremembe, dokazano je, da so predlagane spremembe „standardne spremembe“, in povzeti razlogi, zakaj so spremembe potrebne, v skladu s členom 6b Uredbe (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2014 ter v skladu z analizo specifikacije iz prejšnjega odstavka. |
|
2. |
Vse predlagane spremembe so standardne spremembe, saj niso spremembe Unije (člen 53 Uredbe (EU) št. 1151/2012 ter člena 6 in 6b Uredbe (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2014). |
|
3. |
Za registracijo ZOP „Mel da Serra da Lousã“ ni bilo enotnega dokumenta, saj tak dokument ob registraciji označbe ni bil potreben. |
|
4. |
Predlagani enotni dokument je v skladu z določbami Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 668/2014. |
Sprememba vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
„Mel da Serra da Lousã“
EU št.: PDO-PT-0222-AM01 – 6. junij 2024
ZOP (X) ZGO ( )
1. Ime (ZOP ali ZGO)
„Mel da Serra da Lousã“
2. Država članica ali tretja država
Portugalska
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
• 04 – MLEČNI PROIZVODI; PTIČJA JAJCA; NARAVNI MED; UŽITNI PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI ALI ZAJETI NA DRUGEM MESTU
0409 – Med, naravni
3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1
Med „Mel da Serra da Lousã“ se proizvaja izključno iz nektarja, ki ga čebele nabirajo iz nektarijev divjih cvetov. To je med, ki se proizvaja v panjih s premičnimi satniki, nameščenih v gorah in dolinah Serra da Lousã, za pretakanje ali centrifugiranje. Proizvod je prisoten v tekoči obliki.
Kemijske značilnosti:
|
— |
vlažnost – manj kot 20 %, |
|
— |
reducirajoči sladkorji – več kot 65 %, |
|
— |
skupni pepel – manj kot 0,6 %, |
|
— |
v vodi netopne snovi – manj kot 0,1 %, |
|
— |
diastazni indeks – več kot 10, — vsebnost hidroksimetilfurfurala – manj kot 35 mg/kg. |
Organoleptične značilnosti:
Barva: to je med, katerega odtenek sega od jantarjeve do temno jantarjeve, skoraj črne barve.
Vonj in okus: nektar rese močno poudari aromo medu, ki je zato izrazitega okusa in nekoliko trpek.
Konsistentnost: med ima visoko viskoznost.
Iskanje cvetnega prahu: lokalno rastlinstvo.
3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)
Dovoljeni so umetno krmljenje, spodbujevalci rasti in vitaminski dodatki.
3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju
Proizvodnja ter poznejši postopki točenja, skladiščenja in pakiranja morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.
3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime
Med je pakiran v prostorih, registriranih pri skupini proizvajalcev, kjer med prihaja z gospodarstev, registriranih z zaščiteno označbo porekla.
Prostornina posod, namenjenih neposredni porabi medu, na splošno sega od 30 g do 1 kg.
Posode morajo biti zaprte tako, da preprečujejo izgubo naravnih arom ter vstop tujih vonjev ali vlage iz zraka, ki lahko vplivajo na proizvod.
Embalaža, katere vzorce odobri skupina proizvajalcev, mora biti izdelana iz prozornega in brezbarvnega stekla, lahko pa se odobrijo tudi drugi materiali, če ustrezajo standardom za pakiranje živil.
Kozarec mora biti zavit v skrčljivo folijo, da se zagotovi, da je tesno zaprt.
3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime
Oznaka medu z označbo „Mel Serra da Lousã – zaščitena označba porekla“ mora vključevati:
|
— |
navedbo „Mel Serra da Lousã – zaščitena označba porekla“ ali „ZOP“, |
|
— |
logotip ZOP Evropske unije, |
|
— |
identiteto proizvajalca/izvajalca (osebno ime, ime in naslov podjetja), |
|
— |
številko kozarca, |
|
— |
spodnji logotip.
|
Etikete oštevilči skupina proizvajalcev.
4. Jedrnata opredelitev geografskega območja
Omejeno na občine Lousã, Miranda do Corvo, Penela, Figueiró dos Vinhos, Pedrógão Grande, Castanheira de Pera, Pampilhosa da Serra, Arganil, Góis in Vila Nova de Poiares.
5. Povezava z geografskim območjem
Med, proizveden na tem območju, ima določene organoleptične in analitske značilnosti, kot so opisane v oddelku „Opis proizvoda“, ki ga povezujejo z naravnim okoljem in znanjem njegovih proizvajalcev.
Med se prideluje na gričih Serra da Lousã, ki imajo strma pobočja in skoraj ravne planote, ki se raztezajo proti severozahodu. Območje, na katerem se dviga kremenčast kremen Penedos de Góis, je globoko razčlenjeno z vodotoki, med drugim Ribeira de Pena na severu, Ribeira de São João na severozahodu ter Ribeira de Pera in Ribeira de Alge na jugu.
Tla, ki jih je človekova dejavnost močno in dogotrajno zaznamovala, so večinoma kisla, slabo razvita, plitka in z nizko vsebnostjo organske snovi.
V teh gorskih verigah je velika podnebna raznolikost s sredozemskimi in zmernimi makrobiopodnebnimi značilnostmi. Na splošno pa ima na tem območju večji vpliv zmerni podnebni pas, pri čemer sredozemsko makrobiopodnebje vpliva predvsem na najbolj vzhodna območja na najnižji nadmorski višini.
Zaradi lokalne orografije se z višino podnebje močno spreminja, kar je značilno za visokogorje na Iberskem polotoku, saj z naraščanjem nadmorske višine narašča količina padavin, temperature pa padajo. Zato se na območju pojavljajo različne biopodnebne ravni na visokih nadmorskih višinah, pri čemer so višja območja naravno bolj izpostavljena nizkim temperaturam ter pogostejšim in dolgotrajnejšim obdobjem snega in megle. Najbolj vzhodna in nižje ležeča območja so tako v mezomediteranskem nižavju, za katerega je značilno toplejše podnebje z manj padavinami.
Zaradi gričevnatega terena in podnebnih razlik je vegetacija zelo raznolika. Črnika uspeva na najvišjih, sončnih in suhih območjih, hrast plutovec na bolj sončnih območjih, kostanj in hrast (Quercus robur in Q. pyrenaica) pa v najbolj vlažnih in najhladnejših predelih. Dobro ohranjeni habitati so povezani z globoko razčlenjenimi vodotoki, zlasti na območjih s portugalskim lovorikovcem (Prunus lusitanica) in navadno bodiko (Ilex aquifolium), ki so preživeli ostanki z velikim pomenom za nekatere živalske vrste. Obstajajo znanstveni dokazi, da progasti močerad (Chioglossa lusitanica) izvira od tukaj. Obstajajo tudi velike populacije navadnega jelena (Cervus elaphus) in srne (Capreolus capreolus).
Vrste grmičevja, ki prevladujejo v regiji, so podrobno opisane glede na njihov pomen za čebelarstvo.
Preglednica 2
Glavne vrste grmičevja iz medonosnih rastlin Serra da Lousã
|
Znanstveno ime |
Splošno ime |
Obdobje cvetenja |
Opombe |
|
Cistus ladanifer |
brškin |
maj–junij |
večinoma pelodonosni; proizvaja tudi nektar |
|
Cistus monspeliensis |
popon |
april–junij |
cvetni prah |
|
Cistus salvifollus |
kaduljelistni brškin |
maj–avgust |
cvetni prah |
|
Hallimium halyssoides |
grobeljnik |
april–junij |
cvetni prah |
|
Cytisus spp |
reličnik |
april–junij |
|
|
Calluna vulgaris |
resje |
avgust–oktober |
nektar |
|
Erica arborea |
bela resa |
marec–junij |
nektar |
|
Erica umbellata |
rdeča resa |
april–junij |
nektar |
|
Erica cinerea |
resje |
april–junij |
nektar |
|
Chamaespartium tridentatum |
uleks |
april–maj |
nektar in cvetni prah; uporablja se, kadar primanjkuje cvetja. |
|
Ulex spp |
uleks |
februar–december |
nektar in cvetni prah; uporablja se, kadar primanjkuje cvetja. |
|
Arbutus unedo |
navadna jagodičnica |
september–november |
nektar |
Človeški dejavniki
Čebelarstvo je že od nekdaj eden od načinov preživljanja v gorah in dolinah Serra da Lousã, ki zajema vse krajevne skupnosti Lousã, Miranda do Corvo, Penela, Figueiró dos Vinhos, Pedrógão Grande, Castanheira de Pera, Pampilhosa da Serra, Arganil, Góis in Vila Nova de Poiares, kar potrjuje čebelarska terminologija, ki se pogosto uporablja v krajevnih imenih tega obsežnega območja, to pa kaže na pomen in dolgo zgodovino čebelarstva v regiji. Primeri krajevnih imen v regiji, ki še vedno potrjujejo pomen čebelarstva, so Alvares, Colmeal, Cortiços in Vale de Cortiços, Malhadas, Malhadas Chã, Malhada Velha, Vale de Abelhas, Vale de Colmeias, Mestras in Ribeiro das Mestras.
Čebelarji upoštevajo naslednje korake za zagotovitev proizvodnje medu na geografskem območju.
Faza 1: Da bi proizvedle med, čebele nabirajo nektar predvsem iz rastlin v gorah, med katerimi prevladuje resa, z manjšo ali večjo prisotnostjo pravega kostanja (Castanea sativa Mill.).
Faza 2: Ko je med v satnikih dovolj zrel, se satniki odstranijo iz panjev in prenesejo na kraj, kjer se izvaja centrifugiranje.
Po centrifugiranju se med lahko filtrira skozi mrežo.
Faza 3: Med se shrani v posodah za shranjevanje živil. Pakiranje, skladiščenje in označevanje potekajo v prostorih, ki jih je odobrila skupina proizvajalcev.
Posebnosti proizvoda: Med „Mel da Serra da Lousã“ ima posebne značilnosti, ki izhajajo iz geografskega območja, kot je barva medu, ki sega od jantarne do temno jantarne, skoraj črne barve, ki je posledica njegove cvetlične sestave, nanjo pa vpliva tudi manjša ali večja prisotnost pravega kostanja (Castanea sativa Mill.).
Za drevesno in zlasti grmovno plast je značilno rastlinstvo, med katerim prevladuje resa, ki medu daje zelo značilno aromo in trpkost. Zaradi svojih cvetličnih lastnosti je jantarne do temno jantarne, skoraj črne barve, nanj pa vpliva tudi manjša ali večja prisotnost pravega kostanja (Castanea sativa Mill.).
Nektar rese močno poudari aromo medu, ki je zato izrazitega okusa in nekoliko trpek, kar so lastnosti, ki mu dajejo edinstven lokalni značaj.
Njegova visoka viskoznost je posledica naravno nizke vsebnosti vlage in nabiranja cvetnega prahu, povezanega z lokalnim rastlinstvom.
Kako posebnosti geografskega območja vplivajo na posebnosti proizvoda (povezava): Med „Mel da Serra da Lousã“ je tesno povezan s svojim območjem izvora, obsežnim gorskim območje, za katerega je značilno gozdarstvo, z drevesno plastjo, zlasti grmičevjem, med katerim prevladuje resa, ki medu daje aromo in trpkost
ter mu zagotavlja edinstvene značilnosti, kot je njegova jantarna do temno jantarna ali zelo temno jantarna barva. To je posledica njegove cvetlične sestave, na katero močno vpliva manjša ali večja prisotnost sladkega kostanja (Castanea sativa Mill.), ter njegove močne arome in okusa, z nekaj trpkosti, ki jo poudarja nektar rese.
Bibliografski sklici (Álvaro Viana de Lemos, „Lousã in njena občina“) dokazujejo pomen medu v regiji, saj poudarjajo njegovo posebnost: „V Serra se je vedno proizvajal med; čeprav je temen in edinstvenega okusa, ima veliko hranilno vrednost […]“ (stran 96); „Sladice so se vedno pripravljale samo z medom […]“ (stran 152) „[…] jajca in med“ (stran 153); „Med iz Serre ima tudi svoje občudovalce, njegove hranilne in terapevtske lastnosti pa niso nič slabše od drugih vrst medu […]“ (stran 154).
Med v Lousi slavijo že 32 let vsak november na sejmu medu in kostanja, pa tudi oktobra na gastronomskem festivalu jesenskih okusi Lousã, kjer predstavljajo različne recepte z medom „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP), kot so soljena črna klobasa z medom „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP) in jabolkom, ovčji sir, karameliziran z medom „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP), medena torta z medom „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP) in medeni puding z medom „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP).
Zaradi njegovega vpliva na gastronomijo je Tiego Cerveira posnel dokumentarni film o medu „Mel da Serra da Lousã“ (ZOP), ki je bil posebej priznan na mednarodnem festivalu International Food Film Menu 2022, kjer je prejel nagrado v kategoriji Gastronomska darila iz gastronomskih regij, o kateri je odločala žirija mednarodnih strokovnjakov. Iz navedb žirije: „Film A Million Food Stories – Honey (Milijon zgodb o hrani – Med) je odličen dokumentarni film, ki poudarja pomen čebel in medu. Pojasnjuje tudi vlogo zadruge pri podpori čebelarjem z zagotavljanjem znanstvenih in raziskovalnih dejavnosti ter ohranjanjem pričakovane kakovosti proizvoda z zaščiteno geografsko označbo. To se nato poveže z gastronomijo v Coimbri, ki je prejela nagrado evropska gastronomska regija za obdobje 2021–2022, ter s kuharskim mojstrom, ki kot ambasador prikazuje vsestranskost medu in medenih izdelkov, kot je cvetni prah. Gre za zelo lep prikaz z odlomki iz intervjujev in slikami proizvodov“.
Sklic na objavo specifikacije proizvoda
https://tradicional.dgadr.gov.pt/images/prod_imagens/mel/docs/CE_MelLousa_220224.pdf
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/5396/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)