1.   UVOD

(1)

Komisija je 26. februarja 2025 sprejela sporočilo Dogovor o čisti industriji: skupni načrt za konkurenčnost in razogljičenje (v nadaljnjem besedilu: dogovor o čisti industriji) (1). Namen tega sporočila je dogovor o čisti industriji pospremiti z določbami, kako lahko države članice oblikujejo ukrepe državne pomoči za podporo svojim ciljem v zvezi z dogovorom o čisti industriji.

(2)

V dogovoru o čisti industriji so določeni ukrepi za izboljšanje dostopa do cenovno dostopne energije, spodbujanje povpraševanja po izdelkih čiste tehnologije in njihove ponudbe, sprostitev javnih in zasebnih naložb, podpiranje krožnega gospodarstva, razvoj mednarodnih partnerstev ter zagotavljanje spretnosti in kakovostnih delovnih mest za socialno pravičnost. Dogovor o čisti industriji zagotavlja celovito strategijo za rast za konkurenčno, odporno in razogljičeno industrijo v Uniji, pri čemer nudi priložnosti za vlagatelje ter prispeva k socialni koheziji in pravičnosti v vseh regijah. Predstavlja zavezo sočasni pospešitvi razogljičenja, ponovni industrializaciji in inovacijam po vsej celini, na podlagi katere se bo povečala tudi odpornost Evrope. Evropski industriji zagotavlja trdnejšo poslovno upravičenost obsežnih naložb v podnebno nevtralnost v energijsko intenzivnih panogah in v čiste tehnologije. Poudarja, da je treba sprostiti naložbe, da bi omogočili zadostno proizvodno zmogljivost v Uniji, ustvarili vodilne trge za čiste tehnologije, znižali visoke cene energije, podjetjem zagotovili ustrezne pogoje za rast, konkurenčnost in vodilno vlogo po vsem svetu ter odpravili izkrivljanja, ki jih povzročajo tuje subvencije.

1.1   Potreba po spodbujanju naložb v Evropi

(3)

Da bi dosegli ambicije dogovora o čisti industriji, bodo potrebne znatne naložbe. Zato bo treba mobilizirati sredstva, predvsem iz zasebnih virov, ki pa jih bo po potrebi treba spodbujati ali dopolniti z javnimi sredstvi.

(4)

Kot je bilo predstavljeno v sporočilu o dogovoru o čisti industriji, so potrebne naložbe za dodatno pospešitev uvajanja čiste energije, razširitev razogljičenja industrije in zagotovitev zadostne zmogljivost za proizvodnjo čistih tehnologij. V tem sporočilu pa so določena merila, ki jih bo Komisija uporabila pri presoji ukrepov državne pomoči, ki jih nameravajo države članice sprejeti za prispevanje k tem ciljem. To sporočilo omogoča daljše obdobje načrtovanja za države članice ter predvidljivost in varnost naložb za podjetja, ob tem pa ne izkrivlja neupravičeno konkurence in trgovine ter ohranja kohezijske cilje.

(5)

Potreba po povečanju evropske proizvodne zmogljivosti za neto ničelne tehnologije in njihove ključne komponente je priznana tudi v aktu o neto ničelni industriji (2), ki že obravnava nekatere ovire za povečanje proizvodnje v Evropi. Države članice se spodbuja, naj pospešijo upravičene naložbe v proizvodnjo čistih tehnologij s tem, da jih priznajo kot neto ničelne strateške projekte v skladu s pogoji iz akta o neto ničelni industriji. Akt o neto ničelni industriji bo sicer povečal konkurenčnost sektorja neto ničelnih tehnologij, privabil naložbe in izboljšal dostop do trga za čiste tehnologije v EU, vendar bo za nekatere naložbe v čiste tehnologije morda potrebna dodatna podpora, da se zagotovi povečanje zmogljivosti v Uniji, kar bo omogočilo pospešitev neto ničelnega prehoda in povečanje evropske odpornosti na tem področju. Glede na navedeno to sporočilo določa pogoje, pod katerimi se lahko dodeli dodatna javna podpora projektom, ki krepijo odpornost, hkrati pa se omejuje izkrivljanje konkurence.

(6)

Poleg tega lahko države članice za podpiranje povpraševanja in spodbujanje uvajanja izdelkov čiste tehnologije uvedejo davčne spodbude v obliki pospešene amortizacije, vključno s takojšnjim priznavanjem stroškov, za nakup sredstev čiste tehnologije, potrebnih za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo. Ukrepi, ki niso namenjeni selektivnemu dajanju prednosti določenemu podjetju ali sektorju ter so pravno in dejansko odprti za vse dejanske in potencialne subjekte, se štejejo za splošne in zato ne pomenijo državne pomoči (3). To velja tudi za proizvode, ki niso zajeti v tem sporočilu. Kadar pa so spodbude za nakup proizvodov čiste tehnologije selektivne in zato vključujejo državno pomoč, bo Komisija takšno pomoč štela za združljivo z notranjim trgom na podlagi pogojev iz tega sporočila.

(7)

Pritegnitev zasebnih naložb s finančnimi instrumenti je ključnega pomena. Države članice lahko na primer pod tržnimi pogoji sovlagajo z zasebnimi vlagatelji (4). Hkrati se nekatere skupine zasebnih vlagateljev, kot so pokojninski skladi in zavarovalnice, kljub splošni naložbeni sposobnosti še naprej izogibajo tveganjem. Zato to sporočilo določa tudi pogoje, na podlagi katerih lahko države članice take zasebne vlagatelje dodatno spodbujajo prek shem za zmanjšanje tveganosti naložb v nekatere portfelje projektov. Take sheme morajo zagotoviti dodatnost, kar pomeni, da z zmanjšanjem tveganj, povezanih z naložbo, privabijo zasebne vlagatelje, ki sicer ne bi vlagali v tovrstne projekte. Za zagotovitev, da se pomoč v največji možni meri prenese na ustrezne projekte, bi morale take sheme po svoji zasnovi pomoč vlagateljem omejiti na najmanjšo potrebno. Države članice lahko razmislijo o izvajanju takih shem tudi z vzpostavitvijo oddelka za države članice v okviru programa InvestEU. Izvajalski partnerji v okviru InvestEU in njihovi zasebni vlagatelji lahko sovlagajo v take sheme, če noben izvajalski partner ali zasebni vlagatelj nima koristi od dvojnega jamstva države članice in drugih javnih virov (vključno s sredstvi EU) za isto naložbo.

1.2   Poenostavitev, potrebna za posebne ukrepe, ki zagotavljajo pospešitev in zadostne naložbe

(8)

Pravila Unije o državni pomoči prispevajo k temu, da notranji trg ni razdrobljen in da se ohranjajo enaki konkurenčni pogoji. Celovitost notranjega trga je pomembna za odpornost proti zunanjemu pritisku in preprečevanje tekmovanja za subvencije med državami članicami, kar škodi koheziji v Uniji.

(9)

To sporočilo z določitvijo pogojev združljivosti za ukrepe, namenjene razvoju gospodarskih dejavnosti z naložbami, dopolnjuje obstoječe smernice o državni pomoči, ki državam članicam že omogočajo, da podprejo številne ukrepe, predlagane v dogovoru o čisti industriji.

(10)

Drugi ukrepi, ki podpirajo dogovor o čisti industriji, kot je pomoč za spodbujanje krožnega gospodarstva in biogospodarstva, se lahko dodelijo brez predhodne priglasitve na podlagi uredbe o splošnih skupinskih izjemah (5) ali priglasijo na podlagi oddelka 4.4 Smernic o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo (6) (v nadaljnjem besedilu: Smernice), čeprav niso zajeti v tem sporočilu. Komisija spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo obstoječe možnosti za doseganje skupnih ciljev dogovora o čisti industriji, in bo take primere obravnavala prednostno.

(11)

Poenostavljeni pogoji združljivosti iz tega sporočila so v primerjavi z drugimi obstoječimi smernicami o državni pomoči utemeljeni s potrebo po omogočanju in pospeševanju določenih naložb in dejavnosti. Orodja, zagotovljena s tem sporočilom, so dopolnilo in dodatek k obstoječim pravilom o državni pomoči, ki še naprej veljajo, zlasti Smernicam, smernicam o regionalni pomoči (7) ali uredbi o splošnih skupinskih izjemah. Ukrepi, ki ne izpolnjujejo poenostavljenih meril iz tega sporočila, se bodo presojali na podlagi drugih pravil o državni pomoči. Pomoč novim udeležencem, ki vlagajo v nekatere najsodobnejše tehnologije razogljičenja, je mogoča na podlagi oddelkov 4 in 6 tega sporočila. Druga podpora za nov vstop je mogoča tudi na podlagi številnih drugih obstoječih pravil o državni pomoči, ki se še naprej uporabljajo (kot so Smernice, smernice o regionalni pomoči, zagonska pomoč in pomoč za tvegano financiranje ter na podlagi uredbe o splošnih skupinskih izjemah). Komisija spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo vsa razpoložljiva pravila o državni pomoči in izberejo ustrezna pravila o državni pomoči glede na naravo in zasnovo njihovih ukrepov. To velja zlasti za ukrepe za razogljičenje in energijsko učinkovitost, ki vključujejo naložbe novih udeležencev v izgradnjo novih zmogljivosti, ki se bodo presojali na podlagi razpoložljivih določb Smernic, da se preprečijo posebna tveganja, povezana zlasti s presežno zmogljivostjo in drugimi izkrivljanji trga. Glede na strateški pomen podpiranja konkurenčnih proizvajalcev, vključno z novimi udeleženci, ki z inovacijami spodbujajo razogljičenje, bo Komisija take primere obravnavala prednostno in si prizadevala sprejeti odločitev v šestih tednih po popolni priglasitvi.

(12)

Pogoji združljivosti, opisani v tem sporočilu, temeljijo na ustaljeni praksi in ustreznih izkušnjah, ki jih je pridobila Komisija, vključno z uporabo začasnega okvira za krizne razmere in prehod (8), ki je začasni okvir, ki ga bo nadomestilo to sporočilo.

(13)

Ob popolnem priznavanju pravic držav članic, da določijo svojo mešanico energijskih virov, bo Komisija pravočasno presojala primere državne pomoči za proizvodnjo jedrske energije, vključno z malimi in naprednimi modularnimi reaktorji, da bi zagotovila pravno varnost za tako pomoč v skladu s Pogodbo (9) ali morebitnimi veljavnimi smernicami, pri čemer bo v celoti spoštovala tehnološko nevtralnost.

(14)

Poleg tega v skladu z dogovorom o čisti industriji in napovedmi iz Industrijskega akcijskega načrta za evropski avtomobilski sektor (10) bo Komisija „v sodelovanju z državami članicami in industrijo predlagala pogoje za vhodne tuje naložbe v avtomobilski sektor, da bi dodatno povečala njihovo dodano vrednost za EU. Eno od prednostnih področij za to bo dobavna veriga baterij. Medtem ko poteka delo v zvezi s tujimi naložbami, bodo Komisija in države članice zagotovile, da se bodo neposredne tuje naložbe uporabljale za ustvarjanje dodane vrednosti v Evropi, zlasti kadar je vključeno javno financiranje, in zahtevale jasne pogoje, ki bodo pomagali zapolniti vrzel v proizvodnem znanju in strokovnem znanju, med drugim z učinkovitimi mehanizmi za prenos intelektualne lastnine in spretnosti ter zaposlovanjem osebja v EU in lokalnimi dobavnimi verigami.“

2.   OPREDELITEV POJMOV

(15)

V vseh oddelkih tega sporočila se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (a) „območje, ki prejema pomoč“ pomeni območje, določeno v karti regionalne pomoči, ki jo je Komisija odobrila pri uporabi člena 107(3), točki (a) in (c), Pogodbe in velja v času dodelitve pomoči; (b) „mehanizem za zmogljivost“ pomeni mehanizem za zmogljivost, kot je opredeljen v členu 2, točka (22), Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta (11); (c) „mehanizem za vračanje sredstev“ pomeni mehanizem, s katerim se obravnava pojav dodatnih dobičkov, ki niso bili napovedani ob določitvi zneska pomoči, in s katerim država članica prejme ustrezen delež morebitnih dodatnih presežkov, ustvarjenih s projektom, ki prejema pomoč; (d) „konkurenčni postopek zbiranja ponudb“ pomeni postopek zbiranja ponudb, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje: (i) je odprt, jasen, pregleden in nediskriminatoren, temelji na objektivnih merilih, ki so predhodno določena v skladu s ciljem ukrepa ter zagotavljajo čim manjše tveganje strateških ponudb; (ii) vsaj 70 % vseh meril za izbor, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb, je opredeljenih v smislu pomoči na enoto varstva okolja (kot je pomoč na enoto referenčne proizvodnje energije ali nameščene zmogljivosti ali storitev prožnosti, zagotovljenih v skladu z oddelkom 4, ali EUR na tono zmanjšanja CO2 ali enoto prihranjene energije v skladu z oddelkom 5); (iii) merila se objavijo dovolj časa (12) pred rokom za predložitev ponudb, da se omogoči učinkovita konkurenca; (iv) proračun ali obseg v zvezi s postopkom zbiranja ponudb je zavezujoča omejitev v smislu, da je mogoče pričakovati, da pomoči ne bodo prejeli vsi ponudniki (13); (v) znesek pomoči je določen na podlagi začetne ponudbe ali končne cene; kar zadeva razvrstitev ponudb, je za določitev stroškov projekta treba ponudbi prišteti vsako državno pomoč ali financiranje iz centralno upravljanih sredstev EU, dodeljenih za isti projekt, ter (vi) naknadne prilagoditve rezultata postopka zbiranja ponudb (kot so poznejša pogajanja o rezultatih ponudb ali racioniranje) so izključene, saj lahko ogrozijo učinkovitost rezultata postopka; (e) „pooblaščeni subjekt“ pomeni Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad, mednarodno finančno institucijo, v kateri ima država članica delež, ali pravno osebo, ki poklicno opravlja finančne dejavnosti in jo je država članica ali subjekt države članice na centralni, regionalni ali lokalni ravni pooblastil za izvajanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti (spodbujevalna banka ali druga spodbujevalna institucija). Pooblaščeni subjekt je lahko izbran ali neposredno imenovan v skladu z določbami Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14) ali v skladu s členom 38(4), točka (b)(iii), Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ali členom 59(3) Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (16), odvisno od tega, katera se uporablja; (f) „električna energija, ki je v celoti iz obnovljivih virov“, pomeni električno energijo, ki je v celoti pridobljena iz obnovljivih virov, v smislu pravil iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2023/1184 z dne 10. februarja 2023 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo metodologije Unije, s katero se določijo podrobna pravila za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu (17); (g) „vrzel v financiranju“ pomeni razliko med neto sedanjo vrednostjo projekta (dejanski scenarij), pri kateri se upoštevajo vsi pričakovani prihodnji pozitivni in negativni denarni tokovi, vključno z davki (18), ustvarjenimi v vsej življenjski dobi naložbe, in končna vrednost, diskontirana z uporabo tehtanega povprečja stroškov kapitala upravičenca, ter neto sedanjo vrednostjo vseh pričakovanih denarnih tokov, povezanih s hipotetično naložbo (hipotetični scenarij); (h) „bruto ekvivalent nepovratnih sredstev“ pomeni diskontirani znesek pomoči, kolikršen bi bil upravičencu dodeljen v obliki nepovratnih sredstev, pred davki ali drugimi dajatvami, kot se izračuna na dan dodelitve pomoči na podlagi takrat veljavne referenčne obrestne mere (19); (i) „nacionalni regulativni organ“ ali pomeni regulativni organ, ki ga imenuje vsaka država članica v skladu s členom 57(1) Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta (20); (j) „premestitev“ pomeni prenos enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela iz poslovne enote v eni pogodbenici Sporazuma EGP (začetna poslovna enota) v poslovno enoto v drugi pogodbenici Sporazuma EGP, v kateri se izvede naložba, ki prejme pomoč (poslovna enota, ki prejme pomoč). Do prenosa pride, če izdelek ali storitev v začetni poslovni enoti in poslovni enoti, ki prejme pomoč, vsaj delno služi istemu namenu in izpolnjuje zahteve ali potrebe iste vrste strank, pri tem pa pride tudi do izgube delovnih mest pri enaki ali podobni dejavnosti v eni od začetnih poslovnih enot upravičenca do pomoči v EGP; (k) „malo in srednje podjetje“ ali „MSP“ pomeni podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz priporočila Komisije o opredelitvi mikro-, malih in srednjih podjetij (21); (l) „začetek del“ pomeni začetek gradbenih del, povezanih z naložbo, ali prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del; (m) „strateška rezerva“ pomeni mehanizem za zmogljivost, pri katerem se zmogljivost v zvezi z električno energijo, kot je proizvodnja, shranjevanje ali prilagajanje odjema, hrani zunaj trga električne energije in dispečira le v posebnih okoliščinah; (n) „zasebni vlagatelji“ pomenijo vlagatelje, ki si ne glede na svojo lastniško strukturo prizadevajo za povsem komercialni interes, uporabljajo lastna sredstva in nosijo celotno tveganje v zvezi s svojo naložbo ter vključujejo zlasti kreditne institucije, ki vlagajo lastna sredstva na lastno tveganje, zasebne ustanove in fundacije, upravljavce družinskega premoženja in poslovne angele, podjetja, ki vlagajo v druga podjetja, sklade tveganega kapitala, zavarovalnice, pokojninske sklade, akademske ustanove ter fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ali ne. Pravna oseba, ki poklicno opravlja finančne dejavnosti, ki jo je država članica ali subjekt države članice na centralni, regionalni ali lokalni ravni pooblastil za izvajanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti (nacionalna spodbujevalna banka ali druga spodbujevalna institucija), se za namene te opredelitve ne bo štela za zasebnega vlagatelja; (o) „(naložba v) navidezni lastniški kapital“ pomeni vrsto financiranja, ki se uvršča med lastniški kapital in dolg, je bolj tvegano kot prednostni dolg in manj tvegano kot navaden lastniški kapital in katerega donos za imetnika temelji predvsem na dobičku ali izgubi zadevnega ciljnega podjetja ter je v primeru neizpolnitve obveznosti nezavarovano; naložbe v navidezni lastniški kapital so lahko strukturirane kot nezavarovani in podrejeni dolg, vključno z dolžniško-lastniškim dolgom, ki se v nekaterih primerih lahko preoblikuje v lastniški kapital, ali kot prednostni kapital.

3.   PRESOJA ZDRUŽLJIVOSTI NA PODLAGI ČLENA 107(3), TOČKA (C), POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE: SPLOŠNA NAČELA

(16)

Komisija lahko na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) za združljivo z notranjim trgom šteje državno pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij (pozitivni pogoj), kadar taka pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi (negativni pogoj).

3.1   Pozitivni pogoj: pomoč pospešuje razvoj gospodarske dejavnosti

(17)

Kar zadeva pozitivni pogoj, da pomoč pospešuje razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali območij, Komisija meni, da je pomoč na podlagi tega sporočila namenjena spodbujanju naložb in dejavnosti v določenih sektorjih, ki prispevajo k ciljem, opredeljenim v sporočilu o dogovoru o čisti industriji, s čimer se pospešuje razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, in sicer tistih, ki so zajete v ustreznih oddelkih tega sporočila.

(18)

Državna pomoč mora imeti spodbujevalni učinek, kar pomeni, da upravičenca spodbudi k izvedbi naložbe ali dejavnosti, ki je brez pomoči ne bi izvedel ali bi jo izvedel omejeno ali drugače. Če v tem sporočilu ni določeno drugače, se spodbujevalni učinek domneva, kadar se dela na projektu ali dejavnosti začnejo šele po tem, ko upravičenec pristojnim organom predloži pisno vlogo za pomoč (22). Vendar se lahko tudi šteje, da ima pomoč spodbujevalni učinek, čeprav so se dela začela pred predložitvijo vloge za pomoč, če sta izpolnjeni dve kumulativni merili: (i) pomoč se dodeli samodejno v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili ter brez nadaljnjega uveljavljanja diskrecijske pravice države članice ter (ii) ukrep je bil sprejet in je začel veljati, preden se je projekt ali dejavnost, za katero je bila dodeljena pomoč, začela izvajati, razen za sheme, ki so naslednice davčnih shem, kadar je dejavnost že bila zajeta v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti. Za pomoč zasebnim vlagateljem na podlagi oddelka 8 se lahko šteje, da ima spodbujevalni učinek, če zasebne vlagatelje spodbuja k zagotavljanju financiranja portfelju potencialno izvedljivih upravičenih projektov nad ravnmi financiranja, ki bi bile zagotovljene, če take pomoči ne bi bilo, ali k prevzemanju dodatnega tveganja ali obojega. Programi za podporo zagotavljanju prožnosti brez fosilnih goriv in mehanizmi za zmogljivost imajo spodbujevalni učinek, če so izpolnjeni pogoji, opisani v pododdelkih 4.3 in 4.4, ne glede na začetek del (23).

(19)

Glede naložb in ukrepov, opredeljenih v tem sporočilu, Komisija domneva, da bi brez pomoči upravičenci nadaljevali svoje dejavnosti brez sprememb, če to ne bi pomenilo kršitve prava Unije. Ta domneva se ne uporablja, kadar je na podlagi pogojev iz zadevnih oddelkov tega sporočila treba predložiti poseben hipotetični scenarij. Pomoč, dodeljena za naložbe, s katerimi se zgolj zagotavlja skladnost s standardi Unije (24), v veljavi v času dodelitve pomoči, nima spodbujevalnega učinka.

(20)

Če podprti projekt ali dejavnost ali ukrep pomoči ali pogoji, ki veljajo zanj, vključno z načinom financiranja, če je sestavni del ukrepa, vključujejo kršitev ustreznega prava Unije, pomoči ni mogoče razglasiti za združljivo z notranjim trgom.

(21)

Države članice morajo pri oblikovanju ukrepov državne pomoči upoštevati ustrezne določbe prava EU, zlasti tiste, ki so namenjene krepitvi odpornosti gospodarstva EU. Unija z aktom o neto ničelni industriji opredeljuje in predlaga ukrepe za obravnavanje nedelovanja trga v zvezi z medsebojno povezanimi vprašanji odpornosti in razogljičenja. Stvarno področje uporabe tega sporočila za naložbe v proizvodno zmogljivost čistih tehnologij je zato opredeljeno kot popolnoma skladno z aktom o neto ničelni industriji ter omogoča ukrepe in sheme oziroma programe državne pomoči, ki upoštevajo pogoje iz navedenega akta, vključno s podporo proizvodnji. Poleg tega se države članice močno spodbuja, naj vključijo dodatne pogoje za obravnavanje ciljev glede odpornosti, zlasti za okrepitev evropske vrednostne verige na področju čistih tehnologiji, ki prispevajo k referenčni vrednosti v višini 40 %, določeni v aktu o neto ničelni industriji, če taki pogoji ne kršijo prava Unije, vključno z mednarodnimi obveznostmi Unije, in niso v nasprotju z bolj specifičnimi pogoji iz tega sporočila. Države članice bi lahko zlasti upoštevale zahteve glede odpornosti v instrumentih financiranja EU, kot je sklad za inovacije. V okviru teh omejitev se države članice močno spodbuja, naj pri uporabi konkurenčnih postopkov zbiranja ponudb ali drugih oblik dodeljevanja pomoči, kadar je to primerno, vključijo merila dajanja prednosti evropskim proizvodom. Ta merila bi še naprej morala biti pregledna, se objaviti pred objavo razpisov za zbiranje predlogov in biti sorazmerna, da se zagotovi učinkovita konkurenca, hkrati pa podpirata razvoj in odpornost evropskih vrednostnih verig.

(22)

Podobno se države članice močno spodbuja, naj dodajo pogoje za doseganje širših ciljev socialne in okoljske politike. Komisija je pripravljena pomagati državam članicam pri oblikovanju pogojev, povezanih s socialnimi cilji. Države članice se spodbuja, naj take pogoje razvijejo skupaj s socialnimi partnerji. To sporočilo s podpiranjem razvoja gospodarskih dejavnosti in prispevanjem k ciljem čistega prehoda državam članicam zagotavlja orodja, ki bodo prispevala k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in njihovi trajnosti ter k doseganju neto ničelnih ciljev.

(23)

Kadar države članice za dodelitev pomoči določijo pogoje, bi lahko organ, ki dodeli pomoč, v primeru nespoštovanja takih pogojev, najsi izhajajo iz prava EU ali ne, pomoč izterjal. Države članice se spodbuja, naj predvidijo spremembe, ki bodo posledica prehoda na neto ničelno gospodarstvo, in spodbujajo pravične rezultate na trgu dela, kot so poštene plače, dostojni delovni pogoji, usposabljanje in pravično prehajanje med zaposlitvami. Države članice se poleg tega spodbuja k upoštevanju vidikov davčne solidarnosti; iz ukrepov državne pomoči lahko izključijo subjekte, ki uporabljajo davčne oaze, da bi se izognili prispevanju pravičnega deleža davkov družbi (25).

(24)

Komisija nadalje opominja, da sta krožnost in biogospodarstvo pomembna za razogljičenje, zmanjšanje odvisnosti in krepitev gospodarske konkurenčnosti. Države članice se spodbuja, naj zagotovijo, da projekti in dejavnosti, podprte z državno pomočjo na podlagi tega sporočila, čim bolj prispevajo h krožnemu gospodarstvu.

3.2   Negativni pogoj: pomoč ne vpliva neupravičeno na trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi

(25)

Kar zadeva drugi (negativni) pogoj iz člena 107(3), točka (c), Pogodbe, Komisija za zagotovitev, da pomoč ne vpliva neupravičeno na trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, presoja nujnost, ustreznost in sorazmernost pomoči ter preveri, ali so preprečeni neupravičeni negativni učinki na konkurenco in trgovino in so izpolnjeni pogoji za spremljanje in poročanje iz oddelka 9.

(26)

Pomoč mora biti potrebna, kar pomeni, da mora biti ciljno usmerjena v okoliščine, v katerih lahko zagotovi konkreten razvoj, ki ga trg sam ne more doseči, na primer z odpravljanjem nedelovanja trga v zvezi s projekti, za katere se dodeli pomoč. Glede na potrebo po pospešitvi upravičenih naložb in dejavnosti na podlagi tega sporočila Komisija meni, da trg sam ne bi mogel zadovoljivo doseči potrebne ravni naložb ali dejavnosti v časovnem okviru, potrebnem za doseganje čistega, pravičnega in konkurenčnega prehoda. Komisija zato glede ukrepov, ki so zajeti v tem sporočilu in izpolnjujejo vse pogoje iz veljavnih oddelkov, domneva, da so potrebni.

(27)

Komisija v sporočilu o dogovoru o čisti industriji priznava, da bo za spodbujanje potrebnih dodatnih naložb morda potrebna javna finančna podpora in da zgolj drugi instrumenti politike ne zadostujejo za doseganje njegovih ciljev. Komisija zato domneva, da je državna pomoč, zajeta v tem sporočilu, načeloma ustrezen ukrep za spodbujanje naložb in dejavnosti, upravičenih do pomoči, če so izpolnjeni vsi veljavni pogoji iz ustreznih oddelkov. Poleg tega bi morala biti izbira instrumenta pomoči ustrezna glede na cilj, ki naj bi ga dosegel ukrep pomoči, in verjetno povzročiti najmanjše izkrivljanje trgovine in konkurence. Če države članice izpolnjujejo pogoje iz tega sporočila, Komisija domneva, da je ustrezen tudi instrument pomoči.

(28)

Pomoč na podlagi tega sporočila se načeloma ne bo dodelila podjetjem v težavah, da se zagotovi, da pomoč prejmejo samo podjetja, ki so sposobna preživeti (26). Vendar Komisija meni, da določeni zaščitni ukrepi, ki so del strukture investicijskih skladov v skladu z oddelkom 8 in vključujejo zlasti uskladitev finančnih spodbud za upravljavca sklada in znatno zasebno sovlaganje, sledijo istemu cilju in pomenijo ustrezen alternativni mehanizem formalni izključitvi podjetij v težavah iz projektov, upravičenih do naložb na podlagi navedenega oddelka.

(29)

Šteje se, da je pomoč sorazmerna, če je znesek pomoči na upravičenca omejen na najnižji znesek, potreben za izvedbo projekta ali dejavnosti, za katero se dodeli pomoč. Sorazmernost je na splošno zagotovljena, če se zneski pomoči določijo s konkurenčnim postopkom zbiranja ponudb, saj ta zagotavlja zanesljivo oceno minimalne pomoči, ki jo potrebujejo potencialni upravičenci. Komisija meni, da je uporaba konkurenčnih postopkov zbiranja ponudb še posebej primerna za ukrepe, namenjene velikemu številu dovolj primerljivih projektov, npr. na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov za večje projekte, ki uporabljajo dovršene tehnologije. Glede na to, da konkurenčni postopki zbiranja ponudb niso vedno primerni, tudi glede na potrebo po pospešitvi določenih naložb iz točke (4), ustrezni oddelki tega sporočila državam članicam omogočajo, da zneske pomoči upravno določijo na podlagi največjih intenzivnosti pomoči ali glede na vrzel v financiranju v skladu s posebnimi pogoji iz ustreznega oddelka. Kadar se znesek pomoči izračuna na podlagi vrzeli v financiranju, morajo scenariji, uporabljeni za navedeni izračun, temeljiti na realističnih predpostavkah v okviru verodostojnega poslovnega načrta. Kadar v hipotetičnem scenariju upravičenec ne izvede dejavnosti ali svojo dejavnost nadaljuje brez sprememb, je neto sedanja vrednost v hipotetičnem scenariju enaka nič in se vrzel v financiranju lahko oceni na negativno neto sedanjo vrednost naložbe v dejanskem scenariju. V vsakem oddelku tega sporočila so določene posebne veljavne omejitve pomoči, ki jih bo Komisija štela za sorazmerne.

(30)

Poleg tega se s skupnim zneskom dodeljene državne pomoči povečujejo tveganja izkrivljanja trga. To zlasti velja, kadar se pomoč dodeli brez konkurenčnega postopka zbiranja ponudb. Zato so zneski pomoči za vzpostavitev novih proizvodnih zmogljivosti omejeni na posamezen projekt, pri projektih razogljičenja pa mora Komisija za pomoč nad določenimi pragovi opraviti individualno oceno vrzeli v financiranju.

(31)

Če v specifičnih oddelkih ni določeno drugače, se lahko pomoč na podlagi tega sporočila dodeli v kateri koli obliki, vključno z neposrednimi nepovratnimi sredstvi, davčnimi ugodnostmi (27), vključno z davčnimi dobropisi in pospešeno amortizacijo, subvencioniranimi obrestnimi merami za nova posojila ali jamstvi za nova posojila. Kadar se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, je znesek pomoči izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, nominalni znesek davčne ugodnosti ali nominalni znesek osnovnega finančnega instrumenta, kot je novo posojilo ali jamstvo, pa ne sme presegati upravičenih stroškov (kadar je ustrezno).

(32)

Države članice lahko za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v primeru državnih jamstev uporabijo premije varnega pristana, določene v obvestilu Komisije o državni pomoči v obliki poroštev (28), ali uporabijo metodologijo, ki jo je pred izvajanjem Komisija sprejela na podlagi navedenega obvestila, pod pogojem, da metodologija izrecno obravnava vrsto jamstva in vrsto osnovne transakcije v okviru uporabe tega sporočila. Za olajšanje dodeljevanja pomoči izključno v obliki posojil ali jamstev MSP ali velikim podjetjem z oceno vsaj B (ali enakovredno oceno) se lahko države članice namesto izračuna bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev pri pomoči, dodeljeni na podlagi intenzivnosti pomoči, in pri pomoči, dodeljeni na podlagi intenzivnosti pomoči in najvišjih zneskov pomoči, odločijo za uporabo naslednjega poenostavljenega pristopa: (a) za posojila: nominalni znesek posojila ne presega dvakratnika zneska, ki izhaja iz veljavne največje intenzivnosti pomoči in, če je ustrezno, najvišjega zneska pomoči; (b) za jamstva: nominalni znesek jamstva ne presega trikratnika zneska, ki izhaja iz veljavne največje intenzivnosti pomoči in, če je ustrezno, iz najvišjega zneska pomoči ter, razen pri jamstvih iz oddelka 6.1, jamstvo ne presega 80 % osnovnega posojila. V obeh primerih nominalni znesek (osnovnega) posojila ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov in zanj še naprej veljajo dodatni pogoji iz zadevnega oddelka.

(33)

Na podlagi tega sporočila bo Komisija pri presoji pomoči upravičencu, ki je naslovnik neporavnanega naloga za vračilo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, upoštevala znesek pomoči, ki ga je še treba izterjati (29).

(34)

Kadar se države članice odločijo pomoč dodeliti v obliki jamstev ali posojil prek kreditnih institucij in drugih finančnih institucij kot finančnih posrednikov, se za zagotovitev, da se dodeljena pomoč v največji možni meri (30) neposredno prenese na končne upravičence, upoštevata naslednja pogoja (31): (a) če se jamstva zagotovijo kreditnim institucijam in drugim finančnim institucijam kot finančnim posrednikom, bi morali ti finančni posredniki prednosti, ki jih pridobijo z državnimi jamstvi, v največji možni meri prenesti na končne upravičence. Finančni posrednik mora biti sposoben dokazati, da upravlja mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti v največji možni meri na končne upravičence v obliki večje količine financiranja, portfeljev s povečanim tveganjem, nižjih zahtev glede zavarovanja s premoženjem, nižjih jamstvenih premij ali nižjih obrestnih mer, kot če teh državnih jamstev ne bi bilo; (b) če se posojila zagotovijo kreditnim institucijam in drugim finančnim institucijam kot finančnim posrednikom, bi morali ti finančni posredniki prednosti, ki jih pridobijo s subvencioniranimi obrestnimi merami za posojila, v največji možni meri prenesti na končne upravičence. Finančni posrednik mora biti sposoben dokazati, da upravlja mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti v največji možni meri na končne upravičence, ne da bi bila odobritev subvencioniranih posojil iz tega sporočila pogojena z refinanciranjem obstoječih posojil.

(35)

Na podlagi ustreznih izkušenj in glede na cilje ukrepov, zajetih v tem sporočilu, Komisija domneva, da taki ukrepi ne bodo imeli očitnih negativnih učinkov na konkurenco in trgovino, če izpolnjujejo vse pogoje iz ustreznih oddelkov.

(36)

Pomoč, dodeljena na podlagi tega sporočila, ne more biti pogojena s premestitvijo dejavnosti, saj bi taki pogoji škodovali notranjemu trgu.

(37)

Kot zadnji korak v skladu s členom 107(3), točka (c), Pogodbe mora Komisija negativne učinke ukrepa pomoči na konkurenco in trgovinske pogoje uravnotežiti s pozitivnimi učinki načrtovane pomoči na podprte gospodarske dejavnosti, vključno z njenim prispevkom k čistemu, pravičnemu in konkurenčnemu prehodu ter ciljem dogovora o čisti industriji. Če bodo ukrepi, zajeti v tem sporočilu, skladni z vsemi pogoji iz zadevnih oddelkov, bo Komisija ugotovila, da pozitivni učinki načrtovane pomoči prevladajo nad negativnimi učinki na konkurenco in trgovinske pogoje.

3.3   Kumulacija z drugo državno pomočjo in kombinacija s centralno upravljanimi sredstvi EU

(38)

Razen če je v tem sporočilu določeno drugače: (a) se lahko pomoč na podlagi tega sporočila kumulira s katero koli drugo državno pomočjo ali pomočjo de minimis ali kombinira s centralno upravljanimi sredstvi EU, če se navedeni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške; (b) se lahko pomoč na podlagi tega sporočila kumulira s katero koli drugo državno pomočjo ali pomočjo de minimis ali kombinira s centralno upravljanimi sredstvi EU v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se delno ali v celoti prekrivajo, pod pogojem, da zaradi take kumulacije pomoč ne preseže največje intenzivnosti podpore ali zneska, ki se uporablja pod katerim koli od zadevnih pogojev; (c) se lahko pomoč na podlagi tega sporočila kumulira s katero koli drugo državno pomočjo brez opredeljivih upravičenih stroškov (32).

4.   POMOČ ZA POSPEŠITEV UVAJANJA ČISTE ENERGIJE IN PODPORO STROŠKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE V SKLADU S CILJI DOGOVORA O ČISTI INDUSTRIJI

(39)

Poleg obstoječih možnosti, ki so na voljo v skladu s členom 107(3), točka (c), Pogodbe, vključno s Smernicami, se v dogovoru o čisti industriji priznava, da je treba pospešiti uvajanje obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije na stroškovno učinkovit način, s čimer bi prispevali k splošni svetovni konkurenčnosti, zmanjšali odvisnost od uvoza fosilnih goriv, pospešili energetski prehod ter dosegli nižje cene energije in zmanjšali njihovo nestanovitnost.

(40)

V dogovoru o čisti industriji se priznava, da imajo goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora (33), kot je obnovljivi vodik, osrednjo vlogo pri razogljičenju energetskega sistema EU. V skladu s strategijo EU za vodik je prednostna naloga Unije razviti obnovljivi vodik, večinoma proizveden iz vetrne in sončne energije. V podporo oblikovanju trga vodika Direktiva (EU) 2018/2001 vključuje zavezujoče cilje za uvajanje obnovljivega vodika v industriji in prometu do leta 2030.

(41)

Proizvodnja obnovljivega vodika bo imela pomembno vlogo pri izravnavanju obremenitve omrežja in povezovanju sektorjev. V obdobjih presežne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov lahko proizvodnja vodika predstavlja prožno povpraševanje, ki prispeva k stabilnosti omrežja. Vendar se proizvodnja in uporaba obnovljivega vodika uvajata počasneje od pričakovanj.

(42)

Zato se v dogovoru o čisti industriji priznava, da bodo nizkoogljična goriva, kot je nizkoogljični vodik, morala kratkoročno in srednjeročno prispevati k hitremu zmanjšanju emisij in podpiranju prehoda odjemalcev Unije v sektorjih, ki jih je težko razogljičiti in v katerih bolj energijsko ali stroškovno učinkovite možnosti niso zlahka dostopne. Med te sektorje spadajo prometni sektor, za katerega so z uredbo ReFuelEU za letalstvo (34) in uredbo FuelEU za pomorstvo (35) določeni namenski cilji za trajnostna letalska in ladijska goriva, in sicer biogoriva, goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora in nizkoogljična goriva, ki lahko prispevajo k zmanjšanju emisij teh prevoznikov iz prometa.

(43)

Od leta 2030 se goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora proizvajajo, ko obratujejo obrati za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, za katere je bil sklenjen sporazum, ali kadar proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov presega povpraševanje v sistemu. Zato z zagotavljanjem rešitve za shranjevanje in preprečevanjem omejitev zagotavljajo učinkovitejšo uporabo obstoječih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Države članice bi lahko podprle to dodatno storitev elektroenergetskega sistema, s čimer bi se povečala intenzivnost pomoči za goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, hkrati pa bi se v celoti priznalo, da bodo vlogo pri doseganju splošnih ciljev razogljičenja imela tako goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora kot tudi nizkoogljični vodik (za katerega bo metodologija določena v prihodnjem delegiranem aktu o nizkoogljičnem vodiku).

(44)

S prožno proizvodnjo nizkoogljičnih goriv se lahko znižajo stroški obratovanja elektroenergetskega sistema ter olajša vključevanje cenejših in čistejših virov energije. V skladu z akcijskim načrtom za cenovno dostopno energijo (36) je treba ohraniti spodbude za prožnost v celotnem sistemu, zmanjšati nestanovitnost ter prispevati k nižjim in stabilnejšim cenam električne energije.

(45)

Za razliko od goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora se lahko nizkoogljična goriva proizvajajo iz fosilnih goriv ali z uporabo električne energije, ki se ne šteje za obnovljivo. Zato je primerno, da se, kar zadeva javno podporo, goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora in nizkoogljična goriva ne obravnavajo enako ter se prizna večji prispevek obnovljivih goriva nebiološkega izvora k razogljičenju in upravljanju sistemskih stroškov.

(46)

Glede na to je bistveno olajšati naložbe za pospešitev in povečanje razpoložljivosti čiste energije na stroškovno učinkovit način, hkrati pa se zavedati, da je prednostna naloga Unije razvoj obnovljivega vodika, proizvedenega predvsem z vetrno in sončno energijo, ter vzpostaviti zaščitne ukrepe, da se zaradi nizkoogljičnih goriv ne bodo povečali sistemski stroški.

(47)

Zaradi povečanja deleža spremenljivih obnovljivih virov v energetskem sistemu bi se lahko povečala spremenljivost vzorcev proizvodnje energije. Zato bo ob tem morda treba uvesti vire, ki omogočajo prožnost, in mehanizme za zmogljivost, da bodo vse bolj razogljičeni elektroenergetski sistemi še naprej varni in zagotavljali cenovno dostopno energijo.

4.1   Sheme oziroma programi pomoči za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov

(48)

Komisija bo za združljive z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe, če bodo skladni s tem oddelkom, v povezavi z oddelkom 3, štela ukrepe pomoči za podporo: (a) naložbam v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2018/2001, vključno s proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, vendar brez proizvodnje električne energije iz obnovljivih goriv nebiološkega izvora; (b) naložbam v zmogljivosti za shranjevanje goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina (vključno z biometanom) in biomasnih goriv, ki shranjujejo zgolj energijo, zajeto v tem oddelku; (c) naložbam v shranjevanje električne energije (37) in shranjevanje toplote (38).

(49)

Kadar se pomoč dodeli za podporo shranjevanju električne energije, morajo države članice dokazati, da so jim odobrena odstopanja od ustreznega prava Unije, ali potrditi, da: (a) prilagajanje odjema in shranjevanje ne glede na raven napetosti, na katero so sredstva priključena, lahko: (i) prodajata in kupujeta električno energijo na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva; (ii) sodelujeta pri vseh frekvenčnih in nefrekvenčnih pomožnih storitvah, pri katerih bi lahko prilagajanje odjema in/ali shranjevanje zagotovilo potrebno storitev; (iii) sodelujeta pri tržnem ponovnem dispečiranju in/ali sta upravičena do zagotavljanja storitev upravljanja prezasedenosti za operaterje prenosnih sistemov in/ali operaterje distribucijskih sistemov; (b) agregatorji, vključno z neodvisnimi agregatorji, lahko sodelujejo na trgih in pri storitvah iz točke (a).

(50)

Če države članice ne potrdijo, kakor je zahtevano v točki (49), se lahko ukrepi za podporo shranjevanju električne energije iz tega oddelka odobrijo za največ dve leti. Država članica lahko zaprosi za novo odobritev šele, ko so izvedene vse te izboljšave trga. Poleg tega so države članice pozvane, naj ugotovitve v zvezi z nedelovanjem trga iz svoje ocene potreb po prožnosti v smislu člena 19e uredbe o električni energiji, ko bo na voljo, upoštevajo pri vseh poznejših odločitvah o vzpostavitvi sheme pomoči za naložbe za shranjevanje električne energije. V nobenem primeru se ukrepi za podporo shranjevanju električne energije iz tega oddelka ne smejo odobriti za obdobje, daljše od petih let.

(51)

Kadar se pomoč dodeli za proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, morajo države članice zagotoviti, da se goriva, za katera se dodeli pomoč, proizvajajo iz obnovljivih virov energije v skladu z metodologijami iz Direktive (EU) 2018/2001 in njenih izvedbenih ali delegiranih aktov (39).

(52)

Kadar se pomoč dodeli za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina (vključno z biometanom) in biomasnih goriv, morajo države članice zagotoviti, da goriva, za katera se dodeli pomoč, izpolnjujejo trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz Direktive (EU) 2018/2001 in njenih izvedbenih ali delegiranih aktov.

(53)

Pomoč se lahko dodeli za novo nameščene zmogljivosti ali nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo (40). V primeru nadomeščenih zmogljivosti so do pomoči upravičeni samo dodatni stroški v zvezi z nadomeščeno zmogljivostjo.

(54)

Z izjemo odobalnih vetrnih elektrarn, hidroelektrarn, vključno s črpalnimi akumulacijami, in naprav oziroma obratov za proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora morajo biti podprti projekti dokončani in pripravljeni za uporabo v 48 mesecih po datumu dodelitve. Shema pomoči bi morala vključevati učinkovit sistem kazni za primer, da navedeni rok ni upoštevan (41).

(55)

Pomoč se mora dodeliti na podlagi sheme pomoči s predvidenim obsegom zmogljivosti in proračunom. Sheme so lahko omejene na eno ali več tehnologij iz točke (48), vendar ne smejo vključevati omejitev upravičenosti, ki bi povzročile nesorazmerno izkrivljanje konkurence. Sheme ne smejo povzročiti diskriminacije, vključno z dodeljevanjem licenc, dovoljenj ali koncesij, kadar so te potrebne. Če države članice uvedejo najmanjšo zmogljivost, ki se zahteva za udeležbo v shemah iz tega oddelka, ta ne sme presegati 1 MW zmanjšane zmogljivosti, treba pa je tudi dovoliti agregiranje.

(56)

Države članice morajo zagotoviti spoštovanje načela, da se ne škoduje bistveno.

4.1.1   Sheme pomoči za naložbe

(57)

Pomoč za naložbe za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov se lahko dodeli naložbam, opisanim v točkah (48)(a) do (c).

(58)

Pomoč se lahko dodeli na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb (42) ali upravno.

(59)

Konkurenčni postopek zbiranja ponudb je potreben, kadar se pomoč dodeli za naložbe v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, razen pomoči za predstavitvene projekte (43) in male projekte, opredeljene, kot sledi: (a) projekti z nameščeno proizvodno zmogljivostjo 1 MW ali manj ali (b) projekti z nameščeno proizvodno zmogljivostjo 6 MW ali manj, če so v 100-odstotni lasti MSP in/ali skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov (44) in/ali energetskih skupnosti državljanov (45), ali (c) zgolj za proizvodnjo vetrne energije: projekti z nameščeno proizvodno zmogljivostjo 18 MW ali manj, če so v 100-odstotni lasti malih in mikropodjetij in/ali skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in/ali energetskih skupnosti državljanov.

(60)

Upravičeni stroški so skupni stroški naložbe.

(61)

Kadar se za dodelitev pomoči uporabi konkurenčni postopek zbiranja ponudb, mora raven pomoči ustrezati rezultatu konkurenčnega postopka zbiranja ponudb in ne sme presegati 100 % skupnih upravičenih stroškov podprtih projektov.

(62)

Kadar se pomoč dodeli upravno, je treba raven pomoči določiti na podlagi podatkov o upravičenih stroških vsakega podprtega projekta in ne sme presegati 45 % navedenih stroškov. Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem.

(63)

Pomoč iz tega oddelka se lahko s pomočjo iz oddelka 4.1.2 tega sporočila, kumulira samo, če priglašena shema pomoči določa navedeno možnost v času prvotne priglasitve pomoči.

4.1.2   Neposredni programi zaščite cen

(64)

Neposredni programi zaščite cen (46) lahko zajemajo naložbe, opisane v točkah (48)(a) in (b).

(65)

Države članice lahko zagotovijo neposredno zaščito cen z uporabo različnih instrumentov, vključno s pogodbami na razliko in odkupnimi premijami.

(66)

Z odstopanjem od točke (65), mora biti pomoč za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov dodeljena v obliki dvosmernih pogodb na razliko (47) sestavljenih v skladu z načeli člena 19d(2) uredbe o električni energiji. Pogodba ne sme trajati dlje kot 25 let po začetku obratovanja naprave oziroma obrata, za katerega je dodeljena pomoč (48).

(67)

Pomoč se lahko dodeli na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb (49) ali upravno.

(68)

Konkurenčni postopek zbiranja ponudb je potreben, kadar se pomoč dodeli za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, razen pomoči za predstavitvene projekte in male projekte, kot so opredeljeni v točki (59).

(69)

Upravičeni stroški so pričakovani neto stroški, ocenjeni ob upoštevanju vseh glavnih stroškov in prihodkov, nastalih v življenjski dobi projekta, ter vse že prejete pomoči, diskontirane s tehtanim povprečjem stroškov kapitala.

(70)

Kadar se za dodelitev pomoči uporabi konkurenčni postopek zbiranja ponudb, mora raven pomoči ustrezati rezultatu konkurenčnega postopka zbiranja ponudb in ne sme presegati 100 % skupnih upravičenih stroškov podprtih projektov.

(71)

Kadar se pomoč dodeli upravno, mora raven pomoči določiti pristojni regulativni organ, da krije upravičene stroške (50). Kadar se pomoč dodeli upravno za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, mora raven pomoči določiti nacionalni regulativni organ.

(72)

Pomoč mora biti zasnovana tako, da se prepreči vsako neupravičeno izkrivljanje učinkovitega delovanja trgov ter zlasti ohranijo učinkovite spodbude za obratovanje in cenovni signali. Zlasti se upravičencev ne bi smelo spodbujati k ponujanju proizvodnje po ceni, nižji od njihovih mejnih stroškov, in ne smejo prejeti pomoči za proizvodnjo v obdobjih, ko je tržna vrednost navedene proizvodnje negativna (51).

4.2   Sheme oziroma programi pomoči za pospešitev uvajanja nizkoogljičnih goriv

(73)

Poleg obstoječih možnosti v skladu s členom 107(3), točka (c), Pogodbe, vključno s Smernicami, bo Komisija za združljive z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe, če bodo skladni s tem oddelkom, v povezavi z oddelkom 3, štela ukrepe pomoči za podporo: (a) naložbam v proizvodnjo nizkoogljičnih goriv, kot so opredeljena v členu 2, točka 13, Direktive (EU) 2024/1788 (52), vključno z recikliranimi ogljičnimi gorivi, kot so opredeljena v členu 2, točka 35, Direktive (EU) 2018/2001, nizkoogljični vodik ter sintetična plinasta in utekočinjena goriva, katerih energijska vsebnost izhaja iz nizkoogljičnega vodika; (b) naložbam v proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora in nizkoogljičnih goriv, ki ne spadajo na področje uporabe oddelka 4.1; (c) naložbam v zmogljivosti shranjevanja nizkoogljičnih goriv, ki shranjujejo izključno nizkoogljična goriva ali mešanico nizkoogljičnih goriv in goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora.

(74)

Da bi bili ukrepi pomoči upravičeni na podlagi tega oddelka, morajo biti odprti tudi za goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora. Za zagotovitev, da bodo goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora prejela podporo, je treba vsaj 30 % proračuna teh ukrepov rezervirati za naložbe v goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora iz oddelka 4.1 (53).

(75)

Kadar se pomoč dodeli za proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, morajo države članice zagotoviti, da se goriva, za katera se dodeli pomoč, proizvajajo iz obnovljivih virov energije v skladu z metodologijami iz Direktive (EU) 2018/2001 in njenih izvedbenih ali delegiranih aktov.

(76)

Kadar se pomoč dodeli za proizvodnjo nizkoogljičnih goriv, morajo države članice zagotoviti, da goriva, za katera se dodeli pomoč, dosegajo cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 70 % glede na primerjalnik za fosilna goriva v skladu z metodologijami iz Direktive (EU) 2024/1788 in njenih izvedbenih ali delegiranih aktov.

(77)

Pomoč se lahko dodeli samo za novo nameščene zmogljivosti.

(78)

Projekti shranjevanja, podprti na podlagi točke (73)(c), morajo biti dokončani in pripravljeni za uporabo v 48 mesecih po datumu dodelitve. Shema pomoči bi morala vključevati učinkovit sistem kazni za primer, da navedeni rok ni upoštevan (54).

(79)

Pomoč se mora dodeliti na podlagi sheme pomoči s predvidenim obsegom zmogljivosti in proračunom. Sheme so lahko omejene na eno ali več tehnologij iz točke (73), vendar ne smejo vključevati omejitev upravičenosti, ki bi povzročile nesorazmerno izkrivljanje konkurence. Sheme ne smejo povzročiti diskriminacije, vključno z dodeljevanjem licenc, dovoljenj ali koncesij, kadar so te potrebne. Če države članice uvedejo najmanjšo zmogljivost, ki se zahteva za udeležbo v shemah iz tega oddelka, ta ne sme presegati 1 MW zmanjšane zmogljivosti, treba pa je tudi dovoliti agregiranje.

(80)

Države članice lahko iz sheme izključijo naložbe v proizvodnjo nizkoogljičnih goriv iz fosilnih goriv, ne da bi se to štelo za umetno omejitev področja uporabe sheme. V primeru shem, ki vključujejo naložbe v proizvodnjo nizkoogljičnih goriv iz fosilnih goriv, lahko države članice minimalni delež proračuna sheme rezervirajo za nizkoogljična goriva, ki zmanjšujejo tveganje vezanosti na fosilna goriva.

(81)

Države članice morajo zagotoviti spoštovanje načela, da se ne škoduje bistveno.

4.2.1   Sheme pomoči za naložbe

(82)

Pomoč se lahko dodeli na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb (55) ali upravno.

(83)

Upravičeni stroški so skupni stroški naložbe.

(84)

Kadar se za dodelitev pomoči uporabi konkurenčni postopek zbiranja ponudb, mora raven pomoči ustrezati rezultatu konkurenčnega postopka zbiranja ponudb in ne sme presegati 100 % skupnih upravičenih stroškov podprtih projektov.

(85)

Kadar se pomoč dodeli upravno, je treba raven pomoči določiti na podlagi podatkov o upravičenih stroških vsakega podprtega projekta in ne sme presegati 20 % navedenih stroškov. Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem.

(86)

Pomoč iz tega oddelka se lahko s pomočjo iz oddelka 4.1.2 tega sporočila, kumulira samo, če priglašena shema pomoči določa navedeno možnost v času prvotne priglasitve pomoči.

4.2.2   Neposredni programi zaščite cen

(87)

Države članice lahko pomoč dodelijo z uporabo različnih instrumentov, vključno s pogodbami na razliko in odkupnimi premijami.

(88)

Pomoč se mora dodeliti na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb (56).

(89)

Upravičeni stroški so pričakovani neto stroški, ocenjeni ob upoštevanju vseh glavnih stroškov in prihodkov, nastalih v življenjski dobi projekta, ter vse že prejete pomoči, diskontiranih s tehtanim povprečjem stroškov kapitala.

(90)

Raven pomoči mora ustrezati rezultatu konkurenčnega postopka zbiranja ponudb in ne sme presegati 100 % skupnih upravičenih stroškov podprtih projektov.

(91)

Pomoč mora biti zasnovana tako, da se prepreči vsako neupravičeno izkrivljanje učinkovitega delovanja trgov ter zlasti ohranijo učinkovite spodbude za obratovanje in cenovni signali. Upravičencev se ne bi smelo spodbujati k ponujanju proizvodnje po ceni, nižji od njihovih mejnih stroškov, in ne smejo prejeti pomoči za proizvodnjo v obdobjih, ko je tržna vrednost navedene proizvodnje negativna.

(92)

Pomoč se ne sme izplačati za proizvodnjo nizkoogljičnih goriv (ali goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kjer je to ustrezno) z uporabo električne energije iz omrežja, ki presega 80 % ur (ali tržnih enot) v vsakem letu (57).

4.3   Pomoč za programe za podporo zagotavljanju prožnosti brez fosilnih goriv

(93)

Komisija bo pomoč za spodbujanje prožnosti električne energije brez fosilnih goriv (58), kot je določena v členih 19g in 19h uredbe o električni energiji, na podlagi tega sporočila (59) štela za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji, opisani v oddelku 3 in tem pododdelku.

(94)

Ukrep bi moral biti zasnovan za podpiranje novih naložb v prožnost brez fosilnih goriv. Nove naložbe vključujejo na primer: (a) naložbe v izgradnjo novih prožnih zmogljivosti. Premestitev rabljenih prožnih zmogljivosti z ene lokacije na drugo se ne more šteti za novo naložbo ali (b) naložbe v povečanje prožnosti ali nameščene moči obstoječe zmogljivosti. Za dodatno prožnost, ki jo je omogočila nova naložba, se lahko šteje samo večja prožnost v primerjavi z ravnjo prožnosti pred naložbo ali (c) naložbe za podaljšanje življenjske dobe obstoječe zmogljivosti. Za dodatno prožnost, ki jo je omogočila nova naložba, se lahko šteje samo obdobje podaljšane življenjske dobe v primerjavi z življenjsko dobo pred naložbo ali (d) naložbe za spremembo primarnega vira energije prožnega proizvodnega sredstva iz fosilnega v nefosilnega. Za dodatno prožnost, ki jo je omogočila nova naložba, se lahko šteje samo obseg zmogljivosti, katere primarni vir energije je bil spremenjen v nefosilnega v primerjavi s primarnimi viri pred naložbo. V takih primerih bi moral nacionalni regulativni organ preveriti, ali so vse preostale fosilne zmogljivosti dobičkonosne brez pomoči in da ni navzkrižnega subvencioniranja proizvodnje na osnovi fosilnih goriv.

(95)

Poleg tega lahko države članice, kadar menijo, da je to potrebno, da se ne ogrozi ekonomska sposobnost preživetja obstoječih zmogljivosti, pravila o upravičenosti razširijo na širši nabor nefosilnih prožnosti, ki prispevajo k obravnavanju potrebe po prožnosti in v katere so se nedavno izvedle naložbe.

(96)

Ukrep bo odprt za nefosilne tehnologije, ki lahko zagotavljajo storitve prožnosti, ter vsaj za shranjevanje električne energije in prilagajanje odjema. Zadevni program ne sme vsebovati nobene umetne omejitve ali diskriminacije (vključno z dodeljevanjem licenc, dovoljenj ali koncesij, kadar so potrebne). Ukrep lahko vključuje le dodatne tehnične zahteve na podlagi ugotovljenih sistemskih potreb v skladu s točko (103). Najmanjša velikost, ki se zahteva za udeležbo, ne sme presegati 1 MW zmanjšane zmogljivosti ali 1 ure najkrajšega trajanja dobave ter mora omogočati agregiranje.

(97)

Pomoč na podlagi tega oddelka se mora dodeliti na podlagi programa s predvidenim obsegom zmogljivosti in proračunom.

(98)

Države članice morajo dokazati, da so jim odobrena odstopanja od ustreznega prava Unije, ali potrditi, da: (a) vse tehnologije za prožnost brez fosilnih goriv, vključno s prilagajanjem odjema in shranjevanjem, ne glede na raven napetosti, na katero so sredstva priključena, lahko: (i) prodajajo in kupujejo električno energijo na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva; (ii) sodelujejo pri vseh frekvenčnih in nefrekvenčnih pomožnih storitvah, pri katerih bi lahko prilagajanje odjema in/ali shranjevanje zagotovilo potrebno storitev; (iii) sodelujejo pri tržnem ponovnem dispečiranjui in/ali so upravičene do zagotavljanja storitev upravljanja prezasedenosti za operaterje prenosnih sistemov in/ali operaterje distribucijskih sistemov; (b) agregatorji, vključno z neodvisnimi agregatorji, lahko sodelujejo na trgih in pri storitvah iz točke (a). Če države članice tega ne potrdijo, se lahko ukrepi iz tega oddelka odobrijo le za največ dve leti. Država članica lahko zaprosi za novo odobritev, ko so izvedene vse te izboljšave trga.

(99)

Države članice morajo potrditi, da bodo morebitni blažilni ukrepi, opredeljeni v oceni potreb po prožnosti, v skladu s členom 19e(2), točka (c), uredbe o električni energiji, izvedeni v dveh letih po objavi poročila iz člena 19e(1) uredbe o električni energiji.

(100)

Če se v zadevni državi članici izvaja mehanizem za zmogljivost, bi moral biti zasnovan kot odprt za udeležbo prožnosti brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje, v tem mehanizmu za zmogljivost. Poleg tega bi bilo treba mehanizem za zmogljivost in ukrepe za prožnost brez fosilnih goriv usklajevati na enega od naslednjih načinov, da se ne ustvarijo tržne ovire in prekomerna nadomestila: (a) zmogljivost bi bilo treba nabaviti skupno (60) ali (b) države članice lahko v mehanizem za zmogljivost vključijo zahteve glede prožnosti brez fosilnih goriv, opredeljene v oceni potreb po prožnosti, in sicer lahko na primer zahtevajo minimalno količino prožne zmogljivosti brez fosilnih goriv, ki zagotavlja kratkoročne storitve spreminjanja moči, ali (c) viri morajo izbrati med udeležbo v enem samem ukrepu, bodisi v programu za podporo zagotavljanju prožnosti brez fosilnih goriv bodisi v mehanizmu za zmogljivost. Ciljni odjem v vsakem ukrepu bi bilo treba prilagoditi, da se upošteva udeležba v drugem ukrepu.

(101)

Ciljni odjem, ki se razpiše, bi bilo treba določiti v skladu s poročilom, sprejetim v skladu z evropsko metodologijo in vodilnimi merili iz člena 19e uredbe o električni energiji, glede na potrebo po stroškovno učinkovitem doseganju varnosti in zanesljivosti oskrbe ter razogljičenju elektroenergetskega sistema.

(102)

Do razvoja te metodologije in vodilnih meril ciljni odjem ne bi smel presegati začasnega okvirnega nacionalnega cilja za zagotavljanje prožnosti, opisanega v členu 19f uredbe o električni energiji. Če ciljni odjem ne temelji na evropski metodologiji in vodilnih merilih iz člena 19e uredbe o električni energiji, mora nacionalni regulativni organ potrditi, da ciljni odjem, ki se nabavi (61), odraža: (a) potrebe po prožnost, ocenjene na podlagi domneve, da so bile izvedene izboljšave trga iz točk (98) in (99), ter (b) pričakovane tržne naložbe ob upoštevanju izboljšanja trga iz odstavka (a).

(103)

Tehnični pogoji (kot so predkvalifikacijske zahteve (62), razpoložljivost ali obveznosti dobave udeležencev) in enota storitve prožnosti, na podlagi katere se razvrščajo ponudbe, morajo biti jasno upravičeni na podlagi posebnih potreb, opredeljenih v oceni potreb, opisani v točki (101).

(104)

Pomoč se dodeli v obliki pogodb, ki zagotavljajo neposredna nepovratna sredstva v zameno za razpoložljivo prožno zmogljivost, ki jo omogočijo naložbe iz točk (94) in (95). Pri večletnih pogodbah mora biti trajanje pogodbe sorazmerno z ravnjo naložbe, potrebne za izpolnitev pogodbenih obveznosti, v nobenem primeru pa ne sme presegati amortizacijske dobe naložbe.

(105)

Znesek pomoči se določi s konkurenčnim postopkom zbiranja ponudb, v katerem se ponudbe razvrstijo le glede na njihovo ponujeno ceno na enoto razpoložljive prožne zmogljivosti na leto in podporo, dodeljeno v skladu s končno ceno na enoto razpoložljive prožne zmogljivosti na leto.

(106)

V pogodbi bi morale biti opisane metodologije, uporabljene za preverjanje razpoložljivosti podprte prožnosti in za izračun ustreznih odvračilnih kazni v primeru nerazpoložljivosti ali predčasne prekinitve pogodbe. Vsi upravičenci morajo biti aktivirani (z dobavo ali preizkusom) vsaj enkrat na leto z vnaprejšnjim obvestilom <= 24 ur. Kazen za nerazpoložljivost mora biti enaka za vse tehnologije, vsak upravičenec, katerega razpoložljivost znaša manj kot 50 % v letnem obdobju, pa mora prejeti denarno kazen v višini vsaj ustreznih prihodkov od prožnosti v tem letnem obdobju.

(107)

Nacionalni regulativni organ mora potrditi, da zahteve glede razpoložljivosti in kazni v pogodbi o razpoložljivosti ne bodo neupravičeno izkrivljale delovanja trgov električne energije (63). Upravičenci bodo zlasti spodbujeni k učinkovitemu sodelovanju na trgih električne energije ter v življenjski dobi sredstva izpostavljeni nihanjem cen in tržnim tveganjem.

(108)

Zadevna država članica mora potrditi, da ukrep spodbuja odprtje ukrepa čezmejni udeležbi tistih virov, ki lahko zagotovijo zahtevane tehnične lastnosti, kadar je analiza stroškov in koristi pozitivna.

(109)

Da bi se zagotovile učinkovite spodbude za prilagajanje porabe cenovnim signalom, bi odjemalci, ki prispevajo k ustvarjanju potrebe po prožnosti, morali prispevati k stroškom ukrepa na podlagi svoje porabe v vsaj 1 % in največ 5 % ur (ali tržnih časovnih enot) z najvišjimi cenami (64) v vsakem letu ali, kot alternativa, v vsaj 1 % in največ 20 % ur (ali tržnih časovnih enot) v vsakem letu, ko je potreba po prožnosti verjetnejša (na primer na podlagi pričakovanih vzorcev naraščanja povpraševanja) (65). Če se uporabijo lokacijska tehnična merila, bi bilo treba dodatne stroške uporabe teh meril dodeliti odjemalcem električne energije na ustreznih lokacijah. Komisija meni, da se tak prispevek lahko šteje za sorazmernega, če znaša vsaj 90 % stroškov ukrepa. Stroški se lahko zaračunajo bilančno odgovornim akterjem (kot so dobavitelji).

(110)

Ukrep se odobri za obdobje, ki ni daljše od petih let.

4.4   Pomoč za mehanizme za zmogljivost na podlagi ciljnega modela

(111)

Komisija bo pomoč za mehanizme za zmogljivost, kot so opisani v členih 21 in 22 uredbe o električni energiji, štela za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe, če so poleg pogojev iz oddelka 3 izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ukrep izpolnjuje vsa merila za mehanizem za zmogljivost na podlagi ciljnega modela strateške rezerve ali na ravni celotnega trga iz Priloge I; (b) ukrep se odobri za obdobje, ki ni daljše od desetih let.

4.5   Začasna cenovna olajšava cene električne energije za energetsko intenzivne uporabnike

4.5.1   Prehod na nizke stroške električne energije

(112)

Ukrepi iz dogovora o čisti industriji bodo preoblikovali gospodarstvo Unije v skladu z ambicioznimi podnebnimi cilji EU. Dokler razogljičenje elektroenergetskega sistema Unije ne bo v celoti znižalo cen električne energije, se bodo industrije v Uniji še naprej soočale z višjimi stroški v primerjavi s konkurenti v jurisdikcijah z manj ambicioznimi podnebnimi politikami.

(113)

Te razmere predstavljajo posebne izzive sektorjem, ki so še posebej izpostavljeni mednarodni trgovini in so pri ustvarjanju vrednosti močno odvisni od električne energije. Zaradi visokih cen električne energije se povečuje tveganje premestitve teh industrij iz Unije na lokacije, kjer okoljskih predpisov ni ali so manj ambiciozni. Poleg tega bi lahko visoki stroški električne energije odvračali od elektrifikacije proizvodnih procesov, ki je osrednjega pomena za uspešno razogljičenje gospodarstva Unije. Za ublažitev teh tveganj in škodljivih vplivov na okolje lahko države članice podjetjem, dejavnim v zadevnih gospodarskih sektorjih, odobrijo začasno cenovno olajšavo cene električne energije.

4.5.2   Področje uporabe in upravičenost

(114)

Komisija bo pomoč v obliki začasne cenovne olajšave cen električne energije za dejavnosti, ki delujejo v sektorjih, v katerih so ta tveganja še posebej velika, štela za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe. Za trajen učinek morajo upravičenci izvesti naložbe, s katerimi prispevajo k zelenemu prehodu in srednje- do dolgoročno pomagajo pri stroških energetskega sistema (na primer z nadomestitvijo fosilnih goriv z energijo iz obnovljivih virov).

(115)

Države članice lahko odobrijo znižanja veleprodajne cene električne energije za določen delež porabe električne energije, ne glede na vir dobave električne energije (samoproizvodnja, pogodbe o dobavi električne energije ali oskrba iz omrežja). Ta oddelek ne obravnava znižanj dajatev za financiranje podpore obnovljivim virom ali soproizvodnji toplote in električne energije, ki se še naprej obravnavajo v oddelku 4.11 Smernic.

(116)

Tveganje na sektorski ravni, da se dejavnosti premestijo iz Unije na lokacije, kjer okoljskih predpisov ni ali so manj ambiciozni, je večinoma odvisno od elektrointenzivnosti zadevnega sektorja in njegove odprtosti za mednarodno trgovino. Zato se lahko pomoč dodeli le podjetjem v sektorjih, v katerih je to tveganje precejšnje. To velja za sektorje iz Priloge 1 k Smernicam (66), za katere zmnožek trgovinske intenzivnosti in elektrointenzivnosti na ravni Unije dosega vsaj 2 % ter katerih trgovinska intenzivnost in elektrointenzivnost na ravni Unije znašata vsaj 5 % za vsak kazalnik.

(117)

Tudi sektor ali podsektor, ki izpolnjuje merila za upravičenost iz točke (116), vendar ni vključen na seznam iz navedene točke, se bo štel za upravičenega, če bodo države članice to dokazale s podatki, reprezentativnimi za sektor ali podsektor na ravni Unije, ki jih bo preveril neodvisni strokovnjak in bodo temeljili na obdobju vsaj zadnjih treh let, za katera so podatki na voljo.

(118)

Pomoč bo dodeljena na podlagi sheme oziroma programa s predvidenim proračunom. Države članice lahko omejijo shemo oziroma program pomoči na določene gospodarske sektorje glede na njihovo izpostavljenost stroškom električne energije ali sektorjem, ki so posebej pomembni za gospodarstvo ali varnost in odpornost notranjega trga. Take omejitve morajo biti zasnovane široko in ne smejo privesti do umetnega omejevanja morebitnih upravičencev. Države članice morajo v okviru upravičenega sektorja zagotoviti, da izbira upravičencev temelji na objektivnih, nediskriminatornih in preglednih merilih ter da se pomoč načeloma dodeli na enak način za vse konkurente v istem sektorju, če so v podobnem dejanskem položaju.

4.5.3   Spodbujevalni učinek in sorazmernost

(119)

Pomoč je združljiva z notranjim trgom le, če ima spodbujevalni učinek. Da bi imela pomoč spodbujevalni učinek in bi dejansko preprečevala tveganja, opisana v oddelku 4.5.1, je treba zanjo zaprositi in jo upravičencu izplačati v letu, ko nastanejo stroški, ali v naslednjem letu.

(120)

Komisija bo pomoč štela za sorazmerno za upravičence iz sektorjev iz točk (116) in (117), če ne krije več kot 50-odstotnega znižanja letne povprečne veleprodajne cene v trgovalnem območju, v katerem je upravičenec priključen, in sicer za ne več kot 50 % njihove letne porabe električne energije. Skupna letna poraba električne energije se lahko izmeri za leto, v katerem nastanejo upravičeni stroški, ali za prejšnje leto. Komisija tudi meni, da taka znižanja, da bi bila pomoč sorazmerna, cene za upravičeno porabo ne smejo znižati pod 50 EUR/MWh.

4.5.4   Prispevanje k razogljičenju

(121)

Pri vzpostavljanju shem morajo države članice določiti vrste naložb, za katere je mogoče izmerljivo dokazati, da dodatno prispevajo k znižanju stroškov elektroenergetskega sistema, in ki odražajo tržne in sistemske potrebe v tej državi članici, ne da bi povečevale porabe fosilnih goriv. Od upravičencev do pomoči je treba zahtevati, da takim naložbam v nova ali posodobljena sredstva dodelijo vsaj 50 % zneska pomoči v okviru tega ukrepa. Upravičene naložbene dejavnosti lahko na primer vključujejo razvoj zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, rešitve za shranjevanje energije, ukrepe za povečanje prožnosti na strani povpraševanja, izboljšanje energijske učinkovitosti, ki vplivajo na povpraševanje po električni energij, in razvoj elektrolizatorjev za proizvodnjo obnovljivega ali nizkoogljičnega vodika. Upravičene so tudi naložbe za elektrifikacijo. Države članice lahko pripravijo bolj omejen seznam upravičenih naložb, vendar morajo biti naložbe v povečanje prožnosti na strani povpraševanja upravičene.

(122)

Te naložbe ne smejo prejemati pomoči iz nobenega drugega ukrepa pomoči. Upravičena naložbena dejavnost se mora začeti izvajati v 48 mesecih od dodelitve pomoči na podlagi tega oddelka, razen če lahko upravičenec državi članici dokaže, da je zaradi tehničnih razlogov primeren daljši časovni okvir. Za eno naložbo se lahko namenijo pomoči, ki se prejmejo za več let. Naložbe se lahko izvedejo na lokaciji upravičenca ali prenesejo na tretje osebe. V slednjem primeru je za učinkovito izvajanje naložb še naprej odgovoren upravičenec.

(123)

Država članica lahko dodeli dodatno podporo v višini do 10 % zneska, dodeljenega na podlagi točke (120). Upravičenci morajo vsaj 75 % te dodatne podpore nameniti naložbam iz točke (121). Države članice lahko to dodatno podporo dodelijo le, če lahko upravičenec dokaže, da se vsaj 80 % skupnega zneska naložbe porabi za naložbe v povečanje prožnosti povpraševanja, vključno z rezervno oskrbo brez fosilnih goriv.

(124)

Država članica mora preveriti te zahteve za vsakega upravičenca in objaviti letna poročila o naložbenih ukrepih, izvedenih na podlagi tega oddelka.

4.5.5   Kumulacija

(125)

Poleg tega, da se uporabljajo splošna pravila o kumulaciji iz oddelka 3.3, se lahko pomoč na podlagi tega oddelka kumulira s katero koli drugo državno pomočjo ali pomočjo de minimis ali kombinira s centralno upravljanimi sredstvi EU v zvezi z istimi upravičenimi stroški (tj. veleprodajno ceno električne energije, vključno s posrednimi stroški, ki nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije), ki se delno ali v celoti prekrivajo, pod pogojem, da zaradi take kumulacije pomoč ne preseže največje intenzivnosti podpore ali zneska, ki se uporablja pod katerim koli od zadevnih pogojev. Če se kumulira s pomočjo za nadomestilo posrednih stroškov emisij na podlagi smernic Komisije za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2021 (67), kombinirani znesek pomoči ne sme presegati najvišjega zneska, ki se uporablja na podlagi katerih koli od teh dvojih smernic.

4.5.6   Trajanje

(126)

Pomoč iz tega oddelka se lahko upravičencem dodeli za največ tri leta. Plačila se ne smejo izvesti po 31. decembru 2030.

5.   POMOČ ZA RAZOGLJIČENJE INDUSTRIJE

(127)

Poleg obstoječih možnosti, na voljo v skladu s členom 107(3), točka (c), Pogodbe, vključno s Smernicami, bo Komisija za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 3 in tega oddelka, štela pomoč za naložbe, ki znatno prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz industrijskih dejavnosti, da bi se dosegle podnebne ambicije Unije, ali vodijo k znatnemu zmanjšanju porabe energije v industrijskih dejavnostih z izboljšanjem energijske učinkovitosti.

(128)

Z izboljšanjem učinkovitosti materialov se lahko zmanjšajo tudi emisije toplogrednih plinov, ki jih povzročajo industrijske dejavnosti. Okoljske koristi učinkovitosti materialov presegajo zgolj zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Zato je podpora za učinkovitost materialov, krožno gospodarstvo in biogospodarstvo zajeta v posebnem oddelku Smernic (oddelek 4.4 Smernic). V okviru obstoječih pravil o državni pomoči se lahko prav tako podprejo projekti na področju bioplina in biometana, zasnovani za soproizvodnjo digestata, ki se nato predela v hranila na biološki osnovi ali sredstva za gnojenje (kot so biognojila). Zlasti oddelek 4.4 Smernic zagotavlja pravno podlago, vključno s predelavo bioloških ostankov in nadomestitvijo primarnih surovin s sekundarnimi. Komisija bo take primere obravnavala prednostno. Naložbe, ki podpirajo krožno gospodarstvo, se lahko na podlagi uredbe o splošnih skupinskih izjemah podprejo tudi brez predhodne priglasitve.

5.1   Področje uporabe in splošni pogoji

(129)

Ta oddelek se na splošno uporablja za naložbe, s katerimi se zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov ali izboljšuje energijska učinkovitost industrijskih dejavnosti. Za namen tega oddelka so industrijske dejavnosti opredeljene kot dejavnosti, ki se izvajajo v industrijskih obratih (68), ki vključujejo proizvodnjo opredmetenih končnih izdelkov ali polizdelkov v velikem obsegu.

(130)

Ta oddelek se ne uporablja za: (a) državno pomoč za primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov ter primarno proizvodnjo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture (69); (b) državno pomoč za proizvodnjo, prenos in shranjevanje energije brez poseganja v točke (131) in (132) (70); (c) državno pomoč za nove naložbe v industrijsko proizvodnjo, vključno z naložbami iz točke (131), ki strukturno temeljijo na fosilnih gorivih. Izjemoma so lahko v tem oddelku zajete naložbe, ki temeljijo na zemeljskem plinu, če izpolnjujejo dodatne pogoje iz pododdelka 5.2.4.

(131)

Čeprav je podpora za proizvodnjo energije kot tako zajeta v oddelku 4 tega sporočila, so lahko take dejavnosti izjemoma zajete tudi v tem oddelku 5, če: (a) je del naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali izboljšanje energijske učinkovitosti industrijskih dejavnosti, kot je določeno v točki (139); (b) se energija proizvaja iz obnovljivih virov (71). Za proizvodnjo toplote ali soproizvodnje toplote in električne energije se lahko pod dodatnimi pogoji iz pododdelka 5.2.4 uporablja tudi zemeljski plin. Zajeta je lahko tudi proizvodnja nizkoogljičnih goriv iz točke (73)(a); (c) se energija proizvaja bodisi na lokaciji, kjer se izvaja industrijska dejavnost, bodisi v industrijskem parku (72), kjer se opravlja industrijska dejavnost, pod pogojem, da se energija dobavlja industrijskemu uporabniku prek zaprtega omrežja brez tranzita prek javnega omrežja, ter (d) (i) se vsaj 80 % proizvedene energije uporablja v industrijskih dejavnosti na lokaciji projekta (73) ali (ii) v primeru naložb v visoko učinkovito soproizvodnjo upravičenec v celoti porabi proizvedeno toploto (74).

(132)

Ta oddelek se uporablja za pomoč za naložbe v pomožno infrastrukturo za shranjevanje ali prenos energije, če je naložba neločljivo povezana z naložbo na podlagi točke (139) ali točke (131) in: (a) je v primeru shranjevanja infrastruktura na lokaciji projekta in njena velikost ustreza potrebam te naložbe; (b) je v primeru prenosa infrastruktura bodisi na lokaciji projekta bodisi izključno povezuje to lokacijo z odprto infrastrukturo, do katere imajo dostop tretje osebe v skladu s pravnim okvirom, ki se uporablja za notranji energetski trg.

(133)

Pomoč na podlagi tega oddelka se dodeli na podlagi sheme s predvidenim proračunom. Države članice morajo predložiti oceno skupnih neposrednih emisij toplogrednih plinov, ki naj bi se prihranili, ali skupnih prihrankov energije, ki naj bi se dosegli s shemo oziroma programom. Pomoč na podlagi tega oddelka se lahko dodeli samo v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil, posojil, jamstev ali davčnih ugodnosti (75).

(134)

Sheme oziroma programi, ocenjeni na podlagi tega oddelka, bi morali načeloma zajemati vse sektorje, ki lahko prispevajo k cilju iz točke (127). Države članice, ki želijo omejiti upravičenost sheme oziroma programa na določene sektorje, morajo (i) tako omejeno upravičenost utemeljiti z objektivnimi vidiki; ter (ii) dokazati, da kljub omejenosti shema oziroma program prispeva k doseganju nacionalnih in EU podnebnih ciljev ter iz njega niso neupravičeno izključene podnebju in okolju prijaznejše rešitve.

(135)

Kot pravilo „varnega pristana“, ki pa ne posega v alternativne utemeljitve držav članic, bo Komisija domnevala, da je omejitev upravičenosti sheme upravičena za namene točke (134), če shema zajema vse nepremične naprave, navedene v poglavju III direktive EU ETS (76).

(136)

Za zagotovitev pravočasne izvedbe projektov in doseganja pričakovanih prihrankov emisij toplogrednih plinov ali energije morajo države članice zagotoviti, da: (a) obrat oziroma naprava ali oprema, ki se financira s pomočjo, obratuje v 60 mesecih od datuma dodelitve in (b) ko nov obrat oziroma naprava ali oprema, financirana s pomočjo, v celoti deluje (77), projekt zagotovi neposredno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali prihranke energije, ki ustrezajo vsaj 80 % predvidenih zmanjšanj ali prihrankov.

(137)

Sheme oziroma programi morajo vključevati učinkovit sistem kazni za primer, da niso izpolnjeni pogoji iz točke (136) ali (78).

(138)

Država članica mora dokazati, da se s pomočjo ne financira povečanje skupne proizvodne zmogljivosti upravičenca. To ne posega v: (a) začasna povečanja proizvodne zmogljivosti v prehodnem obdobju, preden je nov obrat oziroma naprava ali oprema, financirana s pomočjo, v celoti pripravljena za uporabo in obstoječa oprema še ni v celoti razgrajena, ali (b) omejena povečanja zmogljivosti zaradi tehničnih potreb, ki ne presegajo 15 % v primerjavi s stanjem pred naložbo, financirano s pomočjo.

5.2   Minimalni učinki razogljičenja ali izboljšanja energijske učinkovitosti

5.2.1   Skupne zahteve

(139)

Naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz obratov ali v izboljšanje energijske učinkovitosti industrijskih dejavnosti iz točk (129) do (132) so upravičene, ne glede na uporabljene tehnološke rešitve, če bodisi: (a) zagotovijo zmanjšanje neposrednih emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz zadevne dejavnosti, (i) ki brez pomoči ne bi bilo doseženo, ob upoštevanju ukrepov politike in mehanizmov, uvedenih za odpravo istega nedelovanja trga, vključno s sistemom Unije za trgovanje z emisijami, in (ii) ki je skladno s cilji podnebnih pravil EU (79), ali (b) zagotovijo zmanjšanje porabe energije zadevne dejavnosti na enoto proizvodnje v primerjavi s stanjem brez pomoči (80) in imajo amortizacijsko obdobje 5 let ali več. Zmanjšanje porabe energije na enoto proizvodnje mora znašati vsaj 10 % za že razogljičene procese in vsaj 20 % v vseh drugih primerih (81).

(140)

Kot pravilo „varnega pristana“, ki pa ne posega v alternativne utemeljitve držav članic, bo Komisija domnevala, da je pomoč, ki se dodeli za naložbe v razogljičenje, skladna s točko (139)(a), če shema vsebuje naslednje zahteve: (a) v zvezi z naložbami v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz obstoječih obratov: i. naložba zmanjša emisije toplogrednih plinov obstoječega obrata za vsaj 40 % in jih pri napravah iz poglavja III direktive o EU ETS (82) oziroma obratih zmanjša pod povprečne emisije 10 % najbolj učinkovitih naprav, kot je določeno v izvedbeni uredbi, ki velja v času objave sheme in s katero se določi referenčna vrednost v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES (v nadaljnjem besedilu: najučinkovitejši obrati), ali ii. naložba zmanjša emisije toplogrednih plinov tehnične enote (83) znotraj obstoječega obrata za vsaj 90 % in ne povzroči vezanosti na fosilna goriva; (b) v zvezi z naložbami v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz novih obratov, ki nadomestijo obstoječ obrat, naložba zagotovi, da so emisije toplogrednih plinov obrata vsaj 10 % nižje od emisij najučinkovitejših obratov ali, za obrate, ki niso navedeni v poglavju III direktive o EU ETS, primerljive reference.

(141)

Projekti morajo doseči splošno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ne smejo zgolj povzročiti premestitve emisij toplogrednih plinov iz zadevnega industrijskega sektorja v sektor energije ali z ene industrijske lokacije na drugo.

(142)

Da bi države članice dokazale, da emisije niso bile zgolj premeščene, morajo dokazati, da posredne emisije toplogrednih plinov, povezane z upravičenimi projekti, ne izravnajo v celoti neposrednih zmanjšanj emisij toplogrednih plinov, doseženih z naložbo, tako da neto prihranki emisij ostanejo pomembni. Države članice lahko dokažejo, da to izhaja iz zasnove sheme, ali da to drži na podlagi simulacije predvidenih prihrankov emisij toplogrednih plinov in predvidenih posrednih emisij na referenčni projekt; pri tem uporabijo uveljavljene metodologije. Kar zadeva električno energijo, se to lahko dokaže tudi s prikazom, (i) da se lahko pričakovano povečanje povpraševanja po električni energiji, ki izhaja iz sheme, v celoti pokrije s povečanjem ponudbe električne energije iz obnovljivih virov ali nizkoogljične električne energije v skladu s projekcijami iz najnovejšega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zadevne države članice ali bolj posodobljenih načrtov za povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih ali nizkoogljičnih virov, sprejetih po zadnji posodobitvi NEPN, in (ii) da upravičenci ostajajo izpostavljeni cenovnim signalom za električno energijo, shema pa vsebuje zadostne spodbude za rešitve za prožnost.

(143)

Kot pravilo „varnega pristana“, ki pa ne posega v alternativne utemeljitve držav članic, bo Komisija domnevala, da so pogoji iz točke (142) izpolnjeni v naslednjih primerih: (a) posredne emisije, povezane z uporabo vodika v skladu s pogoji iz točke (146); (b) posredne emisije, povezane s projekti prožne elektrifikacije (84), vključno z uporabo toplotnih črpalk, katerih končna izhodna energija znatno presega vnos primarne energije, ki je potrebna v skladu z metodologijo iz Priloge VII k Direktivi 2018/2001, ali (c) posredne emisije, povezane z uporabo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina (vključno z biometanom) in biomasnih goriv v skladu s pogoji iz točke (145).

(144)

Države članice morajo zagotoviti, da pomoč za razogljičenje ne izpodriva neupravičeno naložb v čistejše alternative, ki so že na voljo na trgu, ali povzroči vezanosti na določene tehnologije ter tako ovira širši razvoj trga za čistejše rešitve in njihovo uporabo. Države članice zato ne smejo neupravičeno omejiti tehnološke razsežnosti shem oziroma programov. Zlasti za razogljičenje industrijske toplote pod 500 °C ne smejo izključiti podnebju in okolju najprijaznejših tehnologij, tj. toplote iz obnovljivih virov, ki niso biomasa, prožne elektrifikacije in ponovne uporabe odpadne toplote.

5.2.2   Dodatne zahteve za podporo za pogonska biogoriva, vodik ali goriva na osnovi vodika

(145)

Za sheme pomoči, ki zajemajo naložbe, ki se v celoti ali delno zanašajo na uporabo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina (vključno z biometanom) in biomasnih goriv, morajo države članice določiti pogoje, ki zagotavljajo, da navedena goriva izpolnjujejo trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz Direktive (EU) 2018/2001 in njenih izvedbenih ali delegiranih aktov.

(146)

Za sheme pomoči, ki zajemajo naložbe, ki se v celoti ali delno zanašajo na uporabo vodika ali goriv na osnovi vodika, morajo države članice določiti pogoje, ki zagotavljajo, da so vodik ali goriva na osnovi vodika, ki se uporabljajo v projektih, bodisi goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora bodisi nizkoogljična goriva (85). Ta goriva se lahko kombinirajo tudi z vodikom iz biomase, ki izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz Direktive (EU) 2018/2001 in njenih izvedbenih ali delegiranih aktov.

5.2.3   Dodatne zahteve za podporo projektom zajemanja ogljikovega dioksida

(147)

Za sheme pomoči, ki zajemajo tudi naložbe v uvajanje opreme za zajemanje ogljikovega dioksida (86), morajo države članice zagotoviti, da se bodo pri projektih, ki zajemajo naložbe v opremo za zajemanje ogljikovega dioksida, po začetku delovanja opreme preprečile neposredne emisije toplogrednih plinov ob upoštevanju celotne verige zajemanja in shranjevanja ogljika ali zajemanja in uporabe ogljika.

(148)

Kot pravilo „varnega pristana“, ki pa ne posega v alternativne utemeljitve držav članic, bo Komisija domnevala, da je shema skladna s točko (147), če določa, da so upravičeni samo projekti, ki: (a) zadevajo namestitev opreme za zajemanje ogljikovega dioksida, če se zajeti CO2 ob začetku delovanja opreme (i) uporablja tako, da je trajno kemično vezan v proizvodu, tako da pri običajni uporabi ne vstopi v ozračje, kot tudi ne pri vsaki običajni dejavnosti po koncu življenjske dobe proizvoda, ali se (ii) uporablja za proizvodnjo sintetičnih goriv v skladu z veljavnim pravom EU, in/ali (b) zadevajo namestitev opreme za zajemanje ogljikovega dioksida za njegovo trajno geološko shranjevanje prek verige zajemanja in shranjevanja ogljika na območjih shranjevanja, dovoljenih v skladu z Direktivo 2009/31/ES (87), vključno z območji, ki se štejejo za neto ničelne strateške projekte shranjevanja CO2 v skladu z aktom o neto ničelni industriji.

5.2.4   Dodatne zahteve za podporo projektom, ki se zanašajo na zemeljski plin

(149)

V skladu z načeli iz točk (130) in (144), se lahko s shemami le izjemoma spodbudijo nove naložbe, ki se za zmanjšanje emisij ali povečanje energijske učinkovitosti zanašajo na zemeljski plin. V tem oddelku so zajete le, če država članica dokaže, (i) da ni tehnološko dovršene alternative zemeljskemu plinu, (ii) da alternative zemeljskemu plinu še niso izvedljive zaradi nezadostne razpoložljivosti ali infrastrukture ali (iii) da bo razogljičenje potekalo postopoma. Države članice morajo v vseh teh primerih od upravičencev zahtevati, da predložijo verodostojen in podroben načrt, iz katerega je razvidno, na kakšen način bo zemeljski plin postopno opuščen do leta 2040; države članice morajo zagotoviti, da se postopna opustitev izvede.

(150)

Z odstopanjem od točk (139)(b) ter (140)(a)(i) in (139)(b) morajo naložbe, ki se za razogljičenje industrijske toplote pretežno zanašajo na zemeljski plin, ob začetku delovanja zagotoviti vsaj 70-odstotno zmanjšanje neposrednih emisij toplogrednih plinov ali vsaj 40-odstotno zmanjšanje porabe energije na enoto proizvodnje (88).

(151)

Izjeme, ki omogočajo omejeno povečanje zmogljivosti iz točk (a) in (b) točke (138), se ne uporabljajo za naložbe, ki se zanašajo na zemeljski plin, razen če je navedena naložba skladna z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opredeljene v Direktivi 2010/75/EU (89).

5.3   Veljavne omejitve pomoči

(152)

Pri načrtovanju sheme pomoči na podlagi tega oddelka mora država članica za zagotovitev sorazmernosti pomoči izbrati eno od alternativnih metodologij, opisanih v pododdelkih 5.3.1, 5.3.2 ali 5.3.3.

(153)

Če zneski individualne pomoči iz pododdelka 5.3.1 presegajo 200 milijonov EUR, je treba znesek pomoči določiti v skladu s pododdelkom 5.3.2.

5.3.1   Intenzivnost pomoči

(154)

Za zneske pomoči (90) v višini do 200 milijonov EUR se lahko najvišji znesek pomoči v okviru sheme pomoči določi na podlagi upravičenih stroškov naložbe, tj. skupnih stroškov naložbe, ki so neposredno povezani z doseganjem prihrankov emisij toplogrednih plinov ali izboljšanja energijske učinkovitosti, in največje intenzivnosti pomoči. Največja intenzivnost pomoči je približek dodatnih okoljskih stroškov uporabe posameznih tehnoloških rešitev za razogljičenje. Največja intenzivnost pomoči ne sme biti višja od: (a) 60 % za naložbe, ki omogočajo uporabo vodika ali goriv na osnovi vodika, kadar je delež goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora (91) iz točke (146) vsaj 40-odstoten; (b) 45 % za naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (92), shranjevanje energije (93), naložbe v prožno elektrifikacijo iz točke (143)(b), naložbe v opremo za zajemanje ogljikovega dioksida, ki so skladne s točko (147); (c) 35 % za naložbe, ki omogočajo uporabo nizkoogljičnih goriv iz točke (146); (d) 20 % za naložbe v proizvodnjo nizkoogljičnih goriv iz točke (146); (e) 30 % za vse druge tehnologije.

(155)

Za naložbe malih podjetij se lahko intenzivnost pomoči iz točke (154) poveča za 10 odstotnih točk, za naložbe srednjih podjetij pa se lahko intenzivnost pomoči poveča za 5 odstotnih točk.

5.3.2   Vrzel v financiranju

(156)

Države članice se lahko odločijo, da bodo kot najvišji znesek pomoči v okviru sheme pomoči določile vrzel v financiranju upravičene naložbe. Od vložnikov na podlagi sheme je treba zahtevati, da za izračun vrzeli v financiranju uporabijo enotno predlogo. Države članice morajo vzpostaviti metodologijo, ki jo bodo uporabljale za preverjanje, ali so projekcije denarnega toka, na katerih temeljijo izračuni neto sedanje vrednosti, verodostojne in skladne s projektom razogljičenja. Enotna predloga mora biti pripravljena v skladu z načeli in glavnimi značilnostmi modela, ki ga bo objavila Komisija.

(157)

Če pomoč, izračunana na podlagi vrzeli v financiranju projekta, presega 200 milijonov EUR ali 10 % proračuna sheme na podjetje na projekt, pri čemer se upošteva višji znesek, mora o vrzeli v financiranju presojati Komisija po ločeni priglasitvi.

(158)

Če države članice znesek pomoči določijo na podlagi točke (156) in ta znesek pomoči presega 30 milijonov EUR na podjetje na projekt, je treba vzpostaviti mehanizem za vračanje sredstev, ki zagotavlja, da država članica prejme ustrezen delež morebitnih dodatnih presežkov, ki jih ustvari projekt, ki prejema pomoč, in sicer na podlagi primerjave načrtovanega poslovnega načrta z dejanskimi denarnimi tokovi projekta. Mehanizem za vračanje sredstev mora imeti vse naslednje značilnosti: (a) izračun, ki se opravi na podlagi mehanizma za vračanje sredstev, je treba preveriti na podlagi ločene računovodske evidence za projekt, ki prejema pomoč, ki ga preveri neodvisni revizor; (b) mehanizem za vračanje sredstev se mora uporabljati ves čas trajanja finančnih projekcij, na katerih temelji ocena vrzeli v financiranju, in mora vključevati končno vrednost projekta ob koncu obdobja načrtovanja na podlagi standardnih ekonomskih metodologij (94) ter (c) mehanizem za vračanje sredstev mora vključevati spodbude za upravičence, da čim bolj zmanjšajo svoje stroške in projekt v času njegovega trajanja izvajajo učinkovito, pri čemer mora delež presežka, ki ga je treba vrniti državi, ostati znaten.

5.3.3   Konkurenčni postopek zbiranja ponudb

(159)

Kot alternativa točkama (154) in (156), se lahko države članice tudi odločijo, da bodo najvišji znesek pomoči v okviru sheme pomoči določile s konkurenčnim postopkom zbiranja ponudb, ki izpolnjuje naslednje dodatne pogoje: (a) konkurenčni postopek zbiranja ponudb mora biti odprt za vse upravičene projekte v okviru sheme, ki na enak način prispevajo k okoljskim ciljem ukrepa, tj. prispevek ukrepa k preprečevanju emisij toplogrednih plinov ali izboljšanju energijske učinkovitosti; (b) košarice, vezane na posamezno tehnologijo, se ne smejo uporabljati, razen če je to potrebno za preprečitev dejanske izključitve tehnologij z višjimi stroški zmanjševanja emisij, a tudi velikim potencialom za razogljičenje; (c) morebitne zgornje meje ponudb, da se omejijo najvišje ponudbe posameznih ponudnikov v določenih kategorijah in košaricah, je treba utemeljiti v povezavi z izračuni vrzeli v financiranju za referenčne projekte (95).

6.   POMOČ ZA ZAGOTOVITEV ZADOSTNE PROIZVODNE ZMOGLJIVOSTI ZA ČISTE TEHNOLOGIJE

(160)

Če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 3 in tega oddelka, bo Komisija za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe štela pomoč, ki se dodeli za spodbujanje naložbenih projektov, ki ustvarjajo dodatno proizvodno zmogljivost za: (a) proizvodnjo končnih proizvodov iz Priloge II, tudi z uporabo sekundarnih surovin, in/ali (b) proizvodnjo glavnih posebnih komponent iz Priloge II, tudi z uporabo sekundarnih surovin, in/ali (c) proizvodnjo novih ali predelanih povezanih kritičnih surovin, potrebnih za proizvodnjo končnih proizvodov ali glavnih posebnih komponent, opredeljenih v točkah (a) in (b). Taka pomoč lahko pomembno prispeva k doseganju 40-odstotne referenčne vrednosti za odpornost iz akta o neto ničelni industriji v povezavi z drugimi politikami za razvoj ugodnega poslovnega okolja za take naložbe v proizvodnjo čistih tehnologij.

(161)

To ne posega v možnost držav članic, da na podlagi oddelka 4.4 Smernic vzpostavijo sheme pomoči, namenjene podpori za naložbe v krepitev krožnega gospodarstva (npr. priprava za ponovno uporabo, recikliranje itd.), do najvišjega zneska pomoči, določenega v navedenem oddelku. Komisija bo take primere obravnavala prednostno. To vključuje podporo za naložbe, ki omogočajo zamenjavo primarnih surovin s sekundarnimi surovinami. Naložbe, ki podpirajo krožno gospodarstvo, se lahko na podlagi uredbe o splošnih skupinskih izjemah podprejo tudi brez predhodne priglasitve.

(162)

Pod običajnimi tržnimi pogoji bi morali biti proizvajalci čiste tehnologije sposobni kriti svoje stroške poslovanja brez dodatne javne podpore, zlasti če so za stroške naložb že prejeli subvencijo. Pomoč za tekoče poslovanje je lahko še posebej izkrivljajoča, saj lahko neposredno zniža stroške blaga ali storitev, ki se zagotavljajo na trgu, in na trgu ohranja udeležence, ki dolgoročno ustvarjajo izgubo. Vendar bi se lahko proizvajalci čistih tehnologij, kot so proizvajalci baterij, soočali z nelojalno svetovno konkurenco, nepričakovanimi prekoračitvami stroškov ali negotovostjo glede prihodnjega povpraševanja, na primer v obdobju povečanja obsega proizvodnje, vendar ne le v tem obdobju, saj so ti neločljivo povezani z njihovim delovanjem. V takih okoliščinah lahko države članice zagotovijo financiranje, tudi v obliki lastniških instrumentov in instrumentov navideznega lastniškega kapitala, pod tržnimi pogoji, skupaj z zasebnimi subjekti (glej točko (7)), pod enakimi pogoji v smislu tveganj in donosov (pari passu). Tako financiranje bi lahko pokrilo naložbene potrebe, vendar tudi stroške poslovanja.

6.1   Sheme pomoči za naložbe

(163)

Države članice lahko zagotovijo pomoč za naložbene projekte, ki spadajo na področje uporabe točke (160).

(164)

Pomoč za naložbene projekte iz točke (163) se lahko dodeli na podlagi sheme pomoči s predvidenim proračunom, če so izpolnjeni pogoji iz tega pododdelka in oddelka 3.

(165)

Upravičenci morajo zaprositi za pomoč pred začetkom del in državi članici predložiti zahtevane informacije iz Priloge III k temu sporočilu.

(166)

Upravičeni stroški naložbenega projekta, ki prejema pomoč, so vsi stroški naložb v opredmetena sredstva (kot so zemljišča, zgradbe, obrati, oprema, stroji) in neopredmetena sredstva (kot so patentne pravice, licence, tehnično znanje in izkušnje ali druga intelektualna lastnina), potrebna za proizvodnjo ali pridobivanje blaga, naštetega v točki (160). Neopredmetena sredstva: (i) morajo ostati povezana z zadevnim območjem in se ne smejo prenašati na druga območja; (ii) se morajo uporabljati predvsem v zadevnem proizvodnem obratu, ki je prejemnik pomoči; (iii) morajo biti taka, da se lahko amortizirajo; (iv) morajo biti odkupljena pod tržnimi pogoji od tretje osebe, ki ni povezana s kupcem; (v) morajo biti vključena v sredstva podjetja, ki prejme pomoč; in (vi) morajo s projektom, za katerega se dodeli pomoč, ostati povezana najmanj pet let (tri leta za MSP).

(167)

Kadar se naložbeni projekt izvaja zunaj območij, ki prejemajo pomoč, intenzivnost pomoči ne sme presegati 15 % upravičenih stroškov, znesek pomoči (96) pa ne sme presegati 150 milijonov EUR na projekt. Kadar se naložbeni projekt izvaja na območju, ki prejema pomoč na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe, intenzivnost pomoči ne sme presegati 20 % upravičenih stroškov, znesek pomoči pa ne sme presegati 200 milijonov EUR na projekt. Kadar se naložbeni projekt izvaja na območju, ki prejema pomoč na podlagi člena 107(3), točka (a), Pogodbe, intenzivnost pomoči ne sme presegati 35 % upravičenih stroškov, znesek pomoči pa ne sme presegati 350 milijonov EUR na projekt (97).

(168)

Za naložbe malih podjetij se lahko intenzivnost pomoči iz točke (167) poveča za 20 odstotnih točk, za naložbe srednjih podjetij pa se lahko intenzivnost pomoči poveča za 10 odstotnih točk.

(169)

Za zagotovitev izvedljivosti naložbe mora država članica zagotoviti, da upravičenec do pomoči zagotovi finančni prispevek v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov, in sicer iz lastnih sredstev ali z zunanjim financiranjem, v obliki, ki ne zajema nobene javne podpore (98).

(170)

Upravičenec se mora zavezati, da bo naložbo na zadevnem območju ohranil vsaj pet let (oziroma tri leta za MSP) po zaključku naložbe, da se v Evropski uniji ustvarijo trajna kakovostna delovna mesta. Taka zaveza ne bi smela preprečiti nadomestitve obratov ali opreme, ki so v tem obdobju zastareli ali se pokvarili, če gospodarska dejavnost ostane na zadevnem območju za najkrajše zahtevano obdobje. Vendar za nadomestitev obratov ali opreme na podlagi tega sporočila ni mogoče dodeliti nobene dodatne pomoči. Neupoštevanje te zaveze bi lahko privedlo do izterjave pomoči s strani organa, ki dodeli pomoč.

(171)

Pred dodelitvijo pomoči in na podlagi informacij, ki jih predloži upravičenec, kot je navedeno v Prilogi III k temu sporočilu, mora organ, ki dodeli pomoč, preveriti konkretna tveganja, da se naložba ne bo izvedla v EGP (99).

(172)

Pomoči ni mogoče zagotoviti za lažjo premestitev proizvodnih dejavnosti znotraj EGP, zlasti da se prepreči, da bi pomoč povzročila izgubo delovnih mest. V ta namen mora upravičenec: (a) potrditi, da v dveh letih pred vložitvijo vloge za pomoč ni izvedel premestitve v poslovno enoto, v kateri naj bi se izvajala začetna naložba, ki prejema pomoč, in (b) se zavezati, da vsaj dve leti po zaključku naložbe ne bo izvedel take premestitve. Neupoštevanje te zaveze bi lahko privedlo do izterjave pomoči s strani organa, ki dodeli pomoč.

6.2    Ad hoc pomoč

(173)

Komisija lahko odobri individualno priglašeno pomoč za naložbene projekte, ki spadajo na področje uporabe, opredeljeno v točki (160), če so izpolnjeni pogoji iz tega pododdelka v točkah, (165) in (170) ter iz oddelka 3.

(174)

Znesek pomoči ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov: (i) zneska subvencije (100), ki bi ga upravičenec dokazljivo lahko prejel za enakovredno naložbo v tretji državi zunaj EGP, in (ii) najnižjega zneska, ki je potreben za spodbujanje upravičenca do pomoči, da naložbo izvede na zadevnem območju v EGP in ne na alternativni lokaciji zunaj EGP (vrzel v financiranju) (101). Upravičenec mora dokazati, da se načrtovana naložba brez pomoči ne bi izvedla v EGP (102). Komisija meni, da je na trgih z večjim tveganjem prihodnje nestanovitnosti trga potreben dodaten zaščitni ukrep v obliki mehanizma za vračanje sredstev, da se zagotovi pravična porazdelitev dodatnih dobičkov, ki niso bili napovedani v priglašeni analizi vrzeli v financiranju.

(175)

Kadar se naložba izvede zunaj območja, ki prejema pomoč, mora država članica dokazati, da naložbe na območju, ki prejema pomoč, ne bi bilo mogoče izvesti enako učinkovito in da je zato za upravičenca do pomoči razumno, da naložbe ne locira na takih območjih, ki prejemajo pomoč.

(176)

Kadar se za naložbo proučuje več možnih lokacij v EGP in če naj bi se državna pomoč iz tega oddelka dodelila za privabljanje naložbe na območje z intenzivnostjo regionalne pomoči, kot je določena v veljavni karti regionalne pomoči, ki je nižja od tiste na alternativnih proučevanih območjih v EGP (ali na območje, ki ne prejema pomoči), bi to pomenilo negativen učinek za konkurenco in trgovino, ki ga verjetno ne bi izravnal noben pozitiven učinek. Kadar se za proučevane lokacije v EGP uporablja enaka intenzivnost regionalne pomoči, mora upravičenec dokazati, da je bila lokacija izbrana na podlagi objektivnih meril ne glede na državno pomoč. Nasprotno pa takega očitno negativnega učinka na konkurenco in trgovino ni, če lahko upravičenec dokaže, da se naložba sicer ne bi izvedla na takih alternativnih območjih EGP in bi bila namesto tega preusmerjena v tretjo državo zunaj EGP.

(177)

Upravičenec se mora zavezati, da bo za proizvodnjo blaga, opredeljenega v točki (160), uporabljal najnovejšo komercialno dostopno proizvodno tehnologijo z vidika okoljskih emisij.

(178)

Država članica bi morala dokazati, da bo upravičenec do pomoči z dodatno proizvodno zmogljivostjo, ki je bila ustvarjena z naložbo, za katero je bila dodeljena pomoč, prispeval h krepitvi evropske avtonomije, in sicer z odpravljanjem obstoječe vrzeli med povpraševanjem in ponudbo v Uniji, in ne bo izrinil proizvodne zmogljivosti, ki že obstaja ali za gradnjo katere so bile sprejete zaveze.

(179)

Komisija bo pri presoji državne pomoči na podlagi tega pododdelka zahtevala vse informacije, ki so potrebne za proučitev, ali je verjetno, da bo državna pomoč povzročila izgubo znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah v EGP. V takem primeru in če naložba upravičencu do pomoči omogoča premestitev dejavnosti na ciljno območje ter če obstaja vzročna povezava med pomočjo in premestitvijo, to pomeni negativen učinek na konkurenco in trgovino, ki ga verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek.

6.3   Pomoč za podporo povpraševanju po opremi za čisto tehnologijo v obliki pospešene amortizacije

(180)

Komisija bo sheme, ki zagotavljajo državno pomoč v obliki pospešene amortizacije, dodeljene za spodbujanje nakupa ali zakupa opreme za čisto tehnologijo, štela za združljive z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega pododdelka in oddelka 3.

(181)

Pomoč mora biti dodeljena v obliki shem pomoči, ki vključujejo pospešeno amortizacijo do celotnega in takojšnjega priznavanja stroškov (103), nastalih pri nakupu ali zakupu upravičenih sredstev.

(182)

Upravičena sredstva so vsi končni izdelki iz točke (160)(a).

(183)

Upravičena sredstva morajo izpolnjevati vse naslednje pogoje: (a) morajo biti nova; (b) morajo se uporabljati predvsem za dejavnosti upravičenca in ostati povezana s temi dejavnostmi vsaj pet let (ali tri leta v primeru MSP) (104); (c) morajo biti taka, da se lahko amortizirajo; (d) morajo biti kupljena ali zakupljena pod tržnimi pogoji; (e) morajo biti vključena v sredstva upravičenca.

(184)

Nakup ali zakup upravičenih sredstev se mora izvesti, pospešena amortizacija pa se mora začeti najpozneje na datum izteka veljavnosti tega sporočila, kot je opredeljen v točki (216).

(185)

Točka (38)(a) in (b) se ne uporablja za pomoč na podlagi tega pododdelka. Pomoč v obliki pospešene amortizacije se lahko zagotovi poleg katere koli druge državne pomoči ali podpore iz centralno upravljanih sredstev EU v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne da bi bilo treba izračunati njen bruto ekvivalent nepovratnih sredstev.

7.   SHEME ZA PODPORO DOLOČENIM PROJEKTOM V OKVIRU SKLADA ZA INOVACIJE

(186)

Poleg oddelka 4.1, oddelka 4.2, oddelkov 5.1 do 5.3 in oddelka 6.1 so v tem oddelku določeni posebni pogoji združljivosti za sheme, s katerimi se podpirajo naložbe, ki so bile v okviru sklada za inovacije (105) pozitivno ocenjene. Komisija bo štela, da so ukrepi pomoči za podporo naložbam v proizvodnjo in shranjevanje čiste energije iz točk (48) in (73), naložbam v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz industrijskih dejavnosti iz točk (129) do (132), ter naložbam, s katerimi se ustvari dodatna proizvodna zmogljivost, ki spada na področje uporabe točke (160), za projekte, ki so bili v okviru sklada za inovacije pozitivno ocenjeni in so prejeli pečat suverenosti iz člena 4 Uredbe (EU) 2024/795 (106), združljivi z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe, če so skladni z zahtevami iz tega oddelka in oddelka 3.

(187)

V zvezi z naložbami v proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov iz točke (48), ki so se presojale na podlagi tega oddelka, se uporabljajo točke (49) do (52).

(188)

V zvezi z naložbami v proizvodnjo in skladiščenje nizkoogljičnih goriv iz točke (73), ki so se presojale na podlagi tega oddelka, se uporabljajo točke (75) do (76).

(189)

V zvezi z naložbami v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz industrijskih dejavnosti iz točk (129) do (132), ki so se presojale na podlagi tega oddelka, se uporabljajo točke (138), (141) do (143) in (145) do (151).

(190)

V zvezi z naložbami, s katerimi se ustvari dodatna proizvodna zmogljivost za proizvode, ki spadajo na področje uporabe točke (160), ki so se presojale na podlagi tega oddelka, se uporabljajo točke (165), (166), (169), (170) in (172).

(191)

Pomoč mora biti dodeljena na podlagi sheme pomoči s predvidenim proračunom.

(192)

Države članice lahko vzpostavijo sheme, ki zajemajo eno ali obe naslednji kategoriji projektov: (a) projekte, ki so bili v okviru sklada za inovacije pozitivno ocenjeni in so prejeli pečat suverenosti, vendar niso bili izbrani za financiranje v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/856; (b) projekte, ki so bili v okviru sklada za inovacije pozitivno ocenjeni in so prejeli pečat suverenosti ter so bili izbrani za financiranje v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/856.

(193)

Sheme morajo biti odprte za vse projekte, ki izpolnjujejo pogoje iz tega oddelka in spadajo v eno ali obe kategoriji iz točke (192)(a) in (b). Države članice lahko področje uporabe takih shem omejijo samo na proizvodnjo čiste energije, razogljičenje industrije ali proizvodnjo čistih tehnologij. Načeloma sheme ne smejo dodatno omejiti na določen sektor ali določeno tehnologijo. Države članice, ki želijo upravičenost sheme omejiti na določen sektor ali tehnologijo, morajo (i) tako omejeno upravičenost utemeljiti z objektivnimi premisleki in (ii) dokazati, da se s shemo neupravičeno ne izključujejo podnebju in okolju prijaznejše rešitve.

(194)

Sheme lahko zajemajo projekte, ki izhajajo iz enega ali več načrtovanih razpisov. Kadar shema zajema projekte, ki izhajajo iz več kot enega načrtovanega razpisa za zbiranje predlogov v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/856, lahko država članica dodeli letni proračun za vsak razpis sklada za inovacije ali podporo rezervira za določen odstotek projektov iz vsakega razpisa, ki so bili v okviru sklada za inovacije pozitivno ocenjeni in so prejeli pečat suverenosti. Države članice morajo pri dodeljevanju pomoči projektom, ki so upravičeni v okviru sheme194), upoštevati razvrstitev, določeno za izbiro projektov na podlagi razpisa za zbiranje predlogov v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/856.

(195)

Pomoč se lahko dodeli samo v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil, posojil, jamstev ali davčnih ugodnosti.

(196)

Države članice morajo pri uvajanju sheme pomoči na podlagi tega oddelka (i) za naložbe v proizvodnjo in shranjevanje čiste energije iz točk (187) in (188) ter za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz industrijskih dejavnosti iz točke (189) izbrati eno od alternativnih metodologij za določitev zneska pomoči, opisanih v točkah (154) do (158); (ii) za naložbe, s katerimi se ustvari dodatna proizvodna zmogljivost, iz točke (190), zagotoviti, da se upoštevajo najvišje intenzivnosti pomoči in najvišji zneski pomoči, kot so določeni v točkah (167) in (168).

(197)

Za projekte iz točke (192)(a), kot alternativa točki (196), lahko države članice določijo znesek pomoči za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz industrijskih dejavnosti in za naložbe v proizvodnjo in shranjevanje čiste energije tudi v skladu z metodo za izračun najvišjega financiranja, kot je določena v Delegirani uredbi (EU) 2019/856, dopolnjeno z učinkovitim mehanizmom za vračanje sredstev, ki ima značilnosti iz točke (199).

(198)

Za naložbe, s katerimi se ustvari dodatna proizvodna zmogljivost za proizvode, ki spadajo na področje točke (160), če je bila stopnja inovativnosti na podlagi sklada za inovativnost ocenjena kot velika, lahko države članice določijo pomoč do najvišjih zgornjih meja za pomoč, kot so določene v točki (200), kot alternativa točki (196), tudi v skladu z metodo za izračun najvišjega financiranja, kot je določena v Delegirani uredbi (EU) 2019/856, dopolnjeno z učinkovitim mehanizmom za vračanje sredstev, ki ima značilnosti iz točke (199).

(199)

Mehanizem za vračanje sredstev mora imeti vse naslednje značilnosti: (a) mehanizem za vračanje sredstev mora obravnavati pojav dodatnih dobičkov, tako da se ugotovi in izterja presežek projekta, če interna stopnja donosnosti podprtih projektov presega tehtano povprečje stroškov kapitala, sprejeto v skladu z metodo iz Delegirane uredbe (EU) 2019/856; (b) mehanizem za vračanje sredstev se prvič uporabi vsaj pet let, nazadnje pa vsaj 10 let po začetku delovanja projekta, kot je opredeljeno v veljavnem razpisu sklada za inovacije; (c) izračun, ki se opravi na podlagi mehanizma za vračanje sredstev, je treba preveriti na podlagi ločene računovodske evidence za projekt, ki prejema pomoč, ki ga preveri neodvisni revizor; (d) pri končni uporabi mehanizma za vračanje sredstev je treba upoštevati končno vrednost projekta; (e) mehanizem za vračanje sredstev mora biti zasnovan tako, da ohranja spodbude za upravičence, da čim bolj zmanjšajo svoje stroške in projekt v času njegovega trajanja izvajajo na najučinkovitejši način, pri čemer je državni delež določen na najmanj 70 % presežka.

(200)

Za uporabo točke (198), kadar se naložbeni projekt izvaja zunaj območij, ki prejemajo pomoč, intenzivnost pomoči ne sme presegati 25 % upravičenih stroškov, znesek pomoči pa ne sme presegati 150 milijonov EUR na projekt. Kadar se naložbeni projekt izvaja na območju, ki prejema pomoč na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe, intenzivnost pomoči ne sme presegati 40 % upravičenih stroškov, znesek pomoči pa ne sme presegati 200 milijonov EUR na projekt. Kadar se naložbeni projekt izvaja na območju, ki prejema pomoč na podlagi člena 107(3), točka (a), Pogodbe, intenzivnost pomoči ne sme presegati 55 % upravičenih stroškov, znesek pomoči pa ne sme presegati 350 milijonov EUR na projekt (107). Za naložbe malih podjetij se lahko navedene intenzivnosti pomoči dodatno povečajo za 20 odstotnih točk, za naložbe srednjih podjetij pa se lahko navedene intenzivnosti pomoči povečajo za 10 odstotnih točk.

8.   POMOČ ZA ZMANJŠANJE TVEGANOSTI ZASEBNIH NALOŽB, POVEZANIH S CILJI DOGOVORA O ČISTI INDUSTRIJI

(201)

Poleg ukrepov, opisanih v oddelkih 4 do 7, se lahko države članice odločijo zasebnim vlagateljem zagotavljati spodbude za naložbe v projekte (108), ki spadajo v področje uporabe oddelkov 4.1, 4.2, 4.3, 5 in 6 (109), v energetsko infrastrukturo, ki deluje v okviru pravnega monopola ali ki se upravlja v okviru naravnega monopola (110), ali v projekte v podporo krožnemu gospodarstvu (111).

(202)

Komisija bo sheme pomoči za zmanjšanje tveganj za zasebne naložbe v portfelje upravičenih projektov štela za združljive z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji združljivosti iz tega oddelka in oddelka 3.

(203)

Pomoč se dodeli na podlagi sheme za spodbujanje zasebnih vlagateljev, da vlagajo v portfelje upravičenih projektov, ki spadajo na področje uporabe tega oddelka, kot je opredeljeno v točki (201).

(204)

Pomoč je v obliki lastniškega kapitala, posojil (vključno s podrejenimi dolgovi) in/ali jamstev, zagotovljenih namenskemu skladu ali subjektu za posebne namene, ki bo posedovalo portfelj upravičenih projektov. Cilj pomoči je doseči spodbude v zvezi s tveganjem in/ali donosom za zasebne vlagatelje, da vlagajo v navedeni sklad ali subjekt za posebne namene, ki so lahko na primer v obliki (posrednih) jamstev za prvo izgubo ali v obliki kapitalskih naložb z različnimi razredi delnic, pri čemer se naložbeni donosi najprej dodelijo razredu delnic zasebnih vlagateljev, nad določeno stopnjo donosa, pa tudi razredu delnic države članice. Trajanje posojila ali jamstva za dolžniške instrumente skupno ne sme biti daljše od dvajset let, v primeru jamstev pa v nobenem primeru ne sme presegati zapadlosti osnovnega dolžniškega instrumenta. Uveljavljanje jamstva je pogodbeno vezano na posebne pogoje, ki lahko zajemajo celo obvezno uvedbo stečaja podjetja upravičenca ali kakršen koli podoben postopek. Stranki morata te pogoje določiti ob dodelitvi jamstva. V primeru jamstev, zagotovljenih za naložbe v lastniški kapital in/ali navidezni lastniški kapital portfelja, se lahko upravičene izgube krijejo z jamstvom le v trenutku prenehanja sklada ali subjekta za posebne namene in ko so bile vse portfeljske naložbe odsvojene pod tržnimi pogoji.

(205)

Naložbe sklada ali subjekta za posebne namene v upravičene projekte so lahko v obliki na novo izdanega lastniškega kapitala, navideznega lastniškega kapitala, posojil (vključno s podrejenimi dolgovi), drugih dolžniških instrumentov in jamstev. Najvišji nominalni znesek naložbe na posamezen projekt ne sme presegati 250 milijonov EUR. Naložba v posamezen projekt ob zaključku ne sme predstavljati več kot 25 % skupnega obsega financiranja sklada ali subjekta za posebne namene. Pomoč na podlagi tega oddelka se lahko kumulira s pomočjo na podlagi drugih oddelkov tega sporočila in katero koli drugo državno pomočjo za isti projekt.

(206)

Države članice morajo sheme pomoči na podlagi tega oddelka izvajati prek finančnega posrednika ali pooblaščenega subjekta. Prejemki finančnega posrednika ali pooblaščenega subjekta morajo biti v skladu s tržno prakso. Domneva se, da je ta pogoj izpolnjen za finančne posrednike, izbrane z odprtim, preglednim in nediskriminatornim izbirnim postopkom. Finančni posredniki morajo del naložbenih tveganj deliti z zadostnim sovlaganjem lastnih sredstev ali prejemanjem znatnega nadomestila, povezanega z uspešnostjo, da se zagotovi stalna usklajenost njihovih interesov z interesi države članice.

(207)

Države članice ali njihovi pooblaščeni subjekti se morajo zavezati, da bodo izvedli postopek skrbnega pregleda, da bi zagotovili trdno naložbeno strategijo, ki jo določi finančni posrednik v mejah pooblastil države članice, za naložbeni portfelj iz točke (204) z ustrezno politiko razpršitve tveganja, da se doseže ekonomska sposobnost preživetja in zagotovijo dolgoročne naložbene priložnosti za zasebne vlagatelje. Za izvajanje te strategije bo odgovoren finančni posrednik ali pooblaščeni subjekt, ki bo tudi izbral upravičene projekte in vlagatelje. Za vsako naložbo v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital mora izbor med drugim temeljiti na jasnem in realističnem scenariju izstopa. V primeru kapitalskih naložb bo ciljni donos portfeljske naložbe, ki določa razporeditev donosa (kot je določeno v točki (209)(b)), določil finančni posrednik ali pooblaščeni subjekt. Finančni posrednik ali pooblaščeni subjekt mora zagotoviti, da financiranje naložbenih projektov ne presega stroškov naložbenih projektov, pri čemer je treba upoštevati drugo zagotovljeno financiranje iz katerega koli vira.

(208)

Komisija šteje, da je pomoč zasebnim vlagateljem omejena na najmanjšo potrebno, kadar so zasebni vlagatelji za naložbe v portfelj izbrani z odprtim, preglednim in nediskriminatornim izbirnim postopkom, ki je organiziran v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, jasno določa cilje politike, za katere si je treba prizadevati z naložbo, in je namenjen vzpostavitvi ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganj in donosov.

(209)

Če zasebni vlagatelji niso izbrani z odprtim, preglednim in nediskriminatornim izbirnim postopkom, Komisija šteje, da je pomoč zasebnim vlagateljem omejena na najmanjšo potrebno v naslednjih primerih: (a) kar zadeva pomoč v obliki (podrejenih) posojil in jamstev za portfelj projektov, kadar je pomoč vlagatelju v obliki varovanja pred prvo izgubo v višini največ 20 % pogodbeno opredeljenih izgub in se tveganje, ki ga prevzame država, odraža v premiji, ki je manj kot 25 % nižja od ustreznega nadomestila, skladnega s tržnimi pravili. To nadomestilo je treba oceniti glede na tveganost končnih upravičencev, vrste kritih instrumentov in trajanje zagotovljenega varovanja; (b) kar zadeva pomoč v obliki kapitalskih naložb v portfelj projektov, kadar je prednostna razporeditev naložbenih donosov v razrede delnic, ki jih posedujejo zasebni vlagatelji, omejena na fiksno stopnjo donosa, ki ni višja od ciljnega donosa portfeljske naložbe, pri čemer razredi delnic, ki jih imajo ti zasebni vlagatelji, predstavljajo več kot 75 % obsega portfelja. Vsaj 75 % naložbenih donosov, ki presegajo fiksno stopnjo donosa, se usmeri v razred delnic v lasti države članice, preostali donosi naložb, ki za največ 25 % presegajo fiksno stopnjo donosa, pa se usmerijo v razrede delnic, ki jih imajo zasebni vlagatelji.

(210)

Ko zasebni vlagatelji zaprosijo za pomoč v okviru sheme, vzpostavljene na podlagi tega oddelka, morajo predložiti svojo naložbeno strategijo pooblaščenemu subjektu ali finančnemu posredniku, vključno s (i) profilom tveganja/donosa, ki ga predvidevajo za svojo naložbo, in (ii) informacije o tem, katere zaščitne ukrepe imajo vzpostavljene za preprečevanje morebitnih nasprotij interesov (zlasti v zvezi z naložbami v projekte podjetij, v katerih imajo vlagatelji že nezanemarljiv delež ali predhodno izpostavljenost). Zasebni vlagatelji ne smejo biti upravičenci nobene druge državne pomoči za svoje naložbe v sklad ali subjekt za posebne namene.

(211)

Glede na funkcionalne zaščitne ukrepe v tem oddelku in zlasti v točkah (204), (206) in (207), se za zagotovitev, da bodo podporo prejemali le izvedljivi projekti, za pomoč na podlagi tega oddelka ne uporablja formalna izključitev podjetij v težavah iz točke (28).

9.   PREGLEDNOST, SPREMLJANJE IN POROČANJE

(212)

Države članice morajo objaviti ustrezne informacije o vsaki individualni pomoči, ki presega 100 000 EUR (112) in se dodeli na podlagi tega sporočila, na izčrpnem spletišču o državni pomoči ali v okviru orodja IT (113) Komisije v šestih mesecih od dodelitve pomoči, o pomoči v obliki davčne ugodnosti pa v enem letu od roka za oddajo davčne napovedi.

(213)

Države članice morajo Komisiji predložiti letna poročila (114).

(214)

Države članice morajo zagotoviti, da se vodijo podrobne evidence o dodelitvah pomoči, predvidenih v tem sporočilu. Te evidence, ki morajo vsebovati vse potrebne informacije za ugotavljanje, ali so izpolnjeni zahtevani pogoji, je treba hraniti 10 let od dodelitve pomoči in jih na zahtevo dati na voljo Komisiji.

(215)

Komisija lahko zahteva dodatne informacije v zvezi z dodeljeno pomočjo, zlasti da bi preverila, ali so bili spoštovani pogoji iz odločitve Komisije o odobritvi ukrepa pomoči.

10.   KONČNE DOLOČBE

(216)

Komisija to sporočilo uporablja od 25. junija 2025. Komisija to sporočilo uporablja za vse ukrepe, priglašene od datuma sprejetja, in za ukrepe, priglašene pred navedenim datumom, tudi na podlagi začasnega okvira za krizne razmere in prehod. Komisija bo to sporočilo uporabljala do 31. decembra 2030.

(217)

V skladu z obvestilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za presojo nezakonite državne pomoči (115), bo Komisija to sporočilo uporabljala za nepriglašeno pomoč, če je bila pomoč dodeljena na dan 25. junija 2025 ali po tem datumu, v vseh drugih primerih pa pravila, veljavna v času, ko je bila pomoč dodeljena.

(218)

To sporočilo nadomešča začasni okvir za krizne razmere in prehod, ki se umakne z učinkom od dne sprejetja tega sporočila.

---

(1)  COM(2025) 85 final.

(2)  Uredba (EU) 2024/1735 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev ekosistema proizvodnje neto ničelnih tehnologij Evrope (UL L, 2024/1735, 28.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1735/oj).

(3)  Glej Obvestilo Komisije o pojmu državne pomoči po členu 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 262, 19.7.2016, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o pojmu državne pomoči), oddelek 5.

(4)  Če javni organ vlaga pod tržnimi pogoji (na primer po načelu pogojev pari passu z zasebnimi vlagatelji ali kadar se skladnost s trgom ugotavlja na podlagi drugih instrumentov, kot je primerjalna analiza), instrumenti ne vsebujejo državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe. Glej obvestilo o pojmu pomoči, oddelek 4.2.3.

(5)  Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o splošnih skupinskih izjemah).

(6)  Sporočilo Komisije, Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022 (UL C 80, 18.2.2022, str. 1).

(7)  Smernice o regionalni državni pomoči (UL C 153, 29.4.2021, str. 1).

(8)  Sporočilo Komisije Začasni okvir za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini (UL C 101, 17.3.2023, str. 3), kakor je bilo spremenjeno s sporočili Komisije C(2023)8045 (UL C, C/1188, 21.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1188/oj) in C(2024)3123 (UL C, C/3113, 2.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/3113/oj). Ta začasni okvir za krizne razmere in prehod je nadomestil začasni krizni okvir, sprejet 28. oktobra 2022 (UL C 426, 9.11.2022, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: začasni krizni okvir), ki je že nadomestil prejšnji začasni krizni okvir, sprejet 23. marca 2022 (UL C 131I, 24.3.2022, str. 1), kakor je bil spremenjen 20. julija 2022 (UL C 280, 21.7.2022, str. 1). Začasni krizni okvir je bil preklican z učinkom od 9. marca 2023.

(9)  Glej na primer sklepe, ki jih je Komisija sprejela v zadevah SA.58207 – Češka, Podpora za Dukovany II (UL L 2025/429 12.3.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/429/oj) in SA.106107 – Belgija, podaljšanje življenjske dobe dveh jedrskih reaktorjev (še ni objavljeno).

(10)  Sporočilo Komisije Industrijski akcijski načrt za evropski avtomobilski sektor (COM(2025) 95 final, 5.3.2025).

(11)  Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L 158, 14.6.2019, str. 54) (v nadaljnjem besedilu: uredba o električni energiji).

(12)  Komisija meni, da to običajno pomeni vsaj šest tednov pred rokom, razen če je na podlagi posebnih okoliščin ukrepa mogoče upravičiti krajši časovni okvir.

(13)  Določiti je treba proračun ali razpisano količino, da se zagotovi konkurenčnost postopka zbiranja ponudb. Država članica mora dokazati verjetnost, da bo proračun ali razpisana količina nižja od potencialne ponudbe projektov. Pri tem se lahko sklicuje na pretekle primerljive konkurenčne postopke zbiranja ponudb ali na tehnološke cilje iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ali pa uvede zaščitni mehanizem za primere tveganja premalo oddanih ponudb, kadar je v okviru ukrepa predvidenih več konkurenčnih postopkov zbiranja ponudb. Kadar je v konkurenčnih postopkih zbiranja ponudb večkrat oddanih premalo ponudb, mora država članica uvesti popravne ukrepe za zadevne ali morebitne prihodnje sheme oziroma programe, ki jih priglasi Komisiji za isto tehnologijo ali projekte.

(14)   UL L 94, 28.3.2014, str. 65.

(15)   UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(16)   UL L 231, 30.6.2021, str. 159.

(17)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(18)  Upoštevati je treba vse zadevne stroške in koristi, vključno na primer z upravnimi stroški, stroški prevoza, stroški usposabljanja, ki jih ne krije pomoč za usposabljanje, in razlikami v plačah. Vendar se v primeru, da je alternativna lokacija v EGP, subvencije na tej drugi lokaciji ne upoštevajo.

(19)  Referenčna obrestna mera, ki se uporablja kot diskontna stopnja, je enaka izhodiščni obrestni meri, povečani za fiksno maržo 100 bazičnih točk. Glej Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6).

(20)  Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (prenovitev) (UL L 158, 14.6.2019, str. 125).

(21)   UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(22)  Vloga za pomoč je lahko v različnih oblikah, na primer v obliki ponudbe v okviru konkurenčnega postopka zbiranja ponudb. Vsaka vloga mora vsebovati vsaj ime prosilca, opis projekta ali dejavnosti, vključno z lokacijo projekta ali dejavnosti, kadar je to ustrezno, in znesek pomoči, potreben za izvedbo. Naj ne bo dvoma: taka vloga za pomoč je lahko predložena pred tem sporočilom.

(23)  Da bi trgi električne energije še naprej delovali učinkovito, je tako pomoč treba dodeliti na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, ki zagotavlja, da ima pomoč spodbujevalni učinek.

(24)   „Standard Unije“ pomeni standard Unije v smislu točke 19(89) Smernic.

(25)  Glej Priporočilo Komisije (EU) z dne 14. julija 2020 o pogojevanju državne finančne podpore podjetjem v Uniji s tem, da niso povezana z nekooperativnimi jurisdikcijami (UL L 227, 16.7.2020, str. 76).

(26)  V smislu Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C 249, 31.7.2014, str. 1).

(27)  Pomoč se ne more nanašati na znižanje davkov ali dajatev, ki odražajo nujne stroške zagotavljanja energije ali povezanih storitev (na primer omrežnine ali plačila za financiranje mehanizmov za zmogljivost).

(28)  Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (UL C 155, 20.6.2008, str. 10).

(29)  Glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 13. septembra 1995, TWD Textilwerke Deggendorf GmbH/Komisija, združeni zadevi T-244/93 in T-486/93, ECLI:EU:T:1995:160.

(30)  Pomoč, ki jo bodo države članice dodelile podjetjem na podlagi tega sporočila in bo usmerjena prek kreditnih institucij kot finančnih posrednikov mora neposredno koristiti tem podjetjem. Vendar lahko taka pomoč finančnim posrednikom dodeli posredno prednost. Kljub temu taka posredna prednost na podlagi zaščitnih ukrepov iz točke (34), točki (a) in (b), ni namenjena ohranitvi ali obnovitvi sposobnosti preživetja, likvidnosti ali solventnosti kreditnih institucij. Zato se taka pomoč ne bi štela kot izredna javnofinančna pomoč v skladu z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (o sanaciji in reševanju bank), niti v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (o enotnem mehanizmu za reševanje), ter se ne bi presojala na podlagi pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo za bančni sektor.

(31)  Za pomoč, dodeljeno na podlagi oddelka 8, veljajo za ta pogoj posebni pogoji iz navedenega oddelka.

(32)  Državna pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov vključuje državno pomoč, izvzeto na podlagi členov 19b, 20a, 21, 21a, 22 ali 23, člena 56e(5), točka (a)(ii), (iii) ali (iv), člena 56e(10) in člena 56f uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

(33)  Kot so opredeljena v členu 2(36) Direktive (EU) 2018/2001.

(34)  Uredba (EU) 2023/2405 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za trajnostni zračni prevoz (ReFuelEU za letalstvo) (UL L, 2023/2405, 31.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2405/oj).

(35)  Uredba (EU) 2023/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prometu ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 234, 22.9.2023, str. 48).

(36)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo – Izkoriščanje dejanske vrednosti naše energetske unije za zagotovitev cenovno dostopne, učinkovite in čiste energije za vse Evropejce (COM/2025/79 final).

(37)  Shranjevanje električne energije pomeni odložitev končne uporabe električne energije na pozneje, kot je bila proizvedena, ali pretvorbo električne energije v obliko energije, ki jo je mogoče shranjevati, shranjevanje take energije in njeno poznejšo ponovno pretvorbo v električno energijo.

(38)  Shranjevanje toplotne energije pomeni odložitev končne uporabe toplotne energije na pozneje, kot je bila proizvedena, ali pretvorbo električne ali toplotne energije v obliko energije, ki jo je mogoče shranjevati, shranjevanje take energije in po potrebi njeno poznejšo pretvorbo ali ponovno pretvorbo v toplotno energijo za končno uporabo (tj. ogrevanje ali hlajenje).

(39)  Naložbe v proizvodnjo nizkoogljičnih goriv poleg goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora so lahko zajete na podlagi tega oddelka, če delež proizvedenih nizkoogljičnih goriv ne presega 20 % skupne proizvodnje.

(40)   „Nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo“ pomeni obnovo elektrarn in naprav oziroma obratov, ki proizvajajo oziroma shranjujejo energijo iz obnovljivih virov, vključno s popolno ali delno zamenjavo naprav oziroma obratov ali operativnih sistemov in opreme za nadomestitev zmogljivosti ali povečanje učinkovitosti ali zmogljivosti naprave oziroma obrata.

(41)  Kazni se lahko opustijo v primerih, ko je zamuda posledica dejavnikov, na katere upravičenec do pomoči ni mogel vplivati in jih ob vložitvi vloge za pomoč ni bilo mogoče razumno predvideti.

(42)  Konkurenčni postopek zbiranja ponudb bi moral biti načeloma odprt za vse upravičence, ki izpolnjujejo pogoje. Vendar se lahko postopek zbiranja ponudb omeji na eno ali več določenih kategorij upravičencev, če so predloženi dokazi, da se ravni ponudb, ki naj bi jih ponudile različne kategorije upravičencev, razlikujejo za več kot 10 %; v tem primeru se lahko uporabijo ločeni konkurenčni postopki zbiranja ponudb, da med seboj konkurirajo kategorije upravičencev s podobnimi stroški.

(43)  Kot so opredeljeni v členu 2, točka 24, uredbe o električni energiji.

(44)  Kot so opredeljene v členu 2(16) Direktive (EU) 2018/2001.

(45)  Kot so opredeljene v členu 2(11) Direktive (EU) 2019/944.

(46)  Neposredni programi zaščite cen spodbujajo uvajanje naložb v proizvodnjo in shranjevanje energije s tem, da upravičencem do pomoči zagotavljajo fiksno ali spremenljivo denarno plačilo, neposredno odvisno od količine proizvedene in/ali shranjene energije, ki se lahko določi na podlagi dejanske ali referenčne proizvodnje.

(47)  Dvosmerna pogodba na razliko je pogodba, ki jo podpišeta upravljavec objekta za proizvodnjo električne energije in druga pogodbena stranka, običajno javni subjekt, ter zagotavlja zaščito najnižjega plačila in omejitev presežnega plačila. Pogodba mora biti oblikovana tako, da še naprej spodbuja objekt za proizvodnjo električne energije k delovanju in učinkovitemu sodelovanju na trgih energije.

(48)  Plačila podpore po pogodbi morajo biti omejena na 25 let, vendar lahko države članice od naprav oziroma obratov zahtevajo, da še naprej izvajajo vračila po pogodbah, dokler podprta zmogljivost še naprej deluje.

(49)  Glej opombo 42.

(50)  Na primer, kadar se pomoč dodeli v obliki dvosmernih pogodb na razliko, mora pristojni neodvisni regulativni organ določiti izvršilno ceno za kritje upravičenih stroškov.

(51)  Manjšim napravam oziroma obratom za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in predstavitvenim projektom lahko koristi neposredna zaščita cen, ki zajema vse stroške obratovanja in za katero jim ni treba prodajati svoje električne energije na trgu, v skladu z izjemo iz člena 4(3) Direktive (EU) 2018/2001. Naprave oziroma obrati bodo veljali za manjše, če je njihova zmogljivost manjša od veljavnega praga iz člena 5 uredbe o električni energiji. Demonstracijski projekti so opredeljeni v členu 2, točka 24, uredbe o električni energiji.

(52)  Direktiva (EU) 2024/1788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, spremembi Direktive (EU) 2023/1791 in razveljavitvi Direktive 2009/73/ES (prenovitev) (UL L, 2024/1788, 15.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1788/oj).

(53)  Glej tudi opombo 39.

(54)  Kazni se lahko opustijo v primerih, ko je zamuda posledica dejavnikov, na katere upravičenec do pomoči ni mogel vplivati in jih ob vložitvi vloge za pomoč ni bilo mogoče razumno predvideti.

(55)  Glej opombo 42.

(56)  Glej opombo 42.

(57)  Če se ta prag preseže, se pomoč ne sme izplačati za odstotek količine proizvedenih nizkoogljičnih goriv, ki je enak odstotku ur, ki presegajo ta prag.

(58)  Prožnost brez fosilnih goriv, kot sta odzivanje na prilagajanje odjema in shranjevanje, ki ne uporabljajo fosilnih goriv kot primarnega vira energije in prispevajo k obravnavanju potreb po prožnosti električne energije.

(59)  To ne posega v presojo drugih ukrepov prožnosti na podlagi Smernic.

(60)  To pomeni, da bi morali nacionalni organi določiti cilj tako za potrebe po prožnosti kot za mehanizem za zmogljivost, ki ga je treba nabaviti na isti sooptimizirani dražbi. Udeleženci prispevajo k potrebam po prožnosti in v mehanizem za zmogljivost ter za zagotavljanje obeh storitev ponudijo skupno ceno ali nabor ponudb. Metodologija izbora bi morala biti takšna, da se z njo čim bolj zmanjšajo skupni stroški izpolnjevanja potreb po prožnosti in potreb mehanizma za zmogljivost, tj. noben drug izbor upravičencev ne more z nižjimi stroški izpolniti tako potreb po prožnosti kot potreb mehanizma za zmogljivost.

(61)  Ta količina prožnosti lahko temelji bodisi na okvirnem nacionalnem cilju za zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv, kot je opredeljen v členu 19f uredbe o električni energiji, bodisi na začasnih okvirnih nacionalnih ciljih, dokler člen 19f uredbe o električni energiji to dovoljuje.

(62)  Preference glede lokacije, najmanjša hitrost za povečanje in/ali zmanjšanje proizvodnje ter najkrajše trajanje aktivacije bi bilo treba obravnavati s faktorji zmanjšanja zmogljivosti. Zmanjšanje zmogljivosti je prilagoditev nameščene zmogljivosti vira zmogljivosti, da se opredeli njegov prispevek k potrebi po prožnosti (ki odraža različne prispevke različnih tehnologij k opredeljeni potrebi). Ta izračun bo temeljil na podatkih, uporabljenih za ugotavljanje potrebe po prožnosti, in se bo posodabljal vsaj vsaki dve leti, odobril pa ga bo nacionalni regulativni organ. Dejavnike zmanjšanja zmogljivosti je treba izračunati za vsak vir, ki lahko neprekinjeno zagotavlja proizvodnjo vsaj eno uro.

(63)  Vpliv ukrepa na oblikovanje tržnih cen (v primerjavi s hipotetičnim scenarijem brez ukrepa pomoči) ter kakršen koli vpliv na obstoječe vire, kadar je ukrep omejen le na nove naložbe, in na tuje vire, kadar je ukrep omejen le na nacionalne vire, ne bi spadali na področje „neupravičenega izkrivljanja“.

(64)  Cena se nanaša na ceno za dan vnaprej ali na ceno, ki je bliže ceni na veleprodajnem trgu v realnem času, ali na ceno bilančnega obračuna. Da bi se izognili dvojnemu štetju, kadar so prilagajanje odjema in viri za števcem neposredno udeleženi v programu za prožnost brez fosilnih goriv, morajo taki stroški veljati tudi za električno energijo, ki ni porabljena na podlagi obveznosti dobave v okviru programa za prožnost.

(65)  Da bi se izognili dvojnemu štetju, kadar so prilagajanje odjema in viri za števcem neposredno udeleženi v programu za prožnost brez fosilnih goriv, morajo taki stroški veljati tudi za električno energijo, ki ni porabljena na podlagi obveznosti dobave v okviru programa za prožnost.

(66)  Če se je statistična klasifikacija določene gospodarske dejavnosti pod kodo NACE spremenila na podlagi zadnje sprememba NACE (Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/137, UL L 19, 20.1.2023, str. 5), lahko države članice uporabijo spremenjeno klasifikacijo ali pa klasifikacijo, ki je veljala v času sprejetja Smernic.

(67)   UL C 317, 25.9.2020, str. 5.

(68)  To lahko vključuje tudi rudarske obrate, razen obratov, ki se uporabljajo za pridobivanje energentov.

(69)   „Primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov“ pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi, pri kateri ni treba izvesti nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov. „Primarna proizvodnja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture“ pomeni vse dejavnosti v zvezi z ribolovom, vzrejo ali gojenjem vodnih organizmov ter dejavnosti na kmetiji ali na krovu, ki so potrebne za pripravo živali ali rastlin za prvo prodajo, vključno z rezanjem, filetiranjem ali zamrzovanjem, in prvo prodajo prodajnim posrednikom ali predelovalcem.

(70)  Ta oddelek vključuje naložbe v industrijske dejavnosti rafinerij, ki so namenjene proizvodnji petrokemičnih proizvodov, ki se ne uporabljajo kot goriva za ogrevanje ali goriva, namenjena uporabi v motornem prometu.

(71)  Kot je navedeno v točki (48)(a), ki vključuje proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora.

(72)  Industrijski park ustreza geografsko omejenemu industrijskemu območju, kjer se nekatere komunalne storitve zagotavljajo skupini podjetij.

(73)  Ta ocena mora temeljiti na verodostojnih predhodnih simulacijah pričakovane proizvodnje energije in povpraševanja po njej.

(74)  V primeru iz točke (c) mora biti vsaj 80 % energije uporabljenih v industrijskih dejavnostih v industrijskem parku ali pa mora biti v primeru naložb v proizvodnjo toplote z visoko učinkovito soproizvodnjo toplota v celoti porabljena v industrijskem parku.

(75)  Druge oblike pomoči, in sicer neposredna podpora za zmanjšanje emisij ogljika, kot je pomoč v obliki pogodb na razliko (za ogljik) in odkupnih premij, ter certifikati, s katerimi se lahko trguje, so izključene iz tega oddelka. Pomoč v navedenih oblikah ali drugih oblikah neposredne podpore za zmanjšanje emisij ogljika se bo presojala na podlagi Smernic.

(76)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES.

(77)  Na splošno se to doseže v dveh letih po začetku delovanja.

(78)  Kazni se lahko opustijo v primerih, ko je neizpolnjevanje pogojev posledica dejavnikov, na katere upravičenec do pomoči ni mogel vplivati in jih ob vložitvi vloge za pomoč ni bilo mogoče razumno predvideti.

(79)  Za naložbe podjetij, ki razkrivajo svoje načrte za prehod, to vključuje zahtevo, da mora biti naložba skladna z njihovim načrtom za prehod, kot je določen v direktivi o poročanju podjetij o trajnostnosti (Direktiva (EU) 2022/2464 z dne 14. decembra 2022).

(80)  Raven prihrankov energije je treba izračunati na podlagi porabe končne energije opreme.

(81)  Naložbe, ki vključujejo spremembo vira energije ali nosilca energije, na primer prehod s premoga na plin, se štejejo za projekte razogljičenja in zanje veljajo zahteve za razogljičenje in ne za energijsko učinkovitost.

(82)  Za namene te točke je treba emisije toplogrednih plinov obrata meriti na ravni podnaprave z referenčno vrednostjo za industrijske proizvode, relevantne za ETS, kot je opredeljena v členu 2(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/331 z dne 19. decembra 2018 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 59, 27.2.2019, str. 8). Da se zagotovi primerljivost projektov, morajo države članice razviti skupno metodologijo za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov za dejavnosti, ki niso vključene v sistem trgovanja z emisijami.

(83)  V smislu oddelka 4.4 Smernic Komisije za razlago Priloge I k direktivi o EU ETS, objavljenih 18. marca 2010, na voljo na: https://climate.ec.europa.eu/system/files/2016-11/guidance_interpretation_en.pdf. Za sektorje, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, se lahko ta koncept smiselno uporablja.

(84)  Naložbe v elektrifikacijo se lahko štejejo za prožne, na primer če je porabo električne energije mogoče prilagajati na podlagi cenovnih signalov ali če se naložbe kombinirajo z zahtevami za namestitev rešitev za prožnost, kot je shranjevanje energije.

(85)  Nizkoogljična goriva, kot so opredeljena v členu 2(13) Direktive (EU) 2024/1788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika ter njenih izvedbenih ali delegiranih aktih.

(86)  Naložbe v prevoz, shranjevanje in obrate za uporabo v tem oddelku niso zajete. Izjemoma je lahko v tem oddelku zajeta povezovalna infrastruktura (s povezavo na omrežje), če je skladna s točko (132).

(87)  Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006.

(88)  Ti cilji se lahko dosežejo s kombiniranjem zemeljskega plina z drugimi rešitvami za razogljičenje. Opozoriti je treba, da se naložbe, ki vključujejo spremembo vira energije ali nosilca energije, štejejo za projekte razogljičenja in zanje veljajo zahteve za razogljičenje in ne za energijsko učinkovitost (glej opombo 81).

(89)  Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(90)  Zneski pomoči iz te točke se izračunajo na podlagi bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev.

(91)  Če pretvorba v uporabo vodika vključuje pretvorbo drugih proizvodnih procesov na isti lokaciji, se intenzivnost pomoči v višini 60 % uporablja tudi za te dodatne naložbe.

(92)  Kot je navedeno v točki (48)(a), ki vključuje proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora.

(93)  Če je skladno s točko (132).

(94)  Za namene te točke se lahko mehanizem za vračanje sredstev prvič uporabi pet let, nazadnje pa 10 let po začetku delovanja projekta, če se v končni uporabi mehanizma za vračanje sredstev upošteva končna vrednost projekta.

(95)   „Referenčni projekt“ pomeni projekt, ki se uporablja kot primer in je reprezentativen za povprečni projekt v kategoriji upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo v shemi.

(96)  Zneski pomoči iz te točke se izračunajo na podlagi bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev.

(97)  Države članice morajo zagotoviti, da se tem najvišjim zneskom pomoči ni mogoče izogniti z namerno delitvijo projektov, ki prejemajo pomoč.

(98)  To na primer ne velja za subvencionirana posojila, javno posojilo za lastniški kapital ali javno udeležbo, ki ne ustreza načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu, državna jamstva, ki vsebujejo elemente pomoči, kot tudi javno pomoč, dodeljeno v okviru pravila de minimis. Financiranje naložbenega projekta s strani Evropske investicijske banke in/ali Evropskega investicijskega sklada (na lastno tveganje in na lastne stroške) v višini do 12,5 % upravičenih stroškov se sprejme kot finančni prispevek za namene točke (169).

(99)  Za projekte, ki so v okviru sklada za inovacije prejeli pečat suverenosti iz člena 4 Uredbe (EU) 2024/795 (glej opombo 106), tako preverjanje ni potrebno.

(100)  Priglašena pomoč in subvencija (v kakršni koli obliki), ki bi jo upravičenec dokazljivo lahko prejel v jurisdikciji tretje države zunaj EGP, se bosta primerjali v diskontiranih vrednostih.

(101)  Načeloma ni verjetno, da bo Komisija zneske pomoči, ki presegajo stroške kapitalskih naložb, potrebne za umestitev projekta na zadevno območje, štela za združljive s členom 107(3), točka (c), Pogodbe, saj taka pomoč verjetno ne bo imela spodbujevalnega učinka.

(102)  Ustrezna dokumentarna dokazila, ki podpirajo hipotetični scenarij iz Priloge III k temu sporočilu, morajo biti verodostojna, tj. pristna in relevantna za dejavnike odločanja, ki prevladujejo v času odločitve upravičenca do pomoči v zvezi z naložbo. Države članice so pozvane, naj se opirajo na pristne in uradne dokumente uprav podjetij, ocene tveganja (vključno z oceno tveganja, povezanega z določeno lokacijo), finančna poročila, notranje poslovne načrte, mnenja strokovnjakov in druge študije, povezane z naložbenim projektom, ki se presoja. Ti dokumenti morajo biti posodobljeni glede na potek postopka odločanja o naložbi ali lokaciji projekta. Pri tem so lahko koristni tudi dokumenti, ki vsebujejo informacije o napovedih glede odjema in stroškov ter finančnih napovedih, dokumenti, ki so predloženi odboru za naložbe in ki podrobno opisujejo naložbene scenarije, ali dokumenti, ki so predloženi finančnim institucijam.

(103)  Takojšnje priznavanje stroškov ni dovoljeno za sredstva, ki se amortizirajo v obdobju, daljšem od 15 let.

(104)  Vendar se za sredstva, katerih običajna amortizacijska doba je krajša od petih let, najkrajše obdobje uporabe skrajša na tri leta.

(105)  Sklad za inovacije, vzpostavljen s členom 10a(8) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(106)  Uredba (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP). Ta pečat se podeli vsem projektom v okviru sklada za inovacije, ki so bili v okviru sklada za inovacije ocenjeni in izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz ustreznega razpisa za zbiranje predlogov na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/856 z dne 26. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z delovanjem sklada za inovacije ( UL L 140, 28.5.2019, str. 6).

(107)  Države članice morajo zagotoviti, da se tem najvišjim zneskom pomoči ni mogoče izogniti z namerno delitvijo projektov, ki prejemajo pomoč.

(108)  Druga možnost je, da se naložba vloži v podjetje, če je načrtovani znesek naložbe za upravičeni projekt višji od 80 % povprečnega letnega prometa podjetja v predhodnih petih letih in je podjetje MSP. Kadar je podjetje novoustanovljeno podjetje, ki nima petih zaključenih letnih računovodskih izkazov, se povprečni promet izračuna na podlagi trajanja obstoja podjetja v trenutku, ko podjetje zaprosi za pomoč.

(109)  Kategorije projektov, ki spadajo na področje uporabe tega oddelka, so tiste, ki so opredeljene: za oddelek 4.1: v točkah (48)(a) do (c), (51) in (52); za oddelek 4.2: v točki (73)(a) in (b); za oddelek 4.3: v točki (94)(a) do (d); za oddelek 5: v točkah (129) do (132) in točkah (138) do (140)(a) in (b); ter za oddelek 6: v točki (160)(a) do (c).

(110)  Kot je določeno v točkah 373 do 375 Smernic.

(111)  To se nanaša na projekte, ki spadajo na področje uporabe točke 220 Smernic, razen projektov vrst iz točk 222–224 Smernic.

(112)  To so informacije, ki se zahtevajo v Prilogi III k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 in Prilogi III k Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. Za vračljiva predplačila, jamstva, posojila, podrejeni dolg in druge oblike se navede nominalna vrednost osnovnega instrumenta na upravičenca. Za davčne in plačilne ugodnosti se lahko znesek posamezne pomoči navede v razponih.

(113)  Javni iskalnik po podatkovni zbirki državne pomoči Preglednost omogoča dostop do podatkov o posameznih državnih pomočeh, ki so jih države članice zagotovile v skladu z evropskimi zahtevami glede preglednosti državnih pomoči, in je na voljo na https://webgate.ec.europa.eu/competition/transparency/public?lang=sl.

(114)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(115)   UL C 119, 22.5.2002, str. 22.