Kazalo

Seznam kratic

3

1.

Uvod

4

2.

Uporaba člena 6 direktive o habitatih in člena 4 direktive o pticah za ribolovne dejavnosti

6

Pravni okvir

6

3.

Uporaba člena 6(1) direktive o habitatih in člena 4 direktive o pticah za ribolovne dejavnosti

8

3.1.

Kdaj se uporablja člen 6(1) direktive o habitatih?

9

3.2.

Kaj so „ekološke zahteve habitatov in vrst“?

9

3.3.

Kako določiti cilje ohranjanja za posamezno območje?

10

3.4.

Kaj so „potrebni ohranitveni ukrepi“?

11

3.5.

Kako se člen 4 direktive o pticah uporablja za posebna območja varstva?

12

4.

Uporaba člena 6(2) direktive o habitatih za ribolovne dejavnosti

13

4.1.

Kdaj se uporablja člen 6(2) direktive o habitatih?

13

4.2.

Kaj pomenita „slabšanje stanja“ in „pomembno vznemirjanje“?

13

4.3.

Kako ugotoviti, ali je verjetno, da bodo ribolovne dejavnosti povzročile poslabšanje stanja habitatov in pomembno vznemirjanje vrst?

15

4.4.

Kaj je „vse potrebno“?

17

5.

Uporaba člena 6(3) direktive o habitatih za ribolovne dejavnosti

17

5.1.

Kdaj se uporablja člen 6(3) direktive o habitatih?

18

5.2.

Kaj so „načrti“ in „projekti“?

19

5.3.

Kaj je „ustrezna presoja“?

21

5.4.

Kaj je „pomemben vpliv“?

22

5.5.

Kaj so vplivi v povezavi z drugimi načrti ali projekti?

23

5.6.

Kaj je „celovitost območja“?

24

5.7.

Kakšno je razmerje med členom 6(2) in členom 6(3)?

25

6.

Uporaba člena 6(4) direktive o habitatih za ribolovne dejavnosti

26

6.1.

Kdaj se uporablja člen 6(4) direktive o habitatih?

26

6.2.

Kaj so „druge ustrezne rešitve“?

27

6.3.

Kaj so „nujni razlogi prevladujočega javnega interesa“?

27

6.4.

Kaj so „izravnalni ukrepi“?

28

7.

Uporaba člena 6 direktive o habitatih in člena 4 direktive o pticah v okviru skupne ribiške politike

28

7.1

Ukrepi, ki jih lahko države članice sprejmejo na nacionalni ravni

30

7.1.1

Nacionalni ukrepi v okviru uredbe o skupni ribiški politiki

30

7.1.2

Nacionalni ukrepi na podlagi uredbe o tehničnih ukrepih

31

7.1.3

Nacionalni ukrepi na podlagi drugih predpisov

31

7.2

Ukrepi, ki jih lahko države članice predlagajo v sprejetje EU (regionalizacija)

31

7.3

Skupna odgovornost držav članic

33

8.

Ukrepi zunaj skupne ribiške politike, ki se uporabljajo za ribiška plovila

33

9.

Priloge: Primeri

33

Priloga 1.

Določitev ciljev ohranjanja za posamezna morska območjem Natura 2000 v skladu z direktivama o pticah in habitatih

34

Priloga 2.

Vključenost deležnikov pri vzpostavljanju ukrepov za upravljanje ribištva

45

Priloga 3.

Nadzor in spremljanje ribolovnih dejavnosti

46

Priloga 4.

Uporaba ohranitvenih ukrepov na področju ribištva za varstvo morskih grebenov in peščenih obrežij, Baltsko morje

43

Priloga 5.

Ocena tveganja vpliva dejavnosti gospodarskega ribolova na vrste in habitate na morskih območjih Natura 2000

49

Priloga 6.

Uporaba ukrepov za preprečevanje poslabšanja stanja grebenskih struktur zaradi ribolovnih dejavnosti, Baltsko morje

57

Priloga 7.

Uporaba ustrezne presoje za ribolovne dejavnosti

56

Priloga 8.

Ukrepi zunaj skupne ribiške politike, ki se uporabljajo za ribiška plovila

62

Seznam kratic

BD	direktiva o pticah
BSAC	svetovalni svet za Baltsko morje
SRP	skupna ribiška politika
SEU	Sodišče Evropske unije
DCF	okvir za zbiranje podatkov
IEC	izključna ekonomska cona
PVO	presoja vplivov na okolje
ESPRA	Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo
EU	Evropska unija
EUNIS	Evropski informacijski sistem o naravi
GIS	geografski informacijski sistemi
HD	direktiva o habitatih
IMO	Mednarodna pomorska organizacija
IROPI	nujni razlogi prevladujočega javnega interesa
LIFE	instrument EU za financiranje okoljskih in podnebnih ukrepov
MZO	morsko zavarovano območje
MSFD	okvirna direktiva o morski strategiji
NVO	nevladna organizacija
pOPS	predlagano območje, pomembno za Skupnost
POO	posebno ohranitveno območje
OPS	območje, pomembno za Skupnost
SO	standardni obrazec
SPVO	strateška presoja vplivov na okolje
POV	posebno območje varstva
STECF	Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo
PDEU	Pogodba o delovanju Evropske unije
UNCLOS	Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu
VMS	sistem za spremljanje plovil

1.   Uvod

Morski ekosistemi so ključni za ohranjanje izjemne mreže živih bitij na Zemlji. Ohranjanje njihovega zdravja in produktivnosti je pomembno tudi za podnebje in družbo. Morja in oceani nam zagotavljajo zrak, ki ga dihamo, in hrano, ki jo jemo. Vendar stanje morskih ekosistemov v Evropski uniji (EU) ni dobro in se še naprej slabša (1). Izguba biotske raznovrstnosti in propad ekosistema sta trenutno med največjimi grožnjami, s katerimi se srečuje človeštvo (2). Eden glavnih pritiskov na morsko biotsko raznovrstnost izhaja iz ribolova (3), ki pa je sam močno odvisen od zdravih in odpornih ekosistemov. Varstvo in obnova morskih ekosistemov sta zato ključna za naš boj proti izgubi biotske raznovrstnosti in podnebnim spremembam, pa tudi za zagotavljanje prihodnosti naših obalnih in ribiških skupnosti ter proizvodnjo visokokakovostne hrane.

EU ima močan politični in pravni okvir za trajnostni ribolov ter varstvo in obnovo morskih ekosistemov. Okvirna direktiva o morski strategiji (4) je pravni okvir za zagotavljanje čistih, zdravih in produktivnih oceanov in morij. Njen cilj je doseči „dobro okoljsko stanje“ morskih voda ter trajnostno zaščititi vire, od katerih so odvisne gospodarske in družbene dejavnosti. Direktivi o pticah (5) in habitatih (6) sta temelj politike EU o biotski raznovrstnosti. Z njima se varujejo habitatni tipi in vrste, pomembne za Skupnost, ter je bilo vzpostavljeno omrežje zavarovanih območij Natura 2000. Namen uredbe o obnovi narave (7) pa je dolgoročna in trajnostna obnova biotsko raznovrstnih in odpornih ekosistemov na kopenskih in morskih območjih EU z določitvijo zavezujočih ciljev obnove za vrsto ekosistemov, vključno z morskimi ekosistemi.

V skladu z direktivo o habitatih morajo države članice EU določiti območja Natura 2000 za devet specifičnih morskih habitatnih tipov in 16 morskih vrst. Poleg tega je v direktivi o pticah opredeljenih 60 vrst ptic, ki so odvisne od morskega okolja in jih je treba zavarovati v okviru omrežja Natura 2000. Komisija je v podporo državam članicam v tem procesu izdala Smernice za vzpostavitev omrežja Natura 2000 v morskem okolju (8). Doslej je bilo v EU določenih več kot 3 000 morskih območij Natura 2000, ki zajemajo več kot 9 % morskih voda držav članic.

V okviru skupne ribiške politike (SRP) EU, kot je določena v uredbi o SRP (9) in povezani zakonodaji, je treba izvajati ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Določa pravni okvir za ohranjanje morskih bioloških virov ter upravljanje ribištva in flot, ki izkoriščajo te vire, njen cilj pa je zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko trajnostna in upravljana na način, ki je skladen s cilji doseganja gospodarskih, družbenih in zaposlitvenih koristi.

Direktiva o pomorskem prostorskem načrtovanju (10) lahko podpira načrtovanje kolokacije dejavnosti na morju, vključno z ribištvom in varstvom narave. Države članice pri vzpostavljanju in izvajanju pomorskega prostorskega načrtovanja preučijo gospodarske, družbene in okoljske vidike, da se podpreta trajnostni razvoj in rast v pomorskem sektorju, pri čemer uporabljajo ekosistemski pristop, in spodbuja soobstoj ustreznih dejavnosti in rab.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (11) je celovit, ambiciozen in dolgoročen načrt za varovanje narave in obrnitev trenda slabšanja stanja ekosistemov. Cilj strategije je evropsko biotsko raznovrstnost do leta 2030 usmeriti na pot okrevanja, vsebuje pa posebne ukrepe in zaveze, tudi za morske ekosisteme.

Namen akcijskega načrta EU za varstvo in obnovo morskih ekosistemov za trajnostno in odporno ribištvo (12) je zagotoviti doslednejše izvajanje okoljske politike EU in skupne ribiške politike. Na podlagi zaveze iz strategije za biotsko raznovrstnost, da bo pravno zaščitenih 30 % naših morij, od katerih bi bilo treba tretjino strogo zaščititi, obravnava pomanjkljivosti, ugotovljene v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča o morskem okolju (13), s poudarkom na morskih zavarovanih območjih in na tem, kako lahko upravljanje ribištva prispeva k učinkovitejšemu varstvu in obnovi morske biotske raznovrstnosti.

Člen 6 direktive o habitatih določa pravila, ki urejajo ohranjanje in upravljanje območij Natura 2000, določenih na podlagi direktive o habitatih – območij, pomembnih za Skupnost (OPS), in posebnih ohranitvenih območij (POO). Nekatera od teh pravil se uporabljajo tudi za posebna območja varstva (POV), določena na podlagi direktive o pticah, skupaj s členom 4 navedene direktive.

Gospodarske in rekreacijske ribolovne dejavnosti lahko negativno vplivajo na habitate in vrste, ki so zavarovane na območjih Natura 2000 (14). Skladnost s členom 4 direktive o pticah in členom 6 direktive o habitatih lahko zato zahteva ureditev vseh vrst ribolovnih dejavnosti, kadar te negativno vplivajo na morske habitate in vrste, za varstvo katerih so bila določena območja, pomembna za Skupnost, posebna ohranitvena območja in posebna območja varstva.

Komisija je objavila smernice za vzpostavitev ohranitvenih ukrepov v okviru SRP za območja Natura 2000 in ukrepov, povezanih z okvirno direktivo o morski strategiji (15). Navedene smernice so se osredotočale na postopek v okviru SRP za uvedbo ohranitvenih ukrepov, ne pa na vsebinske obveznosti iz člena 4 direktive o pticah in člena 6 direktive o habitatih. Dejavnosti akvakulture so zajete v drugih smernicah (16).

To obvestilo Komisije je zato namenjeno pomoči državam članicam pri pravilnem izvajanju določb člena 4 direktive o pticah in člena 6 direktive o habitatih za upravljanje območij Natura 2000 v zvezi z dejavnostmi gospodarskega in rekreacijskega morskega ribolova. Temelji na splošnih smernicah za uporabo člena 6 direktive o habitatih (17) in metodoloških smernicah o določbah člena 6(3) in (4) direktive o habitatih (18) ter ga je treba brati v povezavi s temi dokumenti.

Sodišče Evropske unije (SEU) zagotavlja enotno uporabo in razlago prava EU. Njegove sodbe imajo pomembno vlogo pri izvajanju in razlagi direktiv o habitatih in pticah. V tem dokumentu so poudarjene ključne sodbe, pomembne za uporabo člena 6(1), (2), (3) in (4) direktive o habitatih ter člena 4 direktive o pticah, tudi v povezavi z ribolovnimi dejavnostmi. Celotna besedila vseh sodb so na voljo na http://curia.europa.eu.

Ta dokument odraža zgolj stališča Komisije in ni pravno zavezujoč. Za dokončno razlago prava EU je pristojno Sodišče Evropske unije.

2.   Uporaba člena 6 direktive o habitatih in člena 4 direktive o pticah za ribolovne dejavnosti

Pravni okvir

Člen 6 direktive o habitatih vsebuje tri sklope določb, s katerimi se vzpostavlja glavni okvir za upravljanje posebnih ohranitvenih območij v skladu z direktivo o habitatih:

v skladu s členom 6(1) se zahteva, da države članice določijo potrebne ohranitvene ukrepe.

Člen 6(2) določa obveznost preprečevanja poslabšanja stanja habitatov in pomembnega vznemirjanja vrst.

Člen 6(3) in (4) vsebuje posebna pravila, ki se uporabljajo, kadar so predlagani načrti in projekti, ki bi lahko pomembno vplivali na območje Natura 2000.

Člen 4 direktive o pticah vsebuje podobna pravila kot člen 6(1) direktive o habitatih, člen 7 direktive o habitatih pa določa, da se pravila iz člena 6(2), (3) in (4) te direktive uporabljajo za posebna območja varstva v skladu z direktivo o pticah.

Obsežne ribolovne dejavnosti so potekale že pred določitvijo številnih območij Natura 2000. Obseg, čas in kraj ribolovnih dejavnosti se lahko tudi spremenijo. Na primer, lahko se usmerijo na nove vrste ali začnejo uporabljati novo ribolovno orodje. Zato lahko pomenijo pritisk in grožnjo za habitate in vrste, zavarovane na teh območjih.

Za pomoč pri vzpostavitvi učinkovitega okvira za obravnavo ribolovnih dejavnosti v smislu člena 6 direktive o habitatih in člena 4 direktive o pticah so v nadaljevanju navedene ustrezne obveznosti, ki izhajajo iz teh pravil, skupaj s sklici na posamezna poglavja v tem dokumentu s smernicami (glej sliko 1).

V teh smernicah so predlagani naslednji koraki za zagotovitev skladnosti s členom 6 direktive o habitatih in členom 4 direktive o pticah:

Kot prvi korak bi morale države članice na podlagi najboljših konsolidiranih znanstvenih podatkov opredeliti ribolovne dejavnosti, ki bi lahko pomenile tveganje poslabšanja stanja habitatnih tipov ali habitatov vrst in/ali tveganje pomembnega vznemirjanja vrst, zavarovanih na območjih Natura 2000.

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe, da se preprečita slabšanje stanja habitatov in pomembno vznemirjanje vrst takoj, ko je območje predlagano za določitev kot območje, pomembno za Skupnost, ali razvrščeno kot posebno območje varstva (glej poglavje 4 o členu 6(2)).

Kot drugi korak bi morale države članice razmisliti o morebitnih potrebnih dodatnih ukrepih, ki presegajo zgolj preprečevanje slabšanja stanja habitatov ali pomembnega vznemirjanja vrst, da bi dosegle cilje ohranjanja območja (glej poglavje 3 o členu 6(1)).

Za območja, pomembna za Skupnost, bi morale države članice drugi korak zaključiti ob določitvi območij kot posebnih ohranitvenih območij, kar mora biti izvedeno najpozneje v šestih letih po določitvi območja za območje, pomembno za Skupnost.

Za posebna območja varstva bi bilo treba ta koraka izvesti hkrati, saj je treba v skladu z direktivo o pticah ohranitvene ukrepe sprejeti takoj, ko je območje razvrščeno.

Če se ribolovne dejavnosti štejejo za načrte ali projekte, ki vplivajo na območje in niso neposredno povezane z upravljanjem območja ali zanj potrebne, jih je treba oceniti v skladu s posebnim postopkom (glej poglavje 5 o členu 6(3)).

Slika 1: Koraki za izvajanje člena 6 direktive o habitatih in člena 4 direktive o pticah v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi

Primer 1: Strganje v habitatu morskega grebena

Na posebnem območju varstva, določenem za zavarovanje določenega podtipa habitatnega tipa morskih grebenov, potekajo ribolovne dejavnosti s strgačami, za katere je znano, da so za ta habitatni tip zelo škodljive. Da bi preprečili degradacijo habitata in izpolnili zahteve člena 6(2), bi bilo treba na območju, kjer ta habitatni tip obstaja, te ribolovne dejavnosti ustrezno urediti.

V tem primeru bi morala država članica, če je glede na cilje ohranjanja za to območje potrebna razširitev posebnega habitatnega območja na tem območju, da bi dosegli ugodno stanje ohranjenosti habitatnega tipa morskih grebenov v biogeografski regiji te države članice, za izpolnitev člena 6(1) direktive kot prvi potreben ohranitveni ukrep postaviti nove kamnite balvane, s katerimi bi povečala površino primernega substrata na tem območju. Da bi se omogočila postopna vzpostavitev nove biološke združbe, ki tvori ta habitatni tip na teh novih balvanih, bi bilo treba v tem drugem delu območja prav tako prepovedati ribolovne dejavnosti s strgačami.

Primer 2: Ribolov na območju prehranjevanja morskih sesalcev

Na posebnem ohranitvenem območju, določenem za zavarovanje določenih morskih sesalcev, na območjih prehranjevanja potekajo ribolovne dejavnosti za ulov njihovega plena. Za uskladitev s členom 6(1) in (2) bi bilo torej treba te ribolovne dejavnosti ustrezno urediti, da se prepreči poslabšanje stanja habitata in zmanjšanje razpoložljivosti hrane za vrste, poveča razpoložljivost hrane za vrste za doseganje ustreznih ciljev ohranjanja ter prepreči njihov naključni ulov z ribolovnim orodjem.

Primer 3: Ribolovna dovoljenja

Včasih država članica izdaja ali obnavlja ribolovna dovoljenja za izvajanje določenih ribolovnih dejavnosti v določenem obdobju, na določenem območju ali za določen ribolov pod posebnimi pogoji. Če bi lahko take ribolovne dejavnosti pomembno vplivale na območja Natura 2000, je treba za ta dovoljenja uporabiti postopek iz člena 6(3) direktive o habitatih.

3.   Uporaba člena 6(1) direktive o habitatih in člena 4 direktive o pticah za ribolovne dejavnosti

Člen 6(1) določa splošno ureditev ohranjanja, ki jo morajo države članice vzpostaviti za vsa posebna ohranitvena območja.

V skladu z navedenim členom se zahteva izvajanje potrebnih ohranitvenih ukrepov za dosego ciljev ohranjanja za posamezno območje. Cilj je prispevati k ohranjanju ali obnovi naravnih habitatov in populacij vrst prostoživečih živali in rastlin, prisotnih na posebnem ohranitvenem območju, za dosego ugodnega stanja ohranjenosti na nacionalni biogeografski ravni.

Cilji ohranjanja za posamezno območje so torej sklop specifičnih ciljev, ki jih je treba doseči na območju, da to območje na najboljši možni način prispeva k doseganju ugodnega stanja ohranjenosti na nacionalni biogeografski ravni za habitatne tipe iz Priloge I in vrste iz Priloge II, ki so prisotni na območju.

Prav tako je treba v skladu s členom 4 direktive o pticah sprejeti posebne varstvene ukrepe za ptice, zavarovane na posebnih območjih varstva, da bi prispevali k njihovemu ohranjanju ali obnovi varnega stanja.

Člen 6(1) direktive o habitatih Za posebna ohranitvena območja države članice določijo potrebne ohranitvene ukrepe, ki po potrebi vključujejo ustrezne načrte upravljanja, pripravljene posebej za ta območja ali zajete v drugih razvojnih načrtih, ter ustrezne zakonske, upravne ali pogodbene ukrepe, ki ustrezajo ekološkim zahtevam naravnih habitatnih tipov iz Priloge I in vrst iz Priloge II na teh območjih. Člen 4 direktive o pticah 1. Vrste iz Priloge I so predmet posebnih ukrepov za ohranitev njihovih habitatov, da se zagotovi preživetje in razmnoževanje teh vrst na njihovem območju razširjenosti. V zvezi s tem se upoštevajo: (a) vrste, ki jim grozi izumrtje; (b) vrste, občutljive na določene spremembe v svojih habitatih; (c) vrste, za katere se šteje, da so redke, ker so njihove populacije majhne ali pa so omejeno lokalno razširjene; (d) druge vrste, ki zahtevajo posebno pozornost zaradi posebne narave svojih habitatov. Kot osnova za vrednotenje se upoštevajo trendi in nihanja populacijskih nivojev. Države članice razvrstijo zlasti ozemlja, ki so glede na število in velikost najprimernejša, kot posebna območja varstva za ohranjanje teh vrst, upoštevaje varstvene zahteve teh vrst na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva. 2. Države članice sprejmejo podobne ukrepe za redno pojavljajoče se selitvene vrste, ki niso navedene v Prilogi I, upoštevaje njihovo potrebo po varstvu na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva, kar zadeva njihova območja za razmnoževanje, goljenje in prezimovanje ter počivališča na njihovih selitvenih poteh. Države članice zato posvetijo posebno pozornost varovanju mokrišč ter zlasti mokrišč mednarodnega pomena. 3. Države članice predložijo Komisiji vse ustrezne informacije, tako da lahko sprejme primerne pobude za usklajevanje, potrebno za zagotovitev, da območja, predvidena v odstavkih 1 in 2, tvorijo jasno celoto, ki izpolnjuje varstvene zahteve teh vrst na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva. 4. V zvezi z območji varstva iz odstavkov 1 in 2 države članice sprejmejo primerne ukrepe, da ne pride do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov ali kakršnih koli motenj, ki v taki meri vplivajo na ptice, da bi bilo to pomembno glede na cilje tega člena. Države članice si prizadevajo, da ne bi prišlo do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov tudi izven teh območij varstva (19).

3.1.   Kdaj se uporablja člen 6(1) direktive o habitatih?

1.	Člen 6(1) se uporablja za vsa posebna ohranitvena območja in za vse naravne habitatne tipe iz Priloge I ter habitate vrst iz Priloge II, ki so prisotni na območjih, razen za tiste, ki so v standardnem obrazcu Natura 2000 (SO) opredeljeni kot nepomembni (20).

2.	Z določitvijo območja, pomembnega za Skupnost, kot posebnega ohranitvenega območja, ki mora biti izvedena v šestih letih od določitve območja kot območja, pomembnega za Skupnost, se dejansko sproži izvajanje člena 6(1).

3.	Člen 6(1) se uporablja tudi za območja, pomembna za Skupnost, za katera se je šestletno obdobje izteklo in ki še niso bila določena kot posebna ohranitvena območja (21).

3.2.   Kaj so „ekološke zahteve habitatov in vrst“?

1.	Ekološke zahteve vključujejo vse ekološke potrebe, ki se štejejo za nujne za zagotovitev ohranitve habitatnih tipov in vrst, zavarovanih v skladu z direktivo o habitatih.

2.

Te ekološke zahteve vključujejo tako abiotske kot biotske dejavnike. Temeljiti morajo na najboljših utrjenih znanstvenih spoznanjih in jih je mogoče opredeliti le za vsak primer posebej. Ekološke zahteve se lahko razlikujejo od vrste do vrste, pa tudi pri isti vrsti, od območja do območja in skozi njegov celoten življenjski cikel.

3.

Za opredelitev ekoloških zahtev naravnih habitatnih tipov iz Priloge I in vrst iz Priloge II, prisotnih na območjih, so odgovorne države članice. Primeri ekoloških zahtev Ekološke zahteve morskih sesalcev so na primer povezane s kakovostjo habitata, vključno z najvišjimi ravnmi podvodnega hrupa ali onesnaževal, kakovostjo in razpoložljivostjo hrane ali posebnimi potrebami za razmnoževanje ali vzrejo mladičev. Ekološke zahteve za dno, poraslo s pozejdonko (22), so na primer temperatura vode, ki jo rastlina prenaša (od približno 10 °C do 29 °C), kakovost vode (potreba po prozorni, oligotrofni in oksigenirani vodi za preživetje), minimalne zahteve glede svetlobe (0,1–2,8 mol PAR fotonov na dan-1 m-2), slanost (od 33 ‰ do 39 ‰), podvodni substrat za pritrditev in vnos hranil. Vključujejo tudi ekološke zahteve značilnih vrst, ki so odvisne od travnikov pozejdonke, kot so mikro- in makroalge, hidroidi, mahovnjaki, foraminifere, mehkužci, raki, morski ježki in vrste rib.

3.3.   Kako določiti cilje ohranjanja za posamezno območje?

1.

Cilje ohranjanja za posamezno območje bi bilo treba določiti za posebna ohranitvena območja v skladu z direktivo o habitatih in za posebna območja varstva v skladu z direktivo o pticah (23).

2.

Cilji ohranjanja za posamezno območje bi morali temeljiti na ekoloških zahtevah naravnih habitatnih tipov in vrst, prisotnih na območju. Cilji bi morali opredeliti želeno stanje ohranjenosti habitatov in vrst na območju z uporabo posebnih atributov (24) in ciljnih vrednosti. Za določitev ciljev ohranjanja bi lahko bili koristni zgodovinski podatki o stanju habitatov pred industrijskim ribolovom.

3.

Odražati bi morali pomen območja za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov in vrst, prisotnih na območju, na nacionalni biogeografski ravni ter za usklajenost omrežja Natura 2000.

4.

Poleg tega bi morali odražati nevarnosti degradacije ali uničenja, ki so jim izpostavljeni habitati in vrste na območju, vključno s tistimi, ki so posledica podnebnih sprememb.

5.

Določitev ciljev ohranjanja za posamezno območje je pomembna za določitev potrebnih ohranitvenih ukrepov za posebna ohranitvena območja v skladu s členom 6(1) direktive o habitatih in ohranitvenih ukrepov za posebna območja varstva v skladu s členom 4 direktive o pticah ter za pregled in ustrezno presojo načrtov in projektov v skladu s členom 6(3). Cilji ohranjanja opredeljujejo cilje za posamezno območje za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti habitata ali vrste, ohranitveni ukrepi pa so ukrepi, sprejeti za dosego teh ciljev. Zato so bistvenega pomena za dosego splošnega cilja direktive. Namen ustrezne presoje je oceniti posledice načrtov ali projektov z vidika ciljev ohranjanja območja, ki imajo pomembno vlogo pri upravljanju območja. Za primere ciljev ohranjanja za posamezna območja v različnih državah članicah glej Prilogo 1.

3.4.   Kaj so „potrebni ohranitveni ukrepi“?

1.

Ohranitveni ukrepi so dejanski mehanizmi in dejavnosti, ki jih je treba izvesti na območju Natura 2000, da se dosežejo cilji ohranjanja območja ter odpravijo pritiski in grožnje, s katerimi se srečujejo vrste in habitati na območju (25).

2.

V okviru člena 6(1) se lahko ohranitveni ukrepi sprejmejo v okviru načrta upravljanja območja in lahko vključujejo zakonske, upravne ali pogodbene ukrepe (26).

3.

Ohranitvenih ukrepov, potrebnih za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti zavarovanih habitatov in vrst na zadevnem območju na nacionalni biogeografski ravni, ni treba le sprejeti, temveč jih je treba predvsem izvajati (27). To izhaja iz člena 1(l) direktive o habitatih, v katerem je posebno ohranitveno območje opredeljeno kot območje, pomembno za Skupnost, na katerem se „uporabljajo“ ohranitveni ukrepi, ter iz osme uvodne izjave te direktive, v skladu s katero je primerno, da se na vsakem določenem območju „izvajajo“ potrebni ukrepi glede na zastavljene cilje ohranjanja.

4.

Obvezno je določiti potrebne ohranitvene ukrepe, in sicer ne glede na to, ali se uporabljajo na posameznih območjih ali v nekaterih primerih (po potrebi) celo zunaj meja območij ali na več območjih. To je lahko še zlasti pomembno za morska območja, na katerih je lahko na primer širša ureditev ribolovnih dejavnosti pomemben element skladnosti s členom 6(1). Ustreznost takih širših ukrepov je treba preveriti glede na cilje ohranjanja določenega območja in lokalne vplive ribolovnih dejavnosti ter jih po potrebi dopolniti z dodatnimi ukrepi.

5.

Kar zadeva ribolovne dejavnosti, ustrezni ohranitveni ukrepi vključujejo urejanje ulova, ribolovnega napora ter določanje tehničnih ukrepov, kot so zaprtja, prilagoditve orodja in najmanjše velikosti vrst ali uporaba drugega ustreznega orodja. Dobra praksa pri opredeljevanju potrebnih ohranitvenih ukrepov je, da se v zgodnji fazi postopka odločanja izvede posvetovanje z deležniki, katerih dejavnosti bi se lahko urejale, in se jih vključi. Za to je potrebno pravočasno in učinkovito vključevanje in sodelovanje ribičev in njihovih organizacij pri razvoju in izvajanju ohranitvenih ukrepov. To bi moralo voditi k večjemu občutku odgovornosti in zavezanosti ribičev za dolgoročno izvajanje ukrepov (glej na primer Prilogo 2).

6.

Poleg tega bi morale države članice oceniti socialno-ekonomske učinke ohranitvenih ukrepov na ribištvo in koristi zanj. Za ublažitev ali izravnavo morebitnih negativnih socialno-ekonomskih učinkov lahko države članice, kadar je to upravičeno, podprejo ohranitvene ukrepe s finančno podporo in spodbudami ali vključijo ukrepe v svoje programe, ki se financirajo iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA). Tudi program LIFE se lahko uporabi za podporo določenim dejavnostim.

7.

Pomembno je zagotoviti redno in zanesljivo spremljanje stanja habitatov in vrst, zavarovanih na območju, ter ustrezno spremljanje učinkovitosti ohranitvenih ukrepov, da se po potrebi omogoči prilagoditev ukrepov.

8.

Enako pomembno je zagotoviti skladnost z ohranitvenimi ukrepi in njihovo izvrševanje z učinkovitim spremljanjem, kontrolo in nadzorom dejavnosti na območju ter vseh ribolovnih dejavnosti v skladu z uredbo o nadzoru (28). To bi moralo skupaj s komunikacijo, izmenjavo informacij in sodelovanjem z uporabniki morja zagotoviti učinkovito izvajanje vzpostavljenih ohranitvenih ukrepov, kot zahteva člen 6(1). Glej na primer Prilogo 3. Primer ohranitvenih ukrepov (ukrepi za upravljanje ribištva) Poročilo Nemčije o stanju ohranjenosti vrst in habitatov, zavarovanih na podlagi direktive o habitatih, za obdobje poročanja 2013–2018 je pokazalo, da je stanje ohranjenosti habitatnih tipov peščena obrežja (1110) in morski grebeni (1170) v morski baltski biogeografski regiji neugodno. Zato je treba ukrepe za izboljšanje njihovega stanja ohranjenosti na območjih Natura 2000 v skladu z določbami člena 6(1) direktive o habitatih izvajati v obliki ukrepov za upravljanje ribištva v skladu s členoma 11 in 18 uredbe o SRP. Nemčija (kot država članica pobudnica) je 7. septembra 2022 po posvetovanju s svetovalnim svetom za Baltsko morje (BSAC) skupaj z Dansko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Finsko in Švedsko Komisiji predložila predlog glede ohranitvenih ukrepov na področju ribištva za zaščito peščenih obrežij in morskih grebenov pred vplivom mobilnega pridnenega orodja na posebnih ohranitvenih območjih. Ukrepi vključujejo celoletno izključitev ribolova z mobilnim pridnenim orodjem na nekaterih delih območij Fehmarnbelt, Kadetrinne in Pommersche Bucht mit Oderbankter na celotnih posebnih ohranitvenih območjih Westliche Rönnebank in Adlergrund. Ukrepi so bili sprejeti kot delegirana uredba Komisije (29). Za več podrobnosti glej Prilogo 4.

3.5.   Kako se člen 4 direktive o pticah uporablja za posebna območja varstva?

1.

Člen 6(1) se ne uporablja za posebna območja varstva po direktivi o pticah. Vendar pa se za posebna območja varstva uporabljajo enakovredna pravila v skladu s členom 4(1) in (2) direktive o pticah. Direktivi o pticah in habitatih uresničujeta skupni cilj varstva biotske raznovrstnosti z ohranjanjem habitatov in vrst ter doseganjem ugodnega stanja ohranjenosti habitatov in vrst v EU. Sodišče je razsodilo, da se razlagi direktive o pticah in direktive o habitatih ne smeta razlikovati, ob upoštevanju njunih posebnosti, in sicer zaradi podobnih preudarkov, ki jih vsebujeta (30). Njune splošne cilje bi bilo zato treba razlagati dosledno.

2.

Natančneje, v skladu s členom 3(1) direktive o habitatih morajo tako posebna ohranitvena območja po direktivi o habitatih kot posebna območja varstva po direktivi o pticah prispevati k skladnemu evropskemu ekološkemu omrežju (Natura 2000). To omrežje posebnih ohranitvenih območij in posebnih območij varstva „omogoča, da se vzdržuje ali, če je to primerno, obnovi ugodno stanje ohranjenosti zadevnih naravnih habitatnih tipov in habitatov teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti“.

3.

Člen 4(1) in (2) direktive o pticah državam članicam nalaga, da posebnim območjem dodelijo pravni status varstva, s katerim je mogoče zagotoviti predvsem preživetje in razmnoževanje vrst ptic, navedenih v Prilogi I k navedeni direktivi, ter redno pojavljajočih se selitvenih vrst, ki niso navedene v navedeni prilogi (31). Države članice morajo sprejeti posebne ohranitvene ukrepe za habitate ptic, zavarovanih na teh območjih.

4.

Sodišče je že razsodilo, da morajo države članice določiti cilje ohranjanja, ki vključujejo cilj, lasten populaciji in habitatu vrst ptic, zavarovanih na posebnih območjih varstva, ter sprejeti in izvajati ohranitvene ukrepe, ki posebej ustrezajo ekološkim potrebam teh vrst (32). Pojmi, opisani v tem poglavju, zlasti tisti, ki so povezani s cilji ohranjanja in ohranitvenimi ukrepi, bi se zato morali uporabljati tudi za posebna območja varstva.

4.   Uporaba člena 6(2) direktive o habitatih za ribolovne dejavnosti

Člen 6(2) direktive o habitatih Države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive.

Pravna ureditev na podlagi člena 6(2) mora biti konkretna, usklajena in celovita ter zmožna zagotavljati učinkovito varstvo zadevnih območij.

Države članice imajo diskrecijsko pravico, da storijo vse potrebno za izvajanje člena 6(2), če je zagotovljeno, da ne bo prišlo do slabšanja stanja ali pomembnega vznemirjanja (33).

4.1.   Kdaj se uporablja člen 6(2) direktive o habitatih?

1.

Člen 6(2) se stalno uporablja za vsa območja, pomembna za Skupnost, posebna ohranitvena območja in posebna območja varstva ter zajema pretekle, sedanje ali prihodnje dejavnosti ali dogodke.

2.

Države članice morajo sprejeti preventivne ukrepe, da preprečijo slabšanje stanja habitatov in pomembno vznemirjanje vrst, povezana s predvidljivim dogodkom, dejavnostjo ali procesom.

3.

Ti preventivni ukrepi se uporabljajo za vse vrste in habitate, za katere so bila območja določena, in bi jih bilo treba po potrebi izvajati tudi zunaj območij (34).

4.

Ribolovne dejavnosti lahko spadajo na področje uporabe člena 6(2), če je verjetno, da bodo povzročile poslabšanje stanja naravnih habitatov ali pomembno vznemirjanje vrst, za katere je bilo območje določeno.

5.

To so lahko tekoče ribolovne dejavnosti tako znotraj kot zunaj območja Natura 2000, če obstaja tveganje za poslabšanje stanja habitatov ali pomembno vznemirjanje vrst.

6.

Člen 6(2) se uporablja za vse vrste ribolovnih dejavnosti, tako rekreacijske kot gospodarske, ne glede na podlago, na kateri so bila izdana dovoljenja ali licence, če obstajajo, in ne glede na to, ali je morebitni vpliv take dejavnosti nameren ali nenameren (35).

4.2.   Kaj pomenita „slabšanje stanja“ in „pomembno vznemirjanje“?

1.

Ne sme se dovoliti, da bi se ekološke značilnosti območja Natura 2000 poslabšale pod raven, na kateri so bile v času določitve. Če je doseženo boljše stanje, bi se moralo to izboljšano stanje uporabljati kot referenca.

2.

Kadar ribolov pomeni verjetnost ali tveganje, da bi lahko povzročil pomembno vznemirjanje vrst ali poslabšanje stanja naravnega habitata ali habitata vrste, se uporablja varstvo iz člena 6(2), države članice pa morajo storiti vse potrebno za preprečitev takih tveganj.

3.

Kar zadeva habitate, se njihovo stanje na območju poslabša, kadar se zmanjša površina, ki jo zavzema habitatni tip, ali kadar se zmanjšajo posebna struktura in funkcije, potrebne za dolgoročno vzdrževanje zadevnega habitata ali stanja vrst, ki so povezane z njim, v primerjavi z njihovim prvotnim ali obnovljenim stanjem (36). Zahteva po preprečitvi slabšanja stanja se ne nanaša le na habitatne tipe iz Priloge I k direktivi o habitatih, za katere je bilo območje določeno, temveč tudi na habitate vrst iz Priloge II k direktivi o habitatih in Priloge I k direktivi o pticah ter selitvenih vrst, zajetih v členu 4(2) direktive o pticah, za katere je bilo območje določeno (37).

4.

Kar zadeva vrste, pomembno vznemirjanje nastane, kadar dejavnost prispeva k dolgoročnemu zmanjšanju populacije ali zmanjšanju ali tveganju zmanjšanja njenega območja razširjenosti ter zmanjšanju razpoložljivega habitata (38).

5.

Slabšanje stanja in pomembno vznemirjanje je treba oceniti glede na cilje ohranjanja območja. Ta pojem bi bilo treba razlagati dinamično, v skladu z razvojem stanja habitata ali vrst na zadevnem območju. Kadar cilji ohranjanja za posamezno območje zahtevajo izboljšanje stanja habitatov (ali njihovo ponovno vzpostavitev) ali izboljšanje številčnosti populacij vrst na območju, je treba to posebej upoštevati.

6.

Kadar koli je to potrebno, tudi v primerih, ko so se ribolovne dejavnosti na območju redno izvajale pred določitvijo območij, je treba ob določitvi območja uvesti preventivne ukrepe, da se preprečita poslabšanje stanja habitatov in pomembno vznemirjanje vrst na teh območjih.

7.

Za zagotovitev učinkovitosti pravil iz člena 6(2) je treba sprejeti preventivne ukrepe, da se prepreči poslabšanje stanja habitatov v dobrem stanju, pa tudi nadaljnje poslabšanje že poškodovanih habitatov, ki niso v dobrem stanju. Poleg tega ne bi bilo združljivo s ciljem direktiv o pticah in habitatih, da bi bili zavarovani habitati na območjih Natura 2000 trajno v slabem stanju. Ker je omrežje Natura 2000 glavno orodje za doseganje ugodnega stanja ohranjenosti v skladu s členom 3(1) direktive o habitatih, morajo torej ukrepi, sprejeti v skladu s členom 6(2) navedene direktive, omogočiti obnovitev habitatov na teh območjih v dobro stanje, kadar je taka obnovitev rezultat ohranitvenih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 6(1) navedene direktive in členom 4 direktive o pticah.

8.

V primeru območij s habitati, ki niso v dobrem stanju zaradi škodljivih ribolovnih dejavnosti, ki se redno izvajajo na območju, bi bilo treba pri ukrepih iz člena 6(2) upoštevati dejstvo, da se obnova habitatov začne takoj po prenehanju škodljive dejavnosti, čeprav obnova morda ni takoj opazna. Zato morajo države članice sprejeti preventivne ukrepe v skladu s členom 6(2) in preprečiti nadaljnje pojavljanje takih škodljivih dejavnosti, ki bi povzročile stalno slabšanje stanja habitatov na območjih ali to, da bi habitati trajno ostali v slabem stanju.

9.

Enako načelo preprečevanja velja za pomembno vznemirjanje vrst. Primer poslabšanja stanja, povezanega s strukturo in funkcijo habitatov Prelov velikih plenilskih rib lahko povzroči spremembe v obalnih prehranjevalnih spletih, kar lahko vodi v poslabšanje stanja habitatov ter izgubo njihove strukture in funkcije. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja se je na primer v švedskih vodah na plitvih obalnih območjih količina plasti nitastih makroalg dramatično povečala, hkrati pa je izginilo več kot 60 % prave morske trave (to je morska trava, ki je značilna za več habitatnih tipov, kot so „peščena obrežja, stalno prekrita s tanko plastjo morske vode“, „obalne lagune“ ali „veliki plitvi zatoki in zalivi“) (39). Onesnaževanje s hranili in prelov veljata za glavna razloga za to spremembo. Izguba velikih plenilcev v obalnem ekosistemu zaradi ribolova naj bi povzročila trofično kaskado, pri čemer rast nitastih makroalg ni več omejena s pašo, zaradi česar so v pogojih z visoko vsebnostjo hranil zacvetele in tvorijo obširne plasti, kar negativno vpliva na rast prave morske trave. Za odpravo teh težav in ponovno vzpostavitev sistema, v katerem prevladuje prava morska trava, bi bilo potrebnih več ukrepov, ki bi omogočili vrnitev velikih ribjih plenilcev v obalne ekosisteme, kar bi verjetno vključevalo tako strožjo regulacijo ribolova in onesnaževanja s hranili kot tudi obnovo prave morske trave. Primer pomembnega vznemirjanja, povezanega s prilovom v ribolovnem orodju Glavata kareta, Caretta caretta, je bila prijavljena kot vrsta v neugodnem stanju ohranjenosti v Sredozemskem morju, njena populacija pa se od zadnjega obdobja poročanja (2013–2018) zmanjšuje. Več območij Natura 2000, določenih za glavato kareto v Sredozemskem morju, je bilo opredeljenih kot izpostavljenih velikemu pritisku ribolova. Poleg tega je bilo za vode na teh območjih in v njihovi okolici prijavljeno veliko število naključnih ulovov glavatih karet v ribolovnem orodju (prilov). Prilov lahko povzroči smrt želv, študije pa so pokazale, da tudi če se zdi, da so živali preživele ujetje, obstaja velika verjetnost, da bodo po izpustu poginile. Da bi ugotovili, ali bi prilov glavatih karet pomenil pomembno vznemirjanje na območju, je treba podrobno preučiti učinke takega naključnega ujetja in usmrtitve na (i) doseganje ciljev ohranjanja območja, (ii) populacijo vrste na območju in v njegovi okolici ter (iii) doseganje ali vzdrževanje njenega ugodnega stanja ohranjenosti na nacionalni biogeografski ravni. Vpliv se lahko šteje za pomemben, če je stanje ohranjenosti vrste neugodno ter bi lahko naključno ujetje in usmrtitev prispevala k dolgoročnemu upadu populacije vrste ali zmanjšanju njenega območja razširjenosti ali povečala tveganje zanju. Vpliv bi bilo treba oceniti kot pomemben tudi, če je število naključno ujetih in usmrčenih živali stalno visoko, kar bi lahko vplivalo na podpopulacijo ali lokalno populacijo vrste na območju tako, da bi ogrozilo doseganje ciljev ohranjanja območja.

4.3.   Kako ugotoviti, ali je verjetno, da bodo ribolovne dejavnosti povzročile poslabšanje stanja habitatov in pomembno vznemirjanje vrst?

1.

Za ugotovitev, ali je verjetno, da bodo ribolovne dejavnosti povzročile poslabšanje stanja habitatov ali pomembno vznemirjanje vrst na območju Natura 2000, je treba njihov morebitni vpliv oceniti glede na cilje ohranjanja za posamezno območje. V ta namen je treba najprej pridobiti informacije o habitatnih tipih in vrstah, zavarovanih na območju (40), ter o ribolovnih dejavnostih, ki se izvajajo ali se bodo verjetno izvajale v prihodnosti, znotraj in okoli območja. To vključuje informacije na ravni območja o površini in stanju habitatov in populacij vrst ter informacije o uporabi ribolovnega orodja (prostorski in časovni ribolovni napor) in njegovih morebitnih vplivih. Zato je treba zagotoviti točnost in ažurnost informacij v standardnih obrazcih ter redno spremljati stanje habitatov in vrst ter pritiske, prisotne na območju.

2.

Informacije bi bilo treba zbirati z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik (tj. in situ ali daljinsko spremljanje), metod (sateliti, sledilne naprave za ribiška plovila, opazovalci na krovu) in pristopov (tj. GIS, napovedni modeli itd.). Te informacije so ključne za izvajanje člena 6(2) in bi morale biti na voljo pred določitvijo območja ali kmalu po njej.

3.

Države članice zbirajo biološke, okoljske, gospodarske in socialne podatke v ribiškem sektorju za podporo SRP. Okvir EU za zbiranje podatkov (41) določa osnovna načela in splošna pravila o zbiranju, upravljanju in uporabi podatkov v skladu s SRP. Države članice imajo jasno obveznost, da dajo podatke na voljo končnim uporabnikom znanstvenih podatkov, vključno z organi, ki jih imenuje Komisija (42). Podatki o ribolovni dejavnosti, vključno s podatki o položaju plovil, zbranimi v skladu z uredbo o nadzoru (43), se lahko zagotovijo neodvisnim znanstvenim organom za namene izvajanja znanstvenih raziskav ali dajanja znanstvenega mnenja po pozivih ustreznim nacionalnim organom k poročanju podatkov (44) ter v skladu z zahtevami glede obdelave, upravljanja in uporabe iz okvira za zbiranje podatkov ter drugo ustrezno zakonodajo o varstvu podatkov in zaupnosti.

4.

Te informacije je treba nato uporabiti za pripravo matrik navzkrižij za vsako območje, v katerih je opisano, ali posamezna vrsta ribolovnega orodja predstavlja tveganje vplivanja in povzročanja poslabšanja stanja habitatov ali pomembnega vznemirjanja vrst, zavarovanih na območju.

5.

Za olajšanje te ocene za habitatne tipe, ki vsebujejo številne podtipe, se priporoča, da se habitate čim bolj razčleni (na primer do ravni 4 ali 5 sistema EUNIS (45) za razvrščanje habitatov). Enako je lahko potrebno za ribolovno orodje (na primer na ravni 6 ribolovne dejavnosti (46)).

6.

Nekatere države članice so razvile podrobne matrike za oceno tveganja (glej Prilogo 5.1), ki jih uporabljajo za lažje izvajanje potrebnih ukrepov za upravljanje ribištva, namenjenih zagotavljanju skladnosti s členom 6(2) direktive o habitatih. Pristop k oceni tveganja je na ravni EU predlagala tudi strokovna skupina za pomorstvo (glej Prilogo 5.2). Če ni nacionalnih pristopov, se lahko kot izhodišče uporabi ocena tveganja, razvita na ravni EU.

7.

Uporaba takšnih matrik za oceno tveganja omogoča prepoznavanje ribolovnega orodja, ki bi lahko povzročilo poslabšanje stanja habitatov ali pomembno vznemirjanje vrst. Verjetni vpliv je nato treba oceniti glede na cilje ohranjanja za posamezno območje (glej poglavje 3, Priloga 1). Če je verjetno, da bo ribolovna dejavnost povzročila poslabšanje stanja habitatov ali pomembno vznemirjanje vrst, zavarovanih na območju, mora država članica storiti vse potrebno za preprečitev takega poslabšanja stanja ali pomembnega vznemirjanja z uvedbo potrebnih ukrepov za upravljanje ribištva.

8.

V primeru negotovosti, na primer zaradi pomanjkanja podatkov o habitatih ali vrstah, ribolovnem naporu ali vplivu določenega ribolovnega orodja, je treba uporabljati previdnostni pristop, dokler se ne zbere dovolj podatkov. To pomeni, da se lahko, dokler učinki ribolovne dejavnosti na zavarovane habitate ali vrste niso popolnoma očitni, štejejo za potrebne zaščitni ukrepi, kot sta omejitev ali prepoved ribolova (47). To je v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva v okviru SRP (48), v skladu s katerim pomanjkanje ustreznih znanstvenih informacij ne sme upravičiti odložitve ali nesprejetja ukrepov upravljanja za ohranitev ciljnih vrst, z njimi povezanih ali od njih odvisnih vrst in neciljnih vrst ter njihovega okolja.

4.4.   Kaj je „vse potrebno“?

1.

Neposredno veljavni regulativni ukrepi so potrebni za vsa območja Natura 2000, kjer potekajo ribolovne dejavnosti in pri katerih je dokazano, da obstaja tveganje za poslabšanje stanja habitatov ali pomembno vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena (49).

2.

Ni sprejemljivo čakati, da se zgodi poslabšanje stanja ali vznemirjanje, preden se sprejmejo ukrepi, države članice pa morajo sprejeti vse ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da se ne zgodi poslabšanje stanja ali pomembno vznemirjanje.

3.

Če je negativen vpliv že nastal, je treba ta vpliv odpraviti, po potrebi z ustavitvijo dejavnosti in/ali s sprejetjem ukrepov za ublažitev in obnovitev (50).

4.

Prostovoljni sporazumi, kot je kodeks ravnanja za ribolov na območju Natura 2000, verjetno ne bodo zadostovali za izpolnitev obveznosti iz člena 6(2), prav tako pa ne bo zadostoval postopek ocene tveganja, v katerem se opredelijo potrebni ukrepi, vendar jim ni zagotovljena zakonska podlaga. Sodišče je ugotovilo, da nesprejetje pravno zavezujočih zaščitnih ukrepov proti določenim dejavnostim, ki povzročajo slabšanje stanja habitatov na območjih, pomeni kršitev člena 6(2) direktive o habitatih (51). Sodišče je ugotovilo tudi, da upravičenja, ki pristojnim organom omogočajo sklepanje sporazumov o upravljanju območij z lastniki ali uporabniki območij, niso bila zadostna za izvajanje člena 6(2), saj so bila nezavezujoča (52). Primeri uporabe člena 6(2) za ribolovne dejavnosti Poleti 2014 je Danska – skupaj s Švedsko in Nemčijo – sprejela ukrepe na sedmih območjih pod svojo suverenostjo v Baltskem morju, da bi zagotovila ustrezno varstvo zavarovanih grebenskih struktur (habitatni tip 1170) pred ribolovnimi dejavnostmi in s tem (i) prispevala k izpolnjevanju obveznosti doseganja ugodnega stanja ohranjenosti ter (ii) k izpolnjevanju zahtev iz člena 6(2) direktive o habitatih. Stanje ohranjenosti grebenskih struktur na sedmih območjih je „neugodno“ zaradi fizičnih motenj in razmeroma visoke ravni hranil v vodnem stolpcu. V skladu z načrti upravljanja za sedem območij Natura 2000 je ribolov z mobilnim pridnenim orodjem opredeljen kot grožnja grebenskim strukturam in morebitna grožnja peščenim obrežjem. Danska, Nemčija in Švedska so 13. marca 2015 Komisiji predložile predlog ohranitvenih ukrepov na področju ribištva za varstvo grebenskih struktur na danskih območjih Natura 2000 v Baltskem morju s prepovedjo vseh ribolovnih dejavnosti s pridnenim orodjem na omejenih območjih. Te ukrepe je Komisija sprejela z delegiranim aktom (53). Za več podrobnosti glej Prilogo 6.

5.   Uporaba člena 6(3) direktive o habitatih za ribolovne dejavnosti

Člen 6(3) Pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti lahko pomembno vplival na območje, je treba opraviti ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja. Glede na ugotovitve presoje posledic za območje in ob upoštevanju določb odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti.

V členu 6(3) je opredeljen postopni postopek obravnavanja načrtov in projektov, ki lahko pomembno vplivajo na območje Natura 2000. Dejavnosti, ki ne spadajo na področje uporabe člena 6(3), bodo še vedno morale biti skladne z določbami člena 6(2) direktive o habitatih (54).

Prvi del tega postopka je sestavljen iz faze predhodne presoje („pregled“) za določitev, ali je, prvič, načrt ali projekt neposredno povezan z upravljanjem zadevnega območja ali potreben zanj in, drugič, ali bi lahko pomembno vplival na zadevno območje. Drugi del postopka se nanaša na ustrezno presojo glede na cilje ohranjanja območja, tretji pa na odločitev pristojnih nacionalnih organov.

5.1.   Kdaj se uporablja člen 6(3) direktive o habitatih?

1.

Člen 6(3) se stalno uporablja za vsa območja, pomembna za Skupnost, posebna ohranitvena območja in posebna območja varstva.

2.

Uporablja se za: — dejavnosti, za katere ni potrebno dovoljenje, vendar bi lahko pomembno vplivale na območje (55), — posege v naravno okolje, vključno z rednimi dejavnostmi, namenjenimi izkoriščanju naravnih virov (56), — ponavljajoče se dejavnosti, ki se izvajajo periodično (57); — intenzifikacijo dejavnosti (58); — spremembe načrtov in projektov (59); — dejavnosti zunaj območja, ki pa bi lahko pomembno vplivale nanj (60).

3.

Za določene dejavnosti ni mogoče določiti splošne izjeme (61).

4.

Obseg projekta ni pomemben (62).

5.

Presoja načrta ne izvzema posameznih projektov iz presoje. V vseh primerih je ključni omejevalni dejavnik v skladu s členom 6(3), ali bi lahko prišlo do pomembnega vpliva na območje. Člen 6(3) se torej uporablja za ribolovne dejavnosti, ki bi lahko pomembno vplivale na območje do te mere, da bi bilo ogroženo doseganje ciljev ohranjanja tega območja.

5.2.   Kaj so „načrti“ in „projekti“?

1.

Izraz „načrt“ ima širok pomen, saj vključuje načrte rabe prostora ali prostorske načrte in sektorske načrte ali programe (63). V okviru ribolovnih dejavnosti so med načrti, ki jih je treba upoštevati, na primer pomorski prostorski načrti v skladu z Direktivo 2014/89/EU (64), če vključujejo ribolovne dejavnosti ali posebne načrte za upravljanje ribištva.

2.

Načrti za upravljanje ribištva, ki jih morajo države članice upoštevati, vključujejo na primer načrte upravljanja za ribolovne dejavnosti, ki se znotraj njihovih teritorialnih voda opravljajo z vlečnimi mrežami, s potegalkami odprtega morja, obalnimi potegalkami, obkroževalnimi mrežami in strgačami, ki so jih države članice sprejele v skladu s členom 19 uredbe o Sredozemskem morju (65), če bi lahko pomembno vplivali na območje Natura 2000 glede na cilje ohranjanja tega območja (66).

3.

Kar zadeva pravni standard za „projekt“, Sodišče uporablja izjemno široko razlago, ki vključuje vse projekte v smislu direktive o presoji vplivov na okolje (67) in zajema celo vsako dejavnost, ki bi lahko pomembno vplivala na zavarovano območje (68). Sodišče je že razsodilo, da se lahko dejavnosti pašne reje živine in vnosa gnojil na ali v tla v bližini območij Natura 2000 opredelita za „projekt“ (69).

4.

V sodbi o strojnem nabiranju školjk srčank na posebnem območju varstva Waddenzee na Nizozemskem (70) je Sodišče ugotovilo, da dejstvo, da se ribolovna dejavnost na območju izvaja periodično že več let in da je treba zanjo vsako leto pridobiti dovoljenje, pri čemer je za vsako novo izdajo potrebna presoja možnosti nadaljevanja te dejavnosti in območja, na katerem se lahko nadaljuje, samo po sebi ni ovira za to, da bi jo ob vsaki prošnji lahko šteli za ločen načrt ali projekt v smislu direktive o habitatih.

5.

Člen 6(3) se zato uporablja za vse ribolovne dejavnosti na območjih Natura 2000, za katere se izdajo ali obnovijo posebna dovoljenja za izvajanje ribolovnih dejavnosti v določenem obdobju, na določenem območju ali za določen ribolov pod posebnimi pogoji.

6.

Spremembe intenzivnosti obstoječega pritiska, v tem primeru ribolovne dejavnosti, bo morda treba upoštevati v skladu s členom 6(3) (71), zlasti če zanje veljajo posebne zahteve za dovoljenje in če niso obravnavane v skladu s členoma 6(1) in 6(2). Tak primer bi lahko bil, ko se izdajo nova ali dodatna dovoljenja za ribolov na območju Natura 2000.

7.

Načrti in projekti, ki so neposredno povezani z upravljanjem ohranjanja območja, bodisi posamezno bodisi kot sestavni deli drugih načrtov in projektov, bi morali biti načeloma izključeni iz določb člena 6(3), kljub temu pa se lahko zahteva presoja za njihove sestavne dele, ki niso povezani z ohranjanjem (72).

8.

Ukrepi, ki urejajo ribolovne dejavnosti, bi se lahko na primer glede na svojo vsebino šteli za „načrt[e] ali projekt[e], […] neposredno povezan[e] z upravljanjem območja ali zanj potreb[ne],“ in bi bili zato izvzeti iz ustrezne presoje v skladu s členom 6(3). Vendar pa je treba skrbno preučiti verjetne učinke teh ukrepov, kot so preselitev ribolovnih dejavnosti znotraj istega ali na druga območja Natura 2000 ali učinki prilagoditve orodja, ki koristi eni vrsti, zavarovani na območju, lahko pa prizadene drugo, in zanje po potrebi opraviti presojo.

9.

Člen 6(3) direktive o habitatih se lahko uporablja le za načrte ali projekte, ki jih morajo odobriti organi držav članic, in ne za tiste, ki jih sprejme Evropska unija.

5.3.   Kaj je „ustrezna presoja“?

Komisija v smernicah o izvajanju člena 6 priporoča, naj bo poudarek presoje na objektivnem dokazovanju, podprtem z dokazi, da ne bo verjetnih pomembnih vplivov na območje Natura 2000 (pregled) glede na njegove cilje ohranjanja ali da ne bo škodljivih vplivov na celovitost območja Natura 2000 (ustrezna presoja). Ustrezna presoja se zato osredotoča prav na vpliv na vrste in/ali habitate, za katere je območje določeno.

1.

Za skladnost s členom 6(3) mora ustrezna presoja vsebovati popolne, natančne in dokončne ugotovitve, ki lahko odpravijo vsak razumen znanstveni dvom glede učinkov na območje glede na cilje ohranjanja (73).

2.

Osredotočiti se mora na posledice načrta ali projekta za območje glede na cilje ohranjanja tega območja.

3.

Zato je treba upoštevati značilne vrste zadevnega habitata ali vrste, ki so del prehranjevalnih spletov, od katerih je odvisna ciljna značilnost območja (74). V tem okviru bi bilo smiselno razmisliti o izvajanju celostnega pristopa k upravljanju območja, pri čemer se upošteva celoten ekosistem. To bi lahko omogočilo hitrejšo obnovo in večjo okoljsko odpornost ekosistema.

4.

Čeprav je ustrezna presoja lahko del presoje vplivov na okolje, kot to zahteva direktiva o presoji vplivov na okolje, ali strateške presoje vplivov na okolje, kot to zahteva direktiva o strateški presoji vplivov na okolje (75), ali pa se izvaja vzporedno s tem postopkom, mora biti jasno razločljiva od teh drugih presoj, saj ugotovitve ustrezne presoje (tj. ali je mogoče ugotoviti, da zadevna dejavnost ne bo škodovala celovitosti območja) določajo izdajo dovoljenja, kot je določeno v členu 6(3), drugi stavek.

5.

Za načrte in projekte, ki niso na območjih Natura 2000, bo še vedno potrebna ustrezna presoja glede na cilje ohranjanja območja, če obstaja verjetnost pomembnega vpliva na ta območja. Pri ribištvu je primer ribolovna dejavnost, ki poteka zunaj območja Natura 2000 in povzroča oblake sedimentov, ki pomembno vplivajo na bentoške združbe, zavarovane na območju, ali ribolovne dejavnosti zunaj območja, ki zaradi zelo mobilne narave vrst škodljivo vplivajo na populacije vrst, zavarovanih na območju.

6.

Ustrezna presoja bi morala pristojnim organom nazadnje omogočiti, da ugotovijo, ali načrt ali projekt ne bo škodljivo vplival na celovitost zadevnega območja (76) glede na cilje njegovega ohranjanja. Primeri uporabe člena 6(3) za ribolovne dejavnosti Na Irskem je minister za kmetijstvo, prehrano in pomorstvo po tem, ko je bil leta 2021 predložen osnutek načrta Natura za ribištvo, v katerem so določene ureditve upravljanja, ki jih morajo izvajati lastniki plovil z dovoljenji za nabiranje užitnih srčank (Cerastoderma edule) v Dundalškem zalivu (posebno območje varstva IE0004026 in posebno ohranitveno območje IE0000455), odločil, da je treba opraviti ustrezno presojo osnutka načrta v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih. Morski inštitut je pripravil poročilo o ustrezni presoji, poročilo in priloge, vključno s samim osnutkom načrta Natura za ribištvo, pa so bili objavljeni za šesttedensko obdobje javnega posvetovanja. Minister se je po prejemu morebitnih pripomb ali predlogov in v povezavi z izidom ustrezne presoje odločil sprejeti spremenjeno različico načrta Natura za ribištvo. Za nadaljnje informacije glej Prilogo 7. Na Nizozemskem je bila leta 2024 nizozemskemu ministrstvu za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane predložena nova prošnja za dovoljenje za nabiranje nožničark (Ensis) na več območjih Natura 2000. Da bi se taka prošnja za dovoljenje lahko obravnavala, ji mora biti priložena ustrezna presoja, v kateri so opisani morebitni negativni vplivi dejavnosti na cilje ohranjanja zadevnih območij Natura 2000 ali na naravne značilnosti teh območij. Na podlagi ugotovitev ustrezne presoje je bilo odločeno, da se izda dovoljenje za nabiranje nožničark na določenih območjih območij Natura 2000 pod določenimi pogoji. Dovoljenja veljajo šest let. Nato je treba predložiti novo prošnjo za dovoljenje, ki ji je priložena nova ustrezna presoja. Za nadaljnje informacije glej Prilogo 7.

5.4.   Kaj je „pomemben vpliv“?

1.

Izraz „pomemben“ je treba razlagati objektivno.

2.

Pomembnost vplivov bi bilo treba določiti glede na posamezne značilnosti in okoljske razmere zavarovanega območja, na katero se nanaša načrt ali projekt, ob upoštevanju ciljev ohranjanja območja in ekoloških značilnosti (77).

3.

Ustrezna presoja glede na cilje ohranjanja območja je potrebna vedno, kadar obstaja razumen dvom o neobstoju pomembnih škodljivih vplivov (78).

4.

Ta presoja, ali so lahko cilji ohranjanja območja ogroženi, mora temeljiti na najboljših utrjenih znanstvenih spoznanjih na zadevnem področju.

5.

V okviru ribolova bodo verjetno obstajale okoliščine, v katerih ni dovolj znanstvenih spoznanj o verjetnih vplivih, na primer v zvezi z novimi ribolovnimi metodami, spreminjajočo se intenzivnostjo obstoječih ribolovnih dejavnosti, obstoječim ribolovnim orodjem, ki se uporablja na nove načine, ali v primeru manj dobro preučenih medsebojnih vplivov. V takih okoliščinah je Sodišče Evropske unije razsodilo, da je treba v primeru dvoma o neobstoju pomembnih vplivov opraviti ustrezno presojo glede na cilje ohranjanja območja in da mora določitev vplivov temeljiti na previdnostnem načelu (79).

6.

V skladu s previdnostnim načelom tveganje pomembnega vpliva obstaja, če na podlagi objektivnih informacij ni mogoče izključiti, da bo načrt ali projekt pomembno vplival na zadevno območje (80).

7.

Zmanjševanje škode (npr. zmanjševanje vpliva določenega ribolovnega orodja) v okviru omejitev sedanje tehnologije ni dovolj za sklep, da ne bo pomembnega vpliva. Sodišče je na primer menilo, da „obveznost preveritve, da so škodljivi učinki na okolje, ki se jim z najnovejšo tehnologijo ni mogoče izogniti, zmanjšani na minimum, ne zagotavlja, da tak projekt ne bi povzročil omenjene škode“ (81).

8.

Obstajajo številne študije, v okviru katerih se preučujejo in sporočajo možni učinki gospodarskega in rekreacijskega ribolova na morsko biotsko raznovrstnost v evropskih vodah, ki jih je mogoče uporabiti kot podlago za ustrezno presojo ribolovnih dejavnosti. Vključujejo študije o medsebojnih vplivih s habitati in vrstami, ki so zavarovane značilnosti morskih območij Natura 2000 (82). Več držav članic, ki so izvedle takšne analize, je svoje ugotovitve povzelo v matrikah, ki prikazujejo, ali se pričakuje, da bodo različne ribolovne metode pomembno vplivale na značilnosti območij Natura 2000 (glej poglavje 4 in Prilogo 5).

9.

Spremljanje učinkovitosti sprejetih ukrepov za ublažitev se ne more šteti za zadostno za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz člena 6(3) direktive o habitatih (83), saj „prav ob sprejetju odločbe, s katero se dovoli izvedba projekta, z znanstvenega vidika ne sme obstajati razumen dvom o neobstoju škodljivih učinkov na celovitost zadevnega območja“ (84).

5.5.   Kaj so vplivi v povezavi z drugimi načrti ali projekti?

1.

Pri določanju verjetnih pomembnih vplivov je treba pri presoji zadevnega načrta ali projekta upoštevati tudi kakršno koli povezavo z drugimi načrti in/ali projekti, da se upoštevajo morebitni kumulativni vplivi.

2.

Določba o vplivih v povezavi z drugimi načrti ali projekti se nanaša na druge načrte ali projekte, ki so že zaključeni, tiste, ki so odobreni, vendar niso zaključeni, in tiste, ki so trenutno predlagani (85), tudi če ti načrti ali projekti obstajajo že pred datumom prenosa direktive o habitatih (86).

3.

Na področje uporabe teh določb spadajo tudi različne vrste načrtov in projektov. To pomeni, da uporaba člena 6(3) ne zahteva le presoje ribolovnih načrtov in projektov, ki bi lahko pomembno vplivali na območje Natura 2000, temveč tudi vseh verjetnih vplivov, ki izhajajo iz povezave z drugimi vrstami načrtov in projektov, kot so dela za zavarovanje obale, gradnja vetrnih elektrarn na morju in zbiranje izkopanega materiala.

4.

Kumulativne vplive, ki izhajajo iz načrtov in projektov na različnih ravneh, ter morebitne vplive številnih manjših projektov in različnih vrst načrtov in projektov je treba analizirati na ta način, ne glede na to, ali se šteje, da bi lahko posamično imeli pomemben vpliv.

5.

Glavni izziv je lahko usklajevanje s številnimi drugimi načrti in projekti ali pomanjkanje podatkov. V takih okoliščinah so potrebna najboljša znanstvena spoznanja, kadar pa takih podatkov ali spoznanj ni ali so nezadostni, je treba uporabiti previdnostno načelo (87)..

6.

Pomorski prostorski načrti v skladu z Direktivo 2014/89/EU, ki vključujejo območja Natura 2000 ali lahko vplivajo nanje, morajo biti predmet člena 6(3) (88). Dejavnosti, zajete v načrtih, vključno z ribolovom, je treba oceniti, tudi v širšem geografskem obsegu, pri čemer je treba upoštevati kumulativne vplive prek morskih meja. To lahko zahteva pridobitev informacij od drugih držav članic.

7.

Pri ocenjevanju vplivov v povezavi z ribolovnimi načrti in projekti je morda treba upoštevati tudi načrte in projekte, ki potekajo v različnih časovnih obdobjih (npr. poletni in zimski ribolov), so osredotočeni na različna geografska območja (npr. peščena obrežja in sosednji grebeni) ali so prostorsko ločeni znotraj istega geografskega območja (npr. v bentoških in pelagičnih habitatih).

8.

Ribištvo je po svoji naravi čezmejno. Gospodarski subjekti EU v ribiškem sektorju delujejo v okviru SRP, pri čemer imajo plovila, ki plujejo pod zastavo držav članic, posebne pravice in dostop do določenih ribolovnih območij tako v svojih vodah kot v vodah drugih držav članic. Konvencija iz Espooja (89), ki se v EU izvaja z direktivama o presoji vplivov na okolje in strateški presoji vplivov na okolje, zahteva, da se pri presojah upoštevajo čezmejni vplivi. Zato je jasno, da je treba čezmejne vplive upoštevati tudi pri ustreznih presojah v skladu s členom 6(3). Ti vplivi se lahko pojavijo prostorsko, npr. zaradi ribolovnih dejavnosti v vodah ene države članice, ki vplivajo na habitate in vrste Natura 2000 v drugi državi članici, ali v primeru, ko flota ene države članice lovi na območju Natura 2000 druge države članice.

9.

V primeru ribištva bo celovita presoja vplivov v povezavi z drugimi načrti ali projekti zunaj teritorialnih voda, tj. tudi na območju, kjer država članica izvaja jurisdikcijo (in v nekaterih primerih znotraj območja 6–12 navtičnih milj, kjer obstajajo posebne ureditve dostopa v skladu s členom 5 in Prilogo I k uredbi o SRP), najverjetneje zahtevala upoštevanje načrtov in projektov iz več kot ene države članice. Prav tako je lahko pomembno oceniti vplive v povezavi z drugimi načrti ali projekti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije.

5.6.   Kaj je „celovitost območja“?

1.

Celovitost območja vključuje njegove značilnosti in ekološke funkcije (90).

2.

Vplive na celovitost območij Natura 2000 je treba presojati glede na cilje ohranjanja, določene za vsak zavarovan habitat, sklop habitatov, značilne vrste, ki sestavljajo te habitate (91), in/ali populacije vrst, za katere so območja določena.

3.

Celovitost območja bo treba obravnavati tudi z vidika skladnega skupka ekološke strukture, funkcije in ekoloških procesov na celotnem območju. Lahko se upošteva tudi, da je odporno in sposobno razvoja na načine, ki so ugodni za ohranjanje (92).

4.

V skladu z določbami člena 6(4) nacionalni organi „ne smejo dovoliti posegov, ki bi lahko trajno ogrozili ekološke značilnosti območij, ki zajemajo prednostne naravne habitatne tipe“ (93). Poleg tega bo „trajn[a] in nepopravljiv[a] izgub[a] vsega ali dela prednostnega naravnega habitatnega tipa, [pri čemer je] cilj ohranitve tega tipa […] upravičil opredelitev zadevnega območja […], […] škodoval[a] celovitosti tega območja. […] Za namene te presoje je treba uporabiti previdnostno načelo (94)“. Logika take razlage bi veljala tudi za neprednostne habitatne tipe in habitate vrst (95). Primer vplivov na celovitost območja V okviru ribolovne dejavnosti lahko na celovitost območja na primer vpliva uporaba pridnenega vlečnega orodja, za katero je znano, da zmanjšuje strukturno kompleksnost nekaterih habitatov z mehkimi sedimenti in povzroča spremembe v prevladujočih in značilnih vrstah. Odstranjevanje plenilskih rib lahko prav tako vpliva na celovitost območja, na primer s spremembo gostote populacije morskih ježkov. Ena od posledic so lahko fazni premiki iz strukturno zapletenih združb makroalg v „pustinje morskih ježkov“ na območjih, kjer je prej prevladoval rod Cystoseira ali kelpovi gozdovi (96).

5.7.   Kakšno je razmerje med členom 6(2) in členom 6(3)?

1.

Člen 6(2) in člen 6(3) sta namenjena zagotavljanju enake ravni varstva naravnih habitatov in habitatov vrst (97).

2.

Določbe člena 6(2) se za območje uporabljajo ves čas, medtem ko se določbe člena 6(3) uporabljajo le, če se predlaga načrt ali projekt, ki bi lahko pomembno vplival na območje.

3.

Ukrepi, sprejeti na podlagi člena 6(2), lahko olajšajo uporabo člena 6(3). Ocene tveganja za določitev, katere ribolovne dejavnosti bi lahko negativno vplivale na vrste in habitate, zavarovane na območju, in so zato zajete s členom 6(2), bi lahko na primer pripomogle k preučitvi načrtov in projektov, ki vključujejo te iste dejavnosti, glede na njihovo verjetnost, da bodo pomembno vplivali na celovitost območja, kot del „pregleda“ za ustrezno presojo.

4.

Podobno bi lahko z omejitvami določenih ribolovnih dejavnosti, kot so urejanje njihovega območja, intenzivnosti ali načina izvajanja, določenimi na podlagi takšne ocene tveganja za preprečevanje poslabšanja stanja habitatov in pomembnega vznemirjanja vrst, odpravili ali zmanjšali potrebo po dodatnih ukrepih za ublažitev, ki jih je treba določiti na podlagi ustrezne presoje iz člena 6(3). Vendar bo za dano območje Natura 2000 na koncu potrebna presoja za posamezno območje, da se potrdi pristop takih ukrepov in njihova zadostnost glede na cilje ohranjanja območja ter značilnosti predlaganega načrta ali projekta.

5.

Če je potreben pregled načrta ali projekta za skladnost z določbami člena 6(2), ga je treba opraviti v skladu z zahtevami iz člena 6(3) (98). To velja, kadar je bil projekt ali dejavnost odobren pred vključitvijo območij na seznam območij, pomembnih za Skupnost, ali njihovo razvrstitvijo kot posebna območja varstva, in če zanju ne velja obveznost presoje njunih posledic za habitatne tipe in vrste na podlagi člena 6(3), vendar bi njuni vplivi lahko negativno vplivali na celovitost teh območij.

6.   Uporaba člena 6(4) direktive o habitatih za ribolovne dejavnosti

Člen 6(4) Če je treba kljub negativni presoji posledic za območje izvesti načrt ali projekt iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, vključno tistih socialne ali gospodarske narave, in ni drugih ustreznih rešitev, država članica izvede vse izravnalne ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva celovite usklajenosti Nature 2000. O sprejetih izravnalnih ukrepih obvesti Komisijo. Če je zadevno območje območje s prednostnim naravnim habitatnim tipom in/ali prednostno vrsto, se lahko upoštevajo le razlogi, povezani z zdravjem ljudi ali javno varnostjo, ali koristnimi posledicami bistvenega pomena za okolje ali drugimi, po predhodnem mnenju Komisije nujnimi razlogi prevladujočega javnega interesa.

S členom 6(4) so dovoljene izjeme od splošnega pravila iz člena 6(3), vendar njegova uporaba ni samodejna. Nacionalni organ odloči, ali se lahko uporabijo pogoji za odstopanje od člena 6(3), če je bilo z ustrezno presojo ugotovljeno, da bo načrt ali projekt škodljivo vplival na celovitost zadevnega območja, ali v primeru dvoma, ali bi se taki škodljivi vplivi lahko pojavili.

6.1.   Kdaj se uporablja člen 6(4) direktive o habitatih?

1.

Kadar na podlagi ustrezne presoje načrtov ali projektov ni mogoče skleniti, da ne bo vplivov na celovitost zadevnih območij, lahko pristojni organi te načrte ali projekte odobrijo le, če se zahteva odstopanje v skladu z določbami člena 6(4).

2.

Na področju ribištva bi se to moralo nanašati na ribolovne dejavnosti, ki imajo pomemben vpliv na območje Natura 2000, kot je ugotovljeno v postopku v skladu s členom 6(3).

3.

Tri ključne zahteve za uporabo člena 6(4), ki jih je treba izpolniti in dokumentirati, so: — preučene so bile druge ustrezne rešitve, pri čemer je mogoče dokazati, da različica, predložena v odobritev, najmanj škoduje habitatom, vrstam in celovitosti območja Natura 2000; — obstajajo nujni razlogi prevladujočega javnega interesa, vključno s „tisti[mi] socialne ali gospodarske narave“; — sprejeti so bili vsi izravnalni ukrepi, potrebni za zaščito celovite usklajenosti omrežja Natura 2000.

6.2.   Kaj so „druge ustrezne rešitve“?

1.

Druge ustrezne rešitve se lahko nanašajo na drugo ustrezno zasnovo projekta, različne obsege ali širše možnosti za dosego istega splošnega cilja.

2.

Preučitev drugih ustreznih rešitev iz člena 6(4) vključuje naslednje naloge: — opredelitev drugih ustreznih rešitev; — primerjalno oceno obravnavanih drugih ustreznih rešitev; — utemeljitev neobstoja drugih ustreznih rešitev, ki jih je mogoče upoštevati v skladu s členom 6(4) (če je to ustrezno).

3.

Ekonomski stroški ukrepov, ki jih je morda treba upoštevati pri pregledu drugih ustreznih rešitev, ne morejo biti edini odločilni dejavnik pri izbiri drugih ustreznih rešitev (99).

4.

Neobstoj drugih ustreznih rešitev je treba dokazati, preden se preuči, ali je načrt ali projekt potreben iz nujnih razlogov javnega interesa (100).

5.

V primeru ribolovnih dejavnosti bi bilo treba na primer dokazati, da vrst, na katere je usmerjen zadevni ribolov, ni mogoče uloviti z drugo opremo, ki nima pomembnega vpliva na območje, da jih ni mogoče uloviti na drugem območju zunaj območja Natura 2000 in da ni mogoče uporabiti drugih vrst za doseganje cilja zagotavljanja hrane.

6.3.   Kaj so „nujni razlogi prevladujočega javnega interesa“?

1.

Zdravje ljudi, javna varnost in koristne posledice bistvenega pomena za okolje so primeri nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa.

2.

Javni interesi se lahko pojavijo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Cilje ohranjanja iz Direktive lahko odtehtajo le javni interesi, ne glede na to, ali jih spodbujajo javni ali zasebni organi. Projekti, ki jih načrtujejo zasebni organi, se lahko preučijo le, kadar dokazano upoštevajo takšne javne interese.

3.

Javni in prevladujoči interes pomeni, da mora biti načrt ali projekt tako pomemben, da lahko odtehta cilj Direktive, ki je ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Javni interes je lahko prevladujoč le, če je dolgoročen.

4.

Kadar je prizadet prednostni naravni habitatni tip ali prednostna vrsta, so edini preudarki, ki se lahko navedejo kot nujni razlogi prevladujočega javnega interesa v skladu s členom 6(4) direktive o habitatih, tisti, ki se nanašajo na zdravje ljudi ali javno varnost ali na koristne posledice bistvenega pomena za okolje. Za druge nujne razloge prevladujočega javnega interesa je potrebno mnenje Komisije.

5.

Na obalnih območjih, ki so močno odvisna od ribištva, je lahko takšen javni interes socialne ali gospodarske narave povezan s pomenom ribištva kot glavnega ali edinega vira zaposlitve in dohodka za lokalno skupnost.

6.4.   Kaj so „izravnalni ukrepi“?

1.

Izravnalni ukrepi so ukrepi, ki so specifični za projekt ali načrt ter se izvajajo poleg ukrepov, ki se nanašajo na običajne naloge, ki izhajajo iz direktiv o pticah in habitatih.

2.

Izravnalni ukrepi se lahko obravnavajo le v okviru člena 6(4).

3.

So neodvisni od projekta (vključno z vsemi povezanimi ukrepi za ublažitev).

4.

Njihov namen je izravnati preostale negativne vplive načrta ali projekta na zadevne vrste ali habitate, tako da se ohrani splošna ekološka usklajenost omrežja Natura 2000.

5.

Izravnalni ukrepi, ustrezni ali potrebni za izravnavo škodljivih vplivov na območje Natura 2000 (tj. poleg tistega, kar se že zahteva v skladu z direktivama), lahko vključujejo oblikovanje habitatov, obnovo habitatov, okrepitev populacij, ponovno naselitev vrst itd. Opozoriti je treba, da je lahko ponovna vzpostavitev habitatov v morskem okolju negotova in zahtevna (zlasti na obsežnih območjih), draga in lahko traja desetletja.

6.

Načeloma mora biti rezultat izravnalnih ukrepov dosežen, ko se zadevno območje poškoduje. V nekaterih okoliščinah, kadar tega ni mogoče uresničiti v celoti, je potrebna čezmerna izravnava za vmesne izgube (101).

7.

Določitve novih območij Natura 2000, ki so del izravnalnih ukrepov, je treba Komisiji predložiti pred izvajanjem ukrepov in pred izvedbo projekta, vendar po njegovi odobritvi. Nove določitve morajo izpolnjevati pogoje za določitev v skladu z ustreznimi merili iz direktive o habitatih oziroma direktive o pticah in morajo biti Komisiji na voljo prek vzpostavljenih postopkov za sezname EU za območja, pomembna za Skupnost, in za razvrstitve posebnih območij varstva.

7.   Uporaba člena 6 direktive o habitatih in člena 4 direktive o pticah v okviru skupne ribiške politike

Ohranjanje morskih bioloških virov v okviru SRP je izključna pristojnost Evropske unije v skladu s členom 3(1), točka (d), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ukrepe za zagotovitev skladnosti držav članic s členom 6 direktive o habitatih in členom 4 direktive o pticah glede gospodarskega in rekreacijskega ribolova v morskih vodah je zato treba sprejeti v skladu s pravili in postopki SRP (102).

Pravila SRP so namenjena zagotavljanju trajnostne rabe in ohranjanja morskih bioloških virov z vključitvijo določb, katerih cilj je zmanjšati vpliv ribištva na morski ekosistem, npr. preprečevanja prilova občutljivih vrst ali omejevanja vpliva ribolovnega orodja na občutljive habitate morskega dna. Za ta namen se lahko uporabijo številna orodja SRP za upravljanje ribolovnih dejavnosti v skladu z različnimi uredbami o ribištvu, da se zagotovi skladnost s pravili in postopki SRP ter ustreznimi obveznostmi držav članic v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji ter direktivama o pticah in habitatih.

Načeloma EU sprejema ohranitvene ukrepe na področju ribištva po rednem zakonodajnem postopku (soodločanje) ali, kjer je tako določeno, jih sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU (103) ali Komisija z delegiranimi ali izvedbenimi akti na podlagi pooblastil iz več aktov na področju ribištva. Nekateri od teh ukrepov so lahko pomembni za območja Natura 2000 za varovanje vrst in habitatov, navedenih v direktivah o pticah in habitatih. Takšni ukrepi so na primer prepoved ali omejitve uporabe nekaterih ribolovnih orodij in metod, kot so razstreliva, perkusijske naprave, strgače za nabiranje koral in grabila ali viseče mreže (104), ali prepoved ribolova z določenim mobilnim pridnenim orodjem v Sredozemskem morju nad dnom s pozejdonko in drugimi morskimi travami ter nad koralnimi habitati in maerlskim dnom (105). Prepoved ribolova pod določeno globino na območjih, kjer je znana ali verjetna prisotnost občutljivih morskih ekosistemov (106), je lahko pomembna tudi za območja Natura 2000. Ti ukrepi so zato lahko izhodišče za razmislek o tem, kako lahko države članice obstoječe ukrepe SRP nadalje dopolnijo z dodatnimi ukrepi za izvajanje ohranitvenih ukrepov na območjih Natura 2000, ki jih zahtevata člen 4 direktive o pticah in člen 6 direktive o habitatih.

V nekaterih primerih in pod določenimi pogoji so države članice pooblaščene za sprejemanje nacionalnih ohranitvenih ukrepov, ki vplivajo na ribolovne dejavnosti (glej poglavje 7.1). Področje uporabe teh ukrepov in pogoji zanje so določeni v zakonodaji o SRP (npr. uredba o SRP, uredba o tehničnih ukrepih (107) in uredba o Sredozemskem morju (108)).

SRP zagotavlja, da imajo ribiška plovila Unije enak dostop do voda in virov v vseh vodah Unije, razen tistih iz člena 5 uredbe o SRP (109). To pomeni, da morajo ukrepi, potrebni za uskladitev s členom 6 direktive o habitatih in členom 4 direktive o pticah, če zadevajo plovila drugih držav članic, veljati za vsa plovila EU, da bi preprečili diskriminacijo in zagotovili učinkovitost.

Za dosego tega SRP državam članicam omogoča, da v okviru regionalizacije predlagajo ukrepe v okviru SRP s tako imenovanim „skupnim priporočilom“  (110). Komisija te ukrepe sprejme z delegiranimi uredbami (111), ob upoštevanju vseh razpoložljivih znanstvenih mnenj in v skladu s pogoji, določenimi v zakonodaji (glej poglavje 7.2).

Nazadnje, Komisija lahko v nekaterih primerih sprejme ali začne postopek sprejetja ustreznih ukrepov. Na primer, če ni skupnega priporočila, mora Komisija v nujnih primerih in pod določenimi pogoji sprejeti ukrepe, ki jih predlagajo države članice in brez katerih bi bilo ogroženo doseganje ciljev, povezanih z vzpostavitvijo ohranitvenih ukrepov, in namere države članice (112). Ti ukrepi se uporabljajo za omejeno obdobje (113). Če se vse države članice ne uspejo dogovoriti o skupnem priporočilu, ki ga je treba predložiti Komisiji v roku iz člena 11 uredbe o SRP, ali če se šteje, da skupno priporočilo ni združljivo z zahtevami iz navedenega člena, lahko Komisija predloži predlog v skladu s Pogodbo (114).

7.1   Ukrepi, ki jih lahko države članice sprejmejo na nacionalni ravni

Države članice lahko sprejmejo nacionalne ukrepe na podlagi določb zakonodaje o SRP, če so skladni s cilji iz člena 2 uredbe o SRP, nediskriminatorni in vsaj tako strogi kot ukrepi po pravu EU.

7.1.1   Nacionalni ukrepi v okviru uredbe o skupni ribiški politiki

Člen 11 uredbe o SRP določa glavni posebni okvir, v katerem lahko države članice uvedejo ukrepe za upravljanje ribištva, potrebne za izpolnitev obveznosti iz člena 6 direktive o habitatih in člena 4 direktive o pticah, ki se uporabljajo za vode pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo.

Člen 11(1) državam članicam omogoča, da na svojih območjih Natura 2000 sprejmejo ohranitvene ukrepe, če ti ukrepi ne vplivajo na plovila iz drugih držav članic, pod pogojem, da so ti ukrepi skladni s cilji iz člena 2 uredbe o SRP in so potrebni za izpolnjevanje obveznosti držav članic na podlagi okoljske zakonodaje EU (člen 13(4) okvirne direktive o morski strategiji, člen 4 direktive o pticah ali člen 6 direktive o habitatih).

V skladu s členom 19 uredbe o SRP lahko država članica sprejme ukrepe za ohranitev staležev rib v vodah EU. Uporabljali bi se samo za ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo.

V skladu s členom 20 uredbe o SRP lahko država članica sprejme nediskriminatorne ukrepe za ohranjanje in upravljanje staležev rib ter vzdrževanje ali izboljšanje stanja ohranjenosti morskih ekosistemov znotraj 12 navtičnih milj od svojih temeljnih črt. Vendar je to dovoljeno le, če EU ne sprejme ohranitvenih ukrepov in ukrepov upravljanja posebej za to območje ali ukrepov, ki bi bili posebej namenjeni reševanju težave, ki jo je opredelila zadevna država članica.

Kadar je verjetno, da bodo ti ukrepi vplivali na ribiška plovila drugih držav članic, se sprejmejo le po posvetovanju s Komisijo, zadevnimi državami članicami in zadevnimi svetovalnimi sveti (115).

Nazadnje, s členom 13 uredbe o SRP je na države članice preneseno pooblastilo, da pod določenimi pogoji sprejmejo nujne ukrepe na podlagi dokazov o resni grožnji za ohranitev morskih bioloških virov ali morski ekosistem, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Na primer, francoski organi so januarja 2024 sprejeli „nujen ukrep“ v skladu s členom 13(1) uredbe o SRP. Namen ukrepa je bil zavarovati male kite in delfine z uvedbo enomesečne prepovedi ribolova z določenim ribolovnim orodjem v francoskih vodah Biskajskega zaliva za vse države članice (116).

7.1.2   Nacionalni ukrepi na podlagi uredbe o tehničnih ukrepih

V skladu s členom 11(4) uredbe o tehničnih ukrepih lahko država članica na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, uvede ukrepe za ublažitev ali omejitve uporabe določenega orodja kot sredstvo za zmanjšanje – in, kjer je mogoče, odpravo – ulova morskih sesalcev ali morskih plazilcev iz prilog II in IV k direktivi o habitatih ter vrst morskih ptic, ki jih zajema direktiva o pticah.

V skladu s členom 12 iste uredbe lahko zadevna država članica vzpostavi zaprta območja ali druge ohranitvene ukrepe za zaščito določenih občutljivih habitatov ali ranljivih morskih ekosistemov v vodah pod svojo suverenostjo ali jurisdikcijo.

7.1.3   Nacionalni ukrepi na podlagi drugih predpisov

Z drugimi predpisi je lahko državam članicam dovoljeno, da pod določenimi pogoji sprejmejo tehnične ukrepe v vodah pod svojo suverenostjo ali jurisdikcijo ali v zvezi s svojimi plovili.

Člen 7(2) uredbe o Sredozemskem morju državam članicam na primer omogoča, da v svojih teritorialnih vodah določijo nacionalna ribolovna zavarovana območja za ohranjanje in upravljanje živih vodnih virov ali za ohranjanje oziroma izboljšanje stanja ohranjenosti morskih ekosistemov.

Člen 19(2) iste uredbe jim omogoča, da določijo nacionalne načrte upravljanja za nekatere ribolovne dejavnosti v teritorialnih vodah, ki lahko vključujejo ukrepe za povečanje selektivnosti ribolovnega orodja, zmanjšanje zavrženih količin ali omejevanje ribolovnega napora.

7.2   Ukrepi, ki jih lahko države članice predlagajo v sprejetje EU (regionalizacija)

V skladu s členom 11(2) in (3) uredbe o SRP lahko, kadar imajo druge države članice neposreden upravljalni interes za ribištvo, na katerega bodo vplivali ohranitveni ukrepi na območjih Natura 2000 ene države članice, zadevne države članice Komisiji predložijo skupno priporočilo, ki vsebuje potrebne ohranitvene ukrepe.

Na Komisijo je preneseno pooblastilo, da sprejme takšne ukrepe z delegiranimi akti, s čimer se ti ukrepi uporabljajo za ribiška plovila vseh držav članic (117). Dobra praksa v postopku priprave skupnih priporočil v skladu s členom 11 uredbe o SRP je določena v ustreznem dokumentu s smernicami (118).

Delovni dokument služb Komisije o določitvi ohranitvenih ukrepov v okviru skupne ribiške politike za območja Natura 2000 in za namene okvirne direktive o morski strategiji Ta dokument so pripravile službe Komisije po posvetovanju s strokovnjaki držav članic in ustreznimi deležniki. Namen je določiti dobre prakse glede elementov, ki jih morajo države članice upoštevati pri pripravi skupnih priporočil za sprejetje ohranitvenih ukrepov v okviru uredbe o SRP. Cilj je pomagati jim pri izpolnjevanju obveznosti na podlagi: — člena 6 direktive o habitatih, — člena 4 direktive o pticah, — člena 13(4) okvirne direktive o morski strategiji. Pojasnjuje pravila in postopke za predložitev skupnega priporočila držav članic, da se Komisiji omogoči sprejetje ohranitvenih ukrepov z delegiranim aktom na podlagi člena 11(2) in (3) uredbe o SRP. Dokument je na voljo tukaj v vseh jezikih: https://ec.europa.eu/transparency/documents-register/detail?ref=SWD(2018)288&lang=sl.

V skladu z uredbo o tehničnih ukrepih lahko države članice predlagajo ukrepe, ki jih sprejme EU in se uporabljajo za širše morsko območje kot območja Natura 2000, kar lahko, brez poseganja v načrte upravljanja teh območij, prispeva tudi k zagotavljanju skladnosti držav članic s členom 6 direktive o habitatih in členom 4 direktive o pticah.

V skladu s členom 15(2) uredbe o tehničnih ukrepih se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov (na podlagi skupnega priporočila, predloženega v skladu s členom 18 uredbe o SRP), s katerimi se spremenijo, dopolnijo ali razveljavijo tehnični ukrepi, določeni v prilogah k navedeni uredbi, ali določijo odstopanja od njih. Taki ukrepi vključujejo zaprta ali omejena območja, omejitve uporabe ribolovnega orodja ali ukrepe za ublažitev za zmanjšanje naključnega ulova občutljivih vrst.

Člen 19 iste uredbe omogoča tudi zapore v realnem času v povezavi z določbami o spremembi ribolovnega območja, da se zagotovi varstvo občutljivih vrst, kot možnost, ki jo je mogoče uresničiti z regionalizacijo. Komisija mora take delegirane akte sprejeti na podlagi skupnega priporočila, ki ga predložijo države članice z neposrednim upravljalnim interesom, ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja. Države članice morajo zagotoviti znanstvene dokaze v podporo sprejetju teh ukrepov. Komisija lahko od Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) zahteva, da oceni skupna priporočila. Člen 21 podrobneje obravnava ukrepe ohranjanja narave, ki se lahko vključijo v skupna priporočila.

Ohranitveni ukrepi, sprejeti z regionalizacijo v okviru SRP, se pogosto nanašajo na ukrepe na področju ribištva za izboljšanje stanja habitatov ali habitatov vrst ali za ponovno vzpostavitev teh habitatov. Zato so lahko ti ukrepi na območjih Natura 2000 enaki kot ukrepi, ki jih zahteva uredba o obnovi narave (119). V tem primeru bi se uporabljale določbe te uredbe. To vključuje zahtevo, da se v nacionalnih načrtih za obnovo zagotovijo vse ustrezne informacije o navedenih ukrepih in da se v celoti izkoristijo orodja iz SRP. Države članice, ki pripravljajo nacionalne načrte za obnovo, morajo ob upoštevanju rokov iz člena 5 uredbe o obnovi narave (120), pravočasno začeti posvetovanja z drugimi državami članicami z neposrednim upravljalnim interesom, na katere vplivajo ti ukrepi, in ustreznimi svetovalnimi sveti na podlagi člena 18(2) uredbe o SRP, da se omogočita pravočasen dogovor o vseh skupnih priporočilih in njihova predložitev. V ta namen morajo države članice v nacionalni načrt za obnovo vključiti predvideni časovni okvir posvetovanja in predložitve skupnih priporočil. Države članice morajo skupna priporočila o ohranitvenih ukrepih, potrebnih za doseganje ciljev iz člena 5 uredbe o obnovi narave, predložiti najpozneje 18 mesecev pred rokom za zadevne cilje, določene za leta 2030, 2040 in 2050.

V nekaterih državah članicah je lahko območje Natura 2000 določeno na epikontinentalnem pasu (121), nad katerim so mednarodne vode. Ker se uporabljajo pravila SRP, se lahko, kadar je za zaščito teh območij potrebno upravljanje pridnenega ribolova, ukrepi za upravljanje ribištva v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem sedentarnih živih morskih virov (122) po potrebi sprejmejo v skladu s temi pravili, kot je opisano v poglavju 7. Taki ukrepi lahko tudi izvirajo iz ustreznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ali zahtevajo sodelovanje z njimi.

7.3   Skupna odgovornost držav članic

Glede na cilj omrežja Natura 2000, ki je omogočiti, da se vzdržuje ali obnovi ugodno stanje ohranjenosti naravnih habitatov v interesu Skupnosti in habitatov vrst v interesu Skupnosti na njihovem naravnem območju razširjenosti, ter glede na dolžnost lojalnega sodelovanja v skladu s Pogodbo, ki velja tudi med državami članicami (123), imajo države članice skupno odgovornost za varstvo območij Natura 2000. To pomeni, da čeprav je za varstvo območja v prvi vrsti odgovorna država članica, ki ga gosti, morajo druge države članice sodelovati in ukrepati, če je tako sodelovanje potrebno za izpolnjevanje pravnih zahtev direktiv o habitatih in pticah ter za doseganje njunih ciljev.

Kar zadeva ukrepe za upravljanje ribištva, kot je postopek iz člena 18 uredbe o SRP, morajo države članice medsebojno sodelovati pri oblikovanju skupnih priporočil. Komisija mora omogočiti lažje sodelovanje med državami članicami, po potrebi z zagotavljanjem, da se od ustreznih znanstvenih organov pridobijo znanstveni prispevki. Zlasti, če država članica, ki je začela postopek, na podlagi znanstvenih dokazov meni, da je določen ukrep bistven za doseganje ciljev ohranjanja, morajo države članice konstruktivno sodelovati pri doseganju dogovora o tem ukrepu za zagotovitev skladnosti s členom 6 direktive o habitatih in členom 4 direktive o pticah ter za izpolnitev dolžnosti lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PDEU.

8.   Ukrepi zunaj skupne ribiške politike, ki se uporabljajo za ribiška plovila

Organi države članice lahko uvedejo nacionalne ukrepe, ki niso povezani z upravljanjem ribištva, temveč se uporabljajo za vsa plovila, da bi zmanjšali določene vplive na habitate ali vrste, kot so trki kitov in delfinov s plovili, vplivi neavtohtonih vrst ali podvodni hrup. Lahko bi na primer urejali sidranje plovil za preprečevanje negativnih vplivov na morske grebene ali travnike pozejdonke. Prav tako bi lahko urejali hitrost plovil ali uporabo luči, vključno z določitvijo območij, ki se jim je treba izogniti, da bi preprečili trke ali zmanjšali vpliv podvodnega hrupa na kite in delfine ter vpliv luči plovil na morske ptice. Drug možen ukrep je določitev območij, ki se jim mora pomorski promet izogibati. Ti ukrepi se lahko uporabljajo za vsa plovila, vključno z ribiškimi plovili.

Mednarodna pomorska organizacija (IMO) lahko sprejme tudi ukrepe, ki se uporabljajo za ribiška plovila in varujejo morske ekosisteme, kot so ukrepi v zvezi z balastno vodo in upravljanjem biološkega obraščanja, katerih cilj je preprečiti vnos neavtohtonih vrst. Države članice lahko predlagajo, da Mednarodna pomorska organizacija sprejme takšne ukrepe, ki bi jim pomagali pri zagotavljanju skladnosti s členom 6 direktive o habitatih in členom 4 direktive o pticah. Odvisno od obsega predlaganih ukrepov in njihovega vpliva na običajni pomorski promet ter v skladu z Direktivo 2002/59/ES (124) bo morda treba take predloge predložiti Mednarodni pomorski organizaciji prek EU.

Primer ukrepov zunaj področja uporabe SRP, ki se uporabljajo za ribiška plovila Organ Transport Malta je izdal obvestila za pomorščake, katerih namen je zaščititi ogroženega sredozemskega viharnika (Puffinus yelkouan) z omejevanjem pomorskih dejavnosti v bližini devetih območij znotraj območij Natura 2000 okoli Malte in Goza. Obvestila so bila izdana kot rezultat partnerstva z organizacijo BirdLife Malta, ki je izvajala projekt LIFE Arċipelagu Garnija (125). Obvestila pomorščakom vzpostavljajo varovalne pasove okoli teh območij ter omejujejo razsvetljavo in hrup s plovil, njihovo sidranje in plovbo. Za več podrobnosti glej Prilogo 8.

9.   Priloge: Primeri

Izjava o omejitvi odgovornosti: Primeri v prilogah ne posegajo v popolno in pravočasno izpolnjevanje ustreznih obveznosti iz direktiv o pticah in habitatih.

---

(1)  Evropska agencija za okolje, Marine messages II. Navigating the course towards clean, healthy and productive seas through implementation of an ecosystem-based approach (Morska sporočila II. Krmarjenje k čistim, zdravim in produktivnim morjem z izvajanjem ekosistemskega pristopa), 2019;

COM(2020) 259 final. Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju okvirne direktive o morski strategiji (Direktive 2008/56/ES).

(2)  Svetovni gospodarski forum, The Global Risks Report 2020 (Poročilo o globalnih tveganjih iz leta 2020), 2020.

(3)  IPBES, Summary for policymakers of the global assessment report on biodiversity and ecosystem services (summary for policy makers) (Povzetek globalnega ocenjevalnega poročila o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah za oblikovalce politik (povzetek za oblikovalce politik)). Plenarno zasedanje IPBES na sedmem zasedanju, IPBES 7, Pariz, 2019, https://doi.org/10.5281/zenodo.3553579; poročila, ki so jih države članice predložile v skladu s členom 17 direktive o habitatih za obdobje 2013–2018.

(4)  Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (Besedilo velja za EGP) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(5)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (kodificirana različica) (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(6)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(7)  Uredba (EU) 2024/1991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2024 o obnovi narave in spremembi Uredbe (EU) 2022/869 (Besedilo velja za EGP) (PE/74/2023/REV/1) (UL L, 2024/1991, 29.7.2024).

(8)  Evropska komisija: Smernice za vzpostavitev omrežja Natura 2000 v morskem okolju. Uporaba direktiv o habitatih in pticah, 2007, str. 272, https://environment.ec.europa.eu/topics/nature-and-biodiversity/natura-2000/managing-and-protecting-natura-2000-sites_en.

(9)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(10)  Direktiva 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (UL L 257, 28.8.2014, str. 135).

(11)  COM(2020) 380 final. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Vračanje narave v naša življenja.

(12)  COM(2023) 102 final. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Akcijski načrt EU: Varstvo in obnova ekosistemov za trajnostno in odporno ribištvo.

(13)  Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča 26/2020. Morsko okolje: zaščita EU je obsežna, vendar ni poglobljena, 2020, https://op.europa.eu/webpub/eca/special-reports/marine-environment-26-2020/sl/.

(14)  Glede na podatke, ki so jih države članice predložile v skladu s členom 17 direktive o habitatih za obdobje 2013–2018, sta ribolov in akvakultura najpomembnejši vir pritiska na morske vrste in habitate.

(15)  SWD(2018) 288 final. Delovni dokument služb Komisije o določitvi ohranitvenih ukrepov v okviru skupne ribiške politike za območja Natura 2000 in za namene okvirne direktive o morski strategiji, https://ec.europa.eu/transparency/documents-register/detail?ref=SWD(2018)288&lang=sl.

(16)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Guidance on aquaculture and Natura 2000 – Sustainable aquaculture activities in the context of the Natura 2000 Network (Smernice o akvakulturi in omrežju Natura 2000 – Trajnostne dejavnosti akvakulture v okviru omrežja Natura 2000), Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/34131.

(17)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245.

(18)  Obvestilo Komisije Presoja načrtov in projektov v zvezi z območji Natura 2000 – Metodološke smernice o določbah člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih (2021/C 437/01) (UL C, C/437, 28.10.2021, str. 1, CELEX: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52021XC1028(02)).

(19)  Obveznosti iz člena 6(2), (3) in (4) te direktive nadomestijo vse obveznosti iz prvega stavka člena 4(4) Direktive 79/409/EGS za območja, določena na podlagi člena 4(1) ali podobno priznana po členu 4(2) navedene direktive, od datuma začetka izvajanja te direktive ali datuma, ko država članica določi ali prizna ta območja po Direktivi 79/409/EGS, če je slednji datum kasnejši.

(20)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2023/2806 z dne 15. decembra 2023 o obliki informacij za območja Natura 2000 (notificirano pod dokumentarno številko C(2023) 8623) (UL L, 2023/2806, 8.12.2023).

(21)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 1.4, strani 11 in 12.

(22)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Díaz-Almela, E., in Duarte, C., Management of Natura 2000 habitats Posidonia beds (Posidonion oceanicae) 1120 – Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora (Upravljanje habitatov Natura 2000 Dno, poraslo s pozejdonko (Posidonion oceanicae) 1120 – Direktiva 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst), Evropska komisija, 2008, https://data.europa.eu/doi/10.2779/48444.

(23)  Za izpolnitev zahtev iz členov 2, 3 ter 4(1), (2) in (4) navedene direktive.

(24)  Atributi so posebne značilnosti, ki opredeljujejo stanje ohranjenosti habitata ali vrste na podlagi njunih ekoloških zahtev.

(25)  Za več informacij o ključnih elementih, ki jih je treba upoštevati pri določanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov, glej poglavje 2.3.2 dokumenta s smernicami Evropske komisije: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245.

(26)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 2.4, strani 21–23.

(27)  Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 17. aprila 2018, Evropska komisija/Republika Poljska, C-441/17, ECLI:EU:C:2018:255, točka 213.

(28)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(29)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/2943 z dne 17. septembra 2024 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/117 glede ohranitvenih ukrepov na področju ribištva na območjih Fehmarnbelt, Kadetrinne, Westliche Rönnebank, Adlergrund in Pommersche Bucht mit Oderbank v Baltskem morju (C/2024/6432) (UL L, 2024/2943, 28.11.2024).

(30)  Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 23. aprila 2020, Evropska komisija/Republika Finska, C-217/19, ECLI:EU:C:2020:291, točka 84.

(31)  Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 14. oktobra 2010, Evropska komisija/Republika Avstrija, C-535/07, ECLI:EU:C:2010:602, točka 56 in navedena sodna praksa.

(32)  Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 12. septembra 2024, Elliniki Ornithologiki Etaireia in drugi/Ypourgos Esoterikon in drugi, predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Symvoulio tis Epikrateias, zadeva C-66/23,ECLI:EU:C:2024:733, točke 40 do 50.

(33)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 3.2, stran 27.

(34)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 3.2, strani 26 in 27.

(35)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 3.2, stran 26.

(36)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 3.5.1, strani 29 in 30.

(37)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 3.5.1, strani 29 in 30.

(38)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 3.5.2, strani 30 in 31.

(39)  Glej na primer: Infantes, E., Crouzy, C., Moksnes, P.-O., Seed Predation by the Shore Crab Carcinus maenas: A Positive Feedback Preventing Eelgrass Recovery? (Plenjenje semen s strani navadne rakovice Carcinus maenas: pozitivna povratna zanka, ki preprečuje obnovo prave morske trave?), PLoS ONE zvezek 11, izdaja 12, 2016, e0168128, https://doi.org/10.1371/journal.pone.0168128.

(40)  Habitate iz Priloge I, vrste iz Priloge II k direktivi o habitatih in iz Priloge I k direktivi o pticah ter redno pojavljajoče se selitvene ptice, prisotne na območju, je treba navesti v standardnem obrazcu (SO) Natura 2000.

(41)  Uredba (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (prenovitev) (UL L 157, 20.6.2017, str. 1).

(42)  Za več informacij glej: https://dcf.ec.europa.eu/index_sl.

(43)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(44)  Člen 110 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009.

(45)  Evropski informacijski sistem o naravi, glej https://eunis.eea.europa.eu.

(46)  Ribolovna dejavnost: kombinacija ribolovnega orodja in ciljne vrste.

(47)  Glej sodbo Sodišča (drugi senat) z dne 2. septembra 2010, Panagiotis I. Karanikolas in drugi/ Ypourgos Agrotikis Anaptyxis kai Trofimon in Nomarchiaki Aftodioikisi Dramas, Kavalas, Xanthis, C-453/08, ECLI:EU:C:2010:482, točki 48 in 49;

sodbo Sodišča (prvi senat) z dne 29. julija 2024, Asociación para la Conservación y Estudio del Lobo Ibérico (ASCEL)/Administración de la Comunidad de Castilla y León, C-436/22, ECLI:EU:C:2024:656, točki 73 in 74;

sodbo Sodišča (četrti senat) z dne 4. oktobra 2024, Biohemp Concept SRL/Direcţia pentru Agricultură Judeţeană Alba, C-793/22, ECLI:EU:C:2024:837, točka 56.

(48)  Člen 4(1), točka 8, Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(49)  Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 4. marca 2010, Evropska komisija/Francoska republika, C-241/08, ECLI:EU:C:2010:114, točke 30 do 39.

(50)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 3.1, stran 26.

(51)  Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. novembra 2024, Evropska komisija/Zvezna republika Nemčija, C-47/23, ECLI:EU:C:2024:954, točke 111 do 116.

(52)  Glej sodbo Sodišča (drugi senat) z dne 20. oktobra 2005, Komisija Evropskih skupnosti/Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, C-6/04, ECLI:EU:C:2005:626, točke 35 do 38.

(53)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/117 z dne 5. septembra 2016 o vzpostavitvi ohranitvenih ukrepov na področju ribištva za varstvo morskega okolja v Baltskem morju in razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) 2015/1778 (C/2016/5562) (UL L 19, 25.1.2017, str. 1).

(54)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 4, strani 33 in 34.

(55)  Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. januarja 2006, Komisija Evropskih skupnosti/Zvezna republika Nemčija, C-98/03, ECLI:EU:C:2006:3, točke 43 do 52.

(56)  Sodba Sodišča z dne 24. oktobra 1996 , Aannemersbedrijf P.K. Kraaijeveld BV in drugi/Gedeputeerde Staten van Zuid-Holland, C-72/95, ECLI:EU:C:1996:404, točki 30 in 31;

sodba Sodišča (veliki senat) z dne 7. septembra 2004, Landelijke Vereniging tot Behoud van de Waddenzee in Nederlandse Vereniging tot Bescherming van Vogels/Staatssecretaris van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij, C-127/02, ECLI:EU:C:2004:482, točka 26.

(57)  Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 7. septembra 2004, Landelijke Vereniging tot Behoud van de Waddenzee in Nederlandse Vereniging tot Bescherming van Vogels/Staatssecretaris van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij, C-127/02, ECLI:EU:C:2004:482, točke 27 do 29;

sodba Sodišča (drugi senat) z dne 14. januarja 2010, Stadt Papenburg/Zvezna republika Nemčija, C-226/08, ECLI:EU:C:2010:10, točki 50 in 51.

(58)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 4.4.1, stran 36.

(59)  Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 7. septembra 2004, Landelijke Vereniging tot Behoud van de Waddenzee in Nederlandse Vereniging tot Bescherming van Vogels/Staatssecretaris van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij, C-127/02, ECLI:EU:C:2004:482, točka 28;

sodba Sodišča z dne 24. oktobra 1996 , Aannemersbedrijf P.K. Kraaijeveld BV in drugi/Gedeputeerde Staten van Zuid-Holland, C-72/95, ECLI:EU:C:1996:404, točke 36 do 42.

(60)  Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. januarja 2006, Komisija Evropskih skupnosti/Zvezna republika Nemčija, C-98/03, ECLI:EU:C:2006:3, točka 51;

sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. decembra 2007, Komisija Evropskih skupnosti/Irska, C-418/04, ECLI:EU:C:2007:780, točki 232 in 233;

(61)  sodba Sodišča (drugi senat) z dne 26. aprila 2017, Evropska komisija/Zvezna republika Nemčija, C-142/16, ECLI:EU:C:2017:301, točka 29.

Npr. sodba Sodišča (peti senat) z dne 6. aprila 2000, Komisija Evropskih skupnosti/Francoska republika, C-256/98, ECLI:EU:C:2000:192, točka 39;

sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. oktobra 2005, Komisija Evropskih skupnosti/Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, C-6/04, ECLI:EU:C:2005:626, točke 51 do 56;

sodba Sodišča (drugi senat) z dne 4. marca 2010, Evropska komisija/Francoska republika, C-241/08, ECLI:EU:C:2010:114, točka 55;

sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. decembra 2007, Komisija Evropskih skupnosti/Irska, C-418/04, ECLI:EU:C:2007:780, točka 244;

sodba Sodišča (prvi senat) z dne 26. maja 2011, Evropska komisija/Kraljevina Belgija, C-538/09, ECLI:EU:C:2011:349, točke 41 do 45.

(62)  Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. januarja 2006, Komisija Evropskih skupnosti/Zvezna republika Nemčija, C-98/03, ECLI:EU:C:2006:3, točka 44;

sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. decembra 2007, Komisija Evropskih skupnosti/Irska, C-418/04, ECLI:EU:C:2007:780, točka 244.

(63)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 4.4.2, strani 36 in 37.

(64)  Direktiva 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (UL L 257, 28.8.2014, str. 135).

(65)  Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).

(66)  Nobena presoja, izvedena v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih, ne posega v presojo Komisije v skladu z Uredbo (ES) št. 1967/2006 in obratno.

(67)  Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) Besedilo velja za EGP

(UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(68)  Glej sodbo Sodišča (veliki senat) z dne 29. julija 2019, Inter-Environnement Wallonie ASBL in Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen ASBL/Conseil des ministres, C-411/17, ECLI:EU:C:2019:622, točka 123, in sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott, predstavljene 29. novembra 2018, Inter-Environnement Wallonie ASBL in Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen ASBL/Conseil des ministres, C-411/17, ECLI:EU:C:2018:972, točka 172, potrjene s sodbo Sodišča (drugi senat) z dne 7. novembra 2018, Coöperatie Mobilisation for the Environment UA in Vereniging Leefmilieu/College van gedeputeerde staten van Limburg in College van gedeputeerde staten van Gelderland, združeni zadevi C-293/17 in C-294/17, ECLI:EU:C:2018:882, točke 67 do 70: „ali je mogoče […] opredeliti za ‚projekt‘ […], je treba preizkusiti, ali lahko take dejavnosti pomembno vplivajo na varovano območje“.

(69)  Združeni zadevi C-293/17 in C-294/17, Coöperatie Mobilisation for the Environment UA in Vereniging Leefmilieu/College van gedeputeerde staten van Limburg in College van gedeputeerde staten van Gelderland, točka 73: „[…] je treba člen 6(3) Direktive o habitatih razlagati tako, da se lahko dejavnosti pašne reje živine in vnosa gnojil na ali v tla v bližini območij Natura 2000 opredelita za ‚projekt‘ v smislu te določbe, tudi če ti dejavnosti, ker ne pomenita fizičnega posega v naravno okolje, nista projekt v smislu člena 1(2)(a) Direktive PVO“.

(70)  Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 7. septembra 2004, Landelijke Vereniging tot Behoud van de Waddenzee in Nederlandse Vereniging tot Bescherming van Vogels/Staatssecretaris van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij, C-127/02, ECLI:EU:C:2004:482, točke 25 do 29.

(71)  Združeni zadevi C-293/17 in C-294/17, Coöperatie Mobilisation for the Environment UA in Vereniging Leefmilieu/College van gedeputeerde staten van Limburg in College van gedeputeerde staten van Gelderland, točka 73;

glej tudi: sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott, predstavljene 29. januarja 2004, Landelijke Vereniging tot Behoud van de Waddenzee in Nederlandse Vereniging tot Bescherming van Vogels/Staatssecretaris van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij, C-127/02, ECLI:EU:C:2004:60, točka 40.

(72)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 4.4.3, stran 38.

(73)  Npr. sodba Sodišča (četrti senat) z dne 20. septembra 2007, Komisija Evropskih skupnosti/Italijanska republika, C-304/05, ECLI:EU:C:2007:532, točka 69.

(74)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245.Glej poglavje 4.6.5, str. 48.

(75)  Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

(76)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 4.6.4, strani 46 in 47.

(77)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 4.5.2, strani 40 in 41.

(78)  Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 20. septembra 2007, Komisija Evropskih skupnosti/Italijanska republika, C-304/05, ECLI:EU:C:2007:532, točka 69.

(79)  Glej npr. sodbo Sodišča (veliki senat) z dne 7. septembra 2004, Landelijke Vereniging tot Behoud van de Waddenzee in Nederlandse Vereniging tot Bescherming van Vogels/Staatssecretaris van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij, C-127/02, ECLI:EU:C:2004:482, točke 39 do 44.

(80)  Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. oktobra 2005, Komisija Evropskih skupnosti/Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, C-6/04, ECLI:EU:C:2005:626, točka 54;

sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. decembra 2007, Komisija Evropskih skupnosti/Irska, C-418/04, ECLI:EU:C:2007:780, točki 226 in 227.

(81)  Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. januarja 2006, Komisija Evropskih skupnosti/Zvezna republika Nemčija, C-98/03, ECLI:EU:C:2006:3, točka 43.

(82)   https://circabc.europa.eu/ui/group/00564ca7-9d16-4b81-bac5-b35fcb84aa33/library/867a9264-31df-4f7e-afd8-9c9e78cc477b/details.

(83)  Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 26. aprila 2017, Evropska komisija/Zvezna republika Nemčija, C-142/16, ECLI:EU:C:2017:301, točki 42 in 43.

(84)  Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 26. oktobra 2006, Komisija Evropskih skupnosti/Portugalska republika, C-239/04, ECLI:EU:C:2006:665, točka 24.

(85)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 4.5.3, stran 41.

(86)  Glej sodbo Sodišča (drugi senat) z dne 26. aprila 2017, Evropska komisija/Zvezna republika Nemčija, C-142/16, ECLI:EU:C:2017:301, točka 61.

(87)  Npr. sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. oktobra 2005, Komisija Evropskih skupnosti/Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, C-6/04, ECLI:EU:C:2005:626, točka 54;

sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. decembra 2007, Komisija Evropskih skupnosti/Irska, C-418/04, ECLI:EU:C:2007:780, točka 226.

(88)  Glej uvodni izjavi 15 in 23 Direktive 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (UL L 257, 28.8.2014, str. 135).

(89)  Konvencija UNECE o presoji čezmejnih vplivov na okolje, https://www.unece.org/env/eia/eia.html.

(90)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 4.6.4, strani 46 in 47.

(91)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 4.6.5, stran 48.

(92)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 4.6.4, strani 46 in 47.

(93)  Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 11. aprila 2013, Peter Sweetman in drugi/An Bord Pleanála, predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court (Irska), C-258/11, ECLI:EU:C:2013:220, točka 43.

(94)  Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 11. aprila 2013, Peter Sweetman in drugi/An Bord Pleanála, predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court (Irska), C-258/11, ECLI:EU:C:2013:220, točke 46 do 48.

(95)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 4.6.4, strani 46 in 47.

(96)  Npr. Filbee-Dexter, K. in Scheibling, R. E., Sea urchin barrens as alternative stable states of collapsed kelp ecosystems (Pustinje morskih ježkov kot nadomestna stabilna stanja za propadle kelpove ekosisteme), Marine Ecology Progress Series, zvezek 495, 2014, str. 1–25, doi: 10.3354/meps10573.

(97)  Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 24. novembra 2011, Evropska komisija/Kraljevina Španija, C-404/09, ECLI:EU:C:2011:768, točka 142.

(98)  Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. januarja 2016, Grüne Liga Sachsen e.V. in drugi/Freistaat Sachsen, C-399/14, ECLI:EU:C:2016:10, točka 54.

(99)  Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. januarja 2016, Grüne Liga Sachsen e.V. in drugi/Freistaat Sachsen, C-399/14, ECLI:EU:C:2016:10, točka 77.

(100)  Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 26. oktobra 2006, Komisija Evropskih skupnosti/Portugalska republika, C-239/04, ECLI:EU:C:2006:665, točke 36 do 39.

(101)  Evropska komisija: Generalni direktorat za okolje, Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Urad za publikacije, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2779/02245. Glej poglavje 5.4.3, strani 60 in 61.

(102)  Osnovna pravila, ki se uporabljajo, so določena v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(103)  Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev ter o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(104)  Glej člena 7 in 9 Uredbe (EU) 2019/1241.

(105)  Glej člen 4(1) in (2) Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006.

(106)  Glej Uredbo (EU) 2016/2336 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002 (UL L 354, 23.12.2016, str. 1);

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1614 z dne 15. septembra 2022 o določitvi obstoječih globokomorskih ribolovnih območij in določitvi seznama območij, na katerih je prisotnost občutljivih morskih ekosistemov znana ali verjetna (C/2022/6470) (UL L 242, 19.9.2022, str. 1).

(107)  Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (PE/59/2019/REV/1) (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).

(108)  Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).

(109)  V skladu s pogoji iz odstavkov 2 in 3 člena 5 Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko države članice omejijo dostop do svojih con 12 navtičnih milj. Omejitve so določene v Prilogi I k Uredbi.

(110)  Člen 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 (uredba o SRP).

(111)  Delegirane uredbe sprejme Evropska komisija na podlagi pooblastila, podeljenega v besedilu akta EU.

(112)  Člen 11(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 (uredba o SRP).

(113)  Člen 11(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 (uredba o SRP).

(114)  Člen 11(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 (uredba o SRP).

(115)  Svetovalni sveti so organizacije, ki jih vodijo deležniki ter ki Komisiji in državam EU zagotavljajo priporočila o zadevah v zvezi z upravljanjem ribištva.

(116)  Arrêté du 17 janvier 2024 établissant des mesures spatio-temporelles pour les navires battant pavillon étranger, visant la réduction des captures accidentelles de petits cétacés dans le golfe de Gascogne pour l'année 2024, NOR: TREC2401621A, ELI: https://www.legifrance.gouv.fr/eli/arrete/2024/1/17/TREC2401621A/jo/texte, JORF n°0014 du 18 janvier 2024.

(117)  Glej na primer Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/118 z dne 5. septembra 2016 o vzpostavitvi ohranitvenih ukrepov na področju ribištva za varstvo morskega okolja v Severnem morju (C/2016/5549) (UL L 19, 25.1.2017, str. 10) in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/117 z dne 5. septembra 2016 o vzpostavitvi ohranitvenih ukrepov na področju ribištva za varstvo morskega okolja v Baltskem morju in razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) 2015/1778 (C/2016/5562) (UL L 19, 25.1.2017, str. 1).

(118)  SWD(2018) 288 final. Delovni dokument služb Komisije o določitvi ohranitvenih ukrepov v okviru skupne ribiške politike za območja Natura 2000 in za namene okvirne direktive o morski strategiji.

(119)  Uredba (EU) 2024/1991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2024 o obnovi narave in spremembi Uredbe (EU) 2022/869 (PE/74/2023/REV/1) (UL L, 2024/1991, 29.7.2024).

(120)  Člen 5 o obnovi morskih ekosistemov Uredbe (EU) 2024/1991.

(121)  Glej člene 77, 192, 193 in 194 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS).

(122)  Glej člen 77(4) UNCLOS, ki se nanaša na „živ[a] bitj[a], ki pripadajo sedentarnim vrstam, tj. bitjem, ki so v stadiju, v katerem se lahko lovijo, bodisi nepremična na morskem dnu ali pod njim ali pa so nesposobna za premikanje, če niso v stalnem fizičnem stiku z morskim dnom in podzemljem“.

(123)  Člen 4(3) Pogodbe o delovanju EU; glej tudi npr. sodbo Sodišča z dne 22. marca 1983, Komisija Evropskih skupnosti/Francoska republika, C-42/82, ECLI:EU:C:1983:88, točka 36.

(124)  Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(125)   https://webgate.ec.europa.eu/life/publicWebsite/project/LIFE14-NAT-MT-000991/life-arcipelagu-garnija-securing-the-maltese-islands-for-the-yelkouan-shearwater-puffinus-yelkouan.

(126)  Vir: https://www.npws.ie/sites/default/files/protected-sites/conservation_objectives/CO002953.pdf.

(127)  Vir: https://www.npws.ie/sites/default/files/protected-sites/conservation_objectives/CO000328.pdf.

(128)  Vir: https://www.npws.ie/sites/default/files/protected-sites/conservation_objectives/CO000328.pdf.

(129)  Belgische Staat. 2022. Instandhoudingsdoelstellingen voor het Belgische deel van de Noordzee - Habitat- en Vogelrichtlijn – Herziening 2022. Federale Overheidsdienst Volksgezondheid, Veiligheid van de Voedselketen en Leefmilieu, DG Leefmilieu, Brussel, België: 27 pp.

(130)  Uradni list: serija II, št. 1807/22.03.2023.

(131)  Za več informacij glej: https://natura2000.egov.bg/EsriBg.Natura.Public.Web.App/Home/Natura2000ProtectedSites.

(132)  Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) – poročilo 71. plenarnega zasedanja (STECF-PLEN-22-03). Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2023, doi: 10.2760/016673, JRC132078.

(133)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/117 z dne 5. septembra 2016 o vzpostavitvi ohranitvenih ukrepov na področju ribištva za varstvo morskega okolja v Baltskem morju in razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) 2015/1778 (UL L 19, 25.1.2017, str. 1).

(134)   https://www.patrinat.fr/.

(135)  https:/www.natura2000.fr/analyse-risque-natura-2000-peche-professionnelle.

(136)  Zakon o ribištvu: https://www.retsinformation.dk/Forms/r0710.aspx?id=121218.

(137)  Upravna odredba št. 408, 1. maj 2007: https://www.retsinformation.dk/Forms/R0710.aspx?id=13043.

(138)  Upravna odredba št. 1114, 25. november 2011: https://www.retsinformation.dk/Forms/R0710.aspx?id=139270.

(139)  Načrti upravljanja: http://www.naturstyrelsen.dk/Naturbeskyttelse/Natura2000/Natura_2000_planer/Se_Planerne/.

(140)  Švedska in Nemčija imata ribolovne pravice v danskem delu zahodnega Baltskega morja znotraj 12 navtičnih milj.

(141)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/117 z dne 5. septembra 2016 o vzpostavitvi ohranitvenih ukrepov na področju ribištva za varstvo morskega okolja v Baltskem morju in razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) 2015/1778 (C/2016/5562) (UL L 19, 25.1.2017, str. 1).

(142)  Od januarja 2024 je ta zakon nadomeščen z zakonom o okolju in načrtovanju.

(143)   https://puc.overheid.nl/natuurvergunningen/doc/PUC_763898_17/1/ (glej Prilogo 2).

(144)   https://www.transport.gov.mt/include/filestreaming.asp?fileid=8435;https://www.transport.gov.mt/include/filestreaming.asp?fileid=9871.

(145)   https://birdlifemalta.org/arcipelagugarnija/.