52025PC0821

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 17.6.2025

COM(2025) 821 final

2025/0172(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pospešitvi izdajanja dovoljenj za projekte za obrambno pripravljenost

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Po ruski invaziji na Ukrajino se je pokazala potreba po okrepljenem trgu obrambnih proizvodov na ravni EU, ki bo lahko podpiral obrambno pripravljenost držav članic v primeru novih varnostnih groženj. Sedanji konflikt je razkril ranljivosti v evropskem obrambnem okolju ter pokazal, kako pomembna je povezana in odporna obrambna industrijska baza. Dobro delujoč obrambni trg EU je bistven za zagotovitev, da imajo države članice dostop do potrebnih obrambnih zmogljivosti, tehnologij in proizvodov za učinkovito odzivanje na sedanje in prihodnje varnostne izzive.

Spreminjajoče se geopolitično okolje je močno vplivalo na obrambni trg EU, kar je razvidno iz motenj v dobavnih verigah, povečanega povpraševanja po obrambnih proizvodih ter vse večje potrebe po interoperabilnih in inovativnih rešitvah. Vendar obstoječa zakonodaja, ki vpliva na obrambni trg EU, ni prilagojena sedanjim izzivom, kar ovira sposobnost držav članic, da se hitro in učinkovito odzivajo na nove grožnje. Obstoječi okvir, razvit v obdobju miru, se pogosto prepočasi odziva na nujne potrebe držav članic in ne zagotavlja potrebnih spodbud za naložbe v raziskave in razvoj na področju obrambe, zlasti za spodbujanje naložb v obrambo v višini vsaj 800 milijard EUR v naslednjih štirih letih, kot je navedeno v Skupni beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost 1 .

V odziv na te izzive mora EU sprejeti ukrepe za okrepitev trga obrambnih proizvodov na ravni EU ter spodbujati bolj povezano in konkurenčno obrambno industrijsko bazo. EU lahko z vzpostavitvijo trdnejšega in odpornejšega obrambnega trga EU ter razvojem potrebne infrastrukture podpre obrambno pripravljenost držav članic, spodbuja evropsko strateško avtonomijo ter prispeva k stabilnejšemu in varnejšemu varnostnemu okolju v Evropi.

Ta predlog je del zbirnega svežnja za obrambno pripravljenost. Poleg poenostavitve obstoječih predpisov v drugih aktih ta predlog predvideva uvedbo namenskega skrajšanega postopka za izdajo dovoljenj v zvezi z obrambno pripravljenostjo.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Cilj predloga je prilagoditi določbe, ki urejajo obrambni trg EU, sedanjemu varnostnemu scenariju z uvedbo ciljno usmerjenih prilagoditev, s katerimi se poenostavijo upravni postopki, zmanjša birokracija in zagotovijo prožnejše rešitve. Namen predloga je z racionalizacijo postopkov in zmanjšanjem birokratskih ovir oblikovati prožnejši in odzivnejši obrambni trg EU, ki bo bolje opremljen za podporo obrambni pripravljenosti držav članic ter spodbujanje razvoja konkurenčne in inovativne evropske obrambne industrije.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog prispeva k ciljem okrepitve obrambnih zmogljivosti EU in njene strateške avtonomije, hkrati pa podpira razvoj inovativnih in trajnostnih obrambnih tehnologij. S skrajšanim postopkom izdaje dovoljenj, ki se vzpostavlja s tem predlogom, bo omogočena hitra uvedba projektov za obrambno pripravljenost in pričakovanih naložb v obrambo v višini vsaj 800 milijard EUR v naslednjih štirih letih, s čimer se bo zagotovilo, da se bo obrambna industrija EU lahko hitro odzivala na nove varnostne izzive in prispevala k zaščiti evropskih državljanov. Z racionalizacijo postopka izdaje dovoljenj bo ta predlog pripomogel tudi k zmanjšanju upravnih bremen in stroškov za obrambna podjetja, ki se bodo zato lahko osredotočila na izpolnjevanje potreb držav članic EU po razvoju najnovejših tehnologij in ustvarjanju delovnih mest za visoko usposobljeno delovno silo.

Predlagani ukrepi bodo prispevali tudi k odpornosti in strateški avtonomiji EU, saj bodo zagotovili zanesljivost oskrbe s ključnimi z obrambo povezanimi tehnologijami, ki je bistvena za podporo razvoju obrambnih zmogljivosti EU ter za javni red in varnost. S tem predlogom, ki spodbuja razvoj močne in inovativne obrambne industrije, se bo zmanjšala odvisnost EU od dobaviteljev iz tretjih držav in okrepila njena sposobnost odzivanja na nove varnostne izzive.

Predlog je skladen s politikami EU na področju varnosti, zdravja in okolja, saj ne znižuje standardov, temveč je namenjen pospeševanju postopkov. Predlog ne posega v raven pregleda, ki je predvidena v veljavnih postopkih izdaje dovoljenj.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 114 PDEU. Cilj ukrepov, predlaganih v tej uredbi, je ohraniti dobro delovanje notranjega trga, zlasti obrambnega trga EU. Glede na trenutne geopolitične razmere morajo države članice EU hitro povečati svojo obrambno pripravljenost. Za to bodo potrebne naložbe v obrambno pripravljenost za delovanje obrambnega trga celotne EU (kot so proizvodni obrati, preizkuševalne zmogljivosti in potrebna infrastruktura). Za take razvojne projekte, namenjene povečanju obrambne pripravljenosti držav članic ali EU, je treba izdati več dovoljenj. Če bi bili na nekaterih delih notranjega trga predvideni veliko krajši postopki izdaje dovoljenj, bi to resno ogrozilo nemoteno delovanje notranjega trga. Ta predlog zagotavlja, da je obravnava postopka izdaje dovoljenj za projekte za obrambno pripravljenost hitra in usklajena v vseh državah članicah.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Države članice ne morejo same doseči ciljev predloga, saj so problemi čezmejne narave. Obrambna industrija je močno integrirana in medsebojno povezana, saj podjetja delujejo v več državah članicah in so odvisna od kompleksnih dobavnih verig, ki presegajo državne meje. Predlagani ukrepi se osredotočajo na področja, na katerih obstaja dokazljiva dodana vrednost ukrepanja na ravni Unije zaradi razsežnosti, hitrosti in obsega potrebnih prizadevanj. Cilj predloga je z uvedbo skrajšanega postopka za izdajo dovoljenj na ravni EU ustvariti enake konkurenčne pogoje za obrambna podjetja, ki delujejo v EU, ter s tem zagotoviti, da se lahko hitro odzovejo in učinkovito povečajo proizvodne zmogljivosti obrambne industrije. Skupna obrambna prizadevanja EU zahtevajo usklajen pristop, predlagani mehanizem pa bo omogočil hitro uvedbo projektov za obrambno pripravljenost.

Preslabo usklajevanje med državami članicami pri obravnavi postopka izdaje dovoljenj za projekte za obrambno pripravljenost bi lahko povzročilo tekmovanje v zniževanju regulativnih standardov ali pridobitev konkurenčne prednosti na nekaterih delih notranjega trga. To bi bilo nezaželeno, saj bi negativno vplivalo na zanesljivost oskrbe z obrambnimi proizvodi, kar bi lahko ogrozilo sposobnost EU za odzivanje na nove varnostne grožnje. Predlagani mehanizem ne vpliva na dejansko podlago za izdajo zadevnih dovoljenj, temveč vzpostavlja enotno kontaktno točko v državah članicah in prožnejši način obravnavanja vlog za dovoljenja. To bo obrambnim podjetjem omogočilo učinkovitejše pridobivanje ustreznih dovoljenj, hkrati pa zagotovilo spoštovanje potrebnih okoljskih, zdravstvenih in varnostnih standardov.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj ne presega minimuma, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev na evropski ravni, in tistega, kar je potrebno za ta namen.

Glede na doslej neprimerljive geopolitične razmere, veliko grožnjo za varnost Unije in doslej največji obseg obrambnih naložb v naslednjih štirih letih je predlagani pristop politike sorazmeren z obsegom in resnostjo ugotovljenih problemov. Predlog je namenjen okrepitvi obrambne pripravljenosti držav članic z ukrepi za zagotovitev nemotenega delovanja obrambnega trga na ravni EU ob obsežnem in nujnem povečanju obrambnih proizvodnih zmogljivosti.

•Izbira instrumenta

Komisija predlaga uredbo Evropskega parlamenta in Sveta. To je najprimernejši pravni instrument, saj se lahko le z uredbo, ki se uporablja enotno in neposredno ter je zavezujoča, zagotovi stopnja enotnosti, ki je potrebna za lažje uvajanje projektov za obrambno pripravljenost.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z deležniki

Postopek posvetovanja z deležniki je bil celovit in je vključeval javno anketo, ki je bila odprta do 22. aprila 2025, ter vrsto ciljno usmerjenih srečanj z državami članicami, ustreznimi predstavniki podjetij iz Unije in drugimi ključnimi deležniki. V okviru tega posvetovalnega postopka in na podlagi izkušenj Komisije pri izvajanju ustrezne zakonodaje so bili opredeljeni ključne ovire in izzivi v regulativnem okolju EU. Na podlagi prejetih dragocenih prispevkov in strokovnega znanja Komisije so predlogi iz te uredbe namenjeni obravnavi teh ključnih vprašanj in izboljšanju splošne učinkovitosti regulativnega okvira EU.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ni relevantno.

•Ocena učinka

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 6. marca 2025 Komisijo pozval k pospešitvi „dela na vseh področjih, da bi v naslednjih petih letih odločno okrepili obrambno pripravljenost Evrope“. Poleg tega je Evropski svet v istih sklepih Komisijo izrecno pozval, naj hitro pripravi nadaljnje pobude za poenostavitev na področju varnosti in obrambe.

Zaradi nujnosti predloga, ki je namenjen podpori hitremu prilagajanju evropske obrambne industrije novemu geopolitičnemu okolju in pomoči državi, ki je od začetka leta 2023 v vojni, pred sprejetjem zbirnega svežnja za obrambno pripravljenost ni bilo mogoče izvesti ocene učinka. Komisija bo v treh mesecih po sprejetju tega predloga predstavila delovni dokument služb Komisije, v katerem bo podrobno utemeljen ta zakonodajni ukrep in pojasnjena njegova ustreznost za doseganje opredeljenih ciljev politike v skladu z ustreznimi pravili za boljše pravno urejanje.

Predlog se nanaša na omejene in ciljno usmerjene spremembe zakonodaje. Te temeljijo na izkušnjah z izvajanjem zakonodaje. Spremembe ne vplivajo znatno na politiko, temveč le zagotavljajo učinkovitejše in uspešnejše izvajanje. Zaradi njihove ciljno usmerjene narave in pomanjkanja ustreznih možnosti politike ocena učinka ni potrebna. V priloženem sporočilu pa so obravnavani elementi v zvezi z učinkom takih ukrepov, vključno z analizo rezultatov javne ankete EU, izvedene v zvezi s tem.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Predlog za vzpostavitev enotne kontaktne točke za postopke v zvezi z dovoljenji za obrambni sektor skupaj s skrajšanim postopkom izdaje dovoljenj naj bi pozitivno vplival na zmanjšanje stroškov izpolnjevanja obveznosti za MSP, velika podjetja in druge deležnike v obrambnem sektorju. Z vzpostavitvijo enotne kontaktne točke v državah članicah podjetjem ne bo več treba krmariti med več organi, tudi upravnimi, da bi pridobila dovoljenja, s čimer se bo skrajšal čas in zmanjšali viri, porabljeni za upravne naloge. S to poenostavitvijo upravnih postopkov se bo znatno zmanjšala negotovost, obrambnim podjetjem pa zagotovili večja gotovost in predvidljivost, zaradi česar bodo lahko bolj samozavestno načrtovala svoje dejavnosti za obrambno pripravljenost.

S skrajšanim postopkom, pri katerem se domneva, da je bilo dovoljenje izdano, če do določenega roka ni odgovora, se bo pospešil tudi postopek izdaje dovoljenja, kar bo obrambnim podjetjem omogočilo hitrejši začetek projektov ter zmanjšalo zamude in s tem povezane stroške. S tem racionaliziranim postopkom se bo povečala konkurenčnost obrambnega sektorja EU, zlasti za MSP, ki se bodo lahko hitreje odzivala na spreminjajoče se tržne razmere in potrebe strank. Z učinkovitejšim in predvidljivejšim postopkom izdaje dovoljenj bo obrambni sektor EU postal privlačnejši za domače in tuje vlagatelje, kar bi lahko privedlo do povečanih naložb in rasti v tem sektorju.

To bo olajšalo trgovanje v obrambnem sektorju, zlasti za MSP, ki bodo lahko lažje izvažala svoje proizvode in storitve, kar bo prispevalo k rasti mednarodne trgovine. Z vzpostavitvijo enotne kontaktne točke in skrajšanega postopka se bo tudi olajšalo sodelovanje med obrambnimi podjetji EU in njihovimi mednarodnimi partnerji, kar bo spodbudilo razvoj skupnih projektov in sodelovanja ter zagotovilo skladnost z mednarodnimi sporazumi in sorazmernimi zahtevami za zmanjšanje upravnega bremena za MSP in druge deležnike.

•Temeljne pravice

Ni relevantno.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Na zahtevo države članice bo pomoč za krepitev zmogljivosti v podporo vzpostavitvi ali delovanju enotne kontaktne točke upravičena do financiranja v okviru programa za evropsko obrambno industrijo (EDIP), ko bo ta sprejet, in v okviru dogovorjenih sredstev programa. Podpora za krepitev zmogljivosti v okviru tega predloga spada na področje uporabe podpornih ukrepov v okviru EDIP. Zaradi omejenih proračunskih posledic ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga ne bo pripravljena.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V tej uredbi so določeni racionalizirani postopki izdaje dovoljenj za projekte za obrambno pripravljenost. Države članice bodo za vse projekte za obrambno pripravljenost imenovale nacionalni pristojni organ, ki bo deloval kot enotna kontaktna točka ter bo odgovoren za usklajevanje in olajšanje izdaje dovoljenj, usmerjanje gospodarskih subjektov ter zagotavljanje dostopnosti informacij javnosti in možnosti digitalne predložitve vseh dokumentov. V uredbi so določene podrobne časovnice za postopke izdaje dovoljenj. Predlog je skladen z zakonodajo Unije na področju izdaje dovoljenj.

2025/0172 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pospešitvi izdajanja dovoljenj za projekte za obrambno pripravljenost

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 2 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija se sooča z resno in vse večjo grožnjo, kot je poudarjeno v Skupni beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost [2030] 3 , povezano z vrnitvijo obsežnega konflikta v Evropo. V odgovor na ta vse večji izziv mora nujno sprejeti odločne ukrepe za okrepitev svoje obrambne pripravljenosti. Čim prej je treba okrepiti evropsko obrambno pripravljenost in zagotoviti, da bo imela Evropa najpozneje do leta 2030 močno in zadostno obrambno držo. Glede na napovedi o postopnem uvajanju instrumentov, predlaganih v okviru načrtov za ponovno oborožitev Evrope ReArm Europe/Pripravljenost 2030, bi lahko naložbe v obrambo v naslednjih štirih letih dosegle vsaj 800 milijard EUR. Ključni vidik teh prizadevanj je potreba po povečanju obrambnih proizvodnih zmogljivosti Unije, da se bo lahko učinkovito odzivala na nove varnostne grožnje. Za dosego tega cilja sta nujna poenostavitev in harmonizacija predpisov. Unija lahko z racionalizacijo in uskladitvijo regulativnih okvirov ustvari ugodnejše okolje za delovanje obrambne industrije, inovacije ter proizvodnjo zmogljivosti, potrebnih za zagotavljanje evropske varnosti in obrambne pripravljenosti.

(2)V zvezi s tem bi bilo treba obrambno pripravljenost razumeti kot zmožnost držav članic, da predvidijo in preprečijo krize, povezane z obrambo, ter se odzovejo nanje, kot je navedeno v Direktivi 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta 4 , s proaktivnim in usklajenim pristopom. To vključuje zagotavljanje razpoložljivosti zmogljivosti obrambne industrije, ki so potrebne za pridobitev in vzdrževanje virov, zmogljivosti in infrastrukture, potrebnih za učinkovito odzivanje na take krize.

(3)Za vzpostavitev ali razširitev objektov, infrastrukture in izvajanje dejavnosti, povezanih z obrambno pripravljenostjo, je pogosto treba zaprositi za več ustreznih dovoljenj in odobritev. Obstoječi postopki izdaje dovoljenj za presoje na različnih področjih so pogosto dolgotrajni in zapleteni. Za te postopke trenutno ni določb za skrajšane postopke na ravni Unije, ki bi se nanašali posebej na dejavnosti obrambne pripravljenosti, kar ovira pravočasno povečanje obrambne proizvodnje in z njo povezane infrastrukture ter dejavnosti in naložbe za obrambno pripravljenost, ki so ključne za izpolnjevanje novih varnostnih zahtev.

(4)Nacionalni postopek izdaje dovoljenj zagotavlja, da so projekti za obrambno pripravljenost varni, zaščiteni ter v skladu z okoljskimi, družbenimi in drugimi varnostnimi zahtevami. Okoljsko pravo Unije določa skupne pogoje za vsebino nacionalnega postopka izdaje dovoljenj, s čimer zagotavlja visoko raven varstva okolja in omogoča trajnostno izkoriščanje potenciala Unije v vrednostni verigi surovin.

(5)Po drugi strani pa nepredvidljivost, zapletenost in pogosto predolgo trajanje nacionalnih postopkov izdaje dovoljenj spodkopavajo varnost naložb, ki je potrebna za učinkovito krepitev obrambne pripravljenosti držav članic. Struktura in dolžina postopka izdaje dovoljenj za ustrezne projekte se lahko med državami članicami zelo razlikujeta. Da bi se zagotovilo in pospešilo učinkovito izvajanje projektov za obrambno pripravljenost, bi torej morale države članice za te projekte uporabljati racionalizirane in predvidljive postopke izdaje dovoljenj.

(6)Čeprav so nekatere države članice sprejele ali bodo verjetno sprejele ukrepe za pospešitev postopkov izdaje dovoljenj za obrambno industrijo, se to lahko stori na različne načine, kar bi povzročilo ovire za delovanje notranjega trga v obrambnem sektorju. Izkazalo se je, da so različne nacionalne zakonodaje v zvezi s postopkom izdaje dovoljenj za načrtovanje obrambnih projektov postale ozka grla za evropske dobavne verige zadevnih obrambnih proizvodov. Da bi se zagotovilo delovanje notranjega trga, je treba določiti harmonizirana pravila za pospešitev postopkov izdaje dovoljenj.

(7)Medtem ko lahko institucije Unije zagotovijo smernice in okvire, so za odobritev in omogočanje skrajšanih postopkov izdaje dovoljenj odgovorne predvsem države članice. Države članice imajo najboljše možnosti za to, da uvedejo spremembe, ki ustrezajo njihovemu posebnemu upravnemu in regulativnemu okolju.

(8)Nujno je treba zmanjšati zapletenost in dolgotrajnost postopkov izdaje dovoljenj za projekte za obrambno pripravljenost. Z vzpostavitvijo nacionalnih okvirov za izdajo dovoljenj, ki dajejo prednost tem projektom in zagotavljajo njihovo hitro obdelavo, namerava Unija najpozneje do leta 2030 okrepiti svojo obrambno proizvodno zmogljivost in pripravljenost.

(9)Za reševanje teh izzivov bi morala za obrambno industrijo veljati pravila, ki so se izkazala za učinkovita pri racionalizaciji postopkov za izdajo industrijskih dovoljenj. Cilj je skrajšati roke za izdajo dovoljenj za dejavnosti v obrambni industriji, vključno z gradnjo novih obratov in z njimi povezane infrastrukture, širitvijo obstoječih objektov, vzpostavitvijo območij za preizkušanje, usposabljanjem in certificiranjem, hkrati pa nadgraditi in razširiti obstoječe veljavne določbe.

(10)Skladnost s pravom Unije, tudi na primer v zvezi z vodo, ravnanjem z odpadki ter varstvom zraka, ekosistemov, habitatov, arheoloških najdišč, biotske raznovrstnosti in ptic, je sestavni del postopka izdaje dovoljenj, tudi za obrambni sektor. Taka pravila so bistven zaščitni ukrep, ki zagotavlja preprečevanje ali zmanjšanje negativnih učinkov. Vendar bi bilo treba za zagotovitev predvidljivosti in pravočasnosti postopkov izdaje dovoljenj za projekte za obrambno pripravljenost izkoristiti vsako možnost za racionalizacijo potrebnih presoj in odobritev, ne da bi se pri tem znižala raven na primer varstva okolja. V zvezi s tem bi bilo treba zagotoviti združitev potrebnih presoj, da se prepreči nepotrebno prekrivanje.

(11)Da bi se omogočila učinkovita in pravočasna obravnava vlog za izdajo upravnih dovoljenj, povezanih z dejavnostmi na področju obrambne pripravljenosti, in povečanje obrambne proizvodnje, morajo države članice zagotoviti, da pristojni nacionalni organi izvajajo skrajšane postopke. Ti organi bi morali take vloge obravnavati v najkrajšem možnem zakonskem roku, da se omogoči pravočasno odzivanje na potrebe obrambne pripravljenosti.

(12)Namen vzpostavitve enotne kontaktne točke za vloge industrije v zvezi z dovoljenji za dejavnosti na področju obrambe je poenostavitev komunikacije, zmanjšanje upravnih bremen in nadaljnja pospešitev postopka izdaje dovoljenj z jasnimi in pravno zavezujočimi roki, s čimer se zagotovi učinkovita pot za vloge, povezane z obrambno industrijo. Poleg tega bodo vlagatelji s tem pridobili večjo gotovost, saj bo omogočena hitra obravnava vlog za dovoljenje in omejena bodo tveganja za naložbe, ki izhajajo iz dolgotrajnih postopkov.

(13)Za pospešitev doseganja polne operativne zmogljivosti enotnih kontaktnih točk bi morale države članice v največji možni meri izkoristiti morebitno dopolnjevanje z obstoječimi enotnimi kontaktnimi točkami, na primer tistimi, vzpostavljenimi na podlagi Uredbe (EU) 2024/1735 Evropskega parlamenta in Sveta 5 ali Uredbe (EU) 2024/1252 Evropskega parlamenta in Sveta 6 .

(14)Poleg tega bi morale države članice zagotoviti potrebno upravno podporo projektom za obrambno pripravljenost, ki potekajo na njihovem ozemlju, da bi omogočile njihovo pravočasno in učinkovito izvajanje, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti potrebam malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki sodelujejo v teh projektih, z zagotavljanjem pomoči pri izpolnjevanju veljavnih upravnih obveznosti in obveznosti glede poročanja, obveščanjem javnosti, da bi se povečala sprejetost projektov, in usmerjanjem predlagateljev projektov skozi postopek izdaje dovoljenj.

(15)Komisija lahko enotni kontaktni točki zagotovi podporo za krepitev zmogljivosti, vključno s tehnično pomočjo, usposabljanjem, spremljanjem in ocenjevanjem, z namenom razvoja in krepitve sposobnosti, postopkov in virov, ki jih morajo enotne kontaktne točke razviti za namene te uredbe. Države članice lahko zaprosijo za tako podporo, ki bo spadala na področje podpornih ukrepov v okviru programa za evropsko obrambno industrijo [sklic se doda po sprejetju EDIP].

(16)Da bi se zagotovila jasnost glede statusa izdaje dovoljenj za projekte za obrambno pripravljenost in omejila učinkovitost morebitnih nepoštenih pravdnih postopkov, ne da bi se pri tem ogrozila učinkovita sodna presoja, bi morale države članice zagotoviti, da se vsi spori v zvezi s postopkom izdaje dovoljenj za projekte za obrambno pripravljenost rešijo pravočasno. V ta namen bi morale države članice zagotoviti, da imajo predlagatelji projektov dostop do enostavnih postopkov za reševanje sporov ter da se projekti za obrambno pripravljenost obravnavajo nujno v vseh upravnih in sodnih postopkih ter postopkih reševanja sporov, povezanih s projekti, kolikor so taki nujni postopki določeni v nacionalnem pravu.

(17)Da bi se predlagateljem projektov in drugim vlagateljem zagotovili varnost in jasnost, ki sta potrebni za povečanje razvoja projektov za obrambno pripravljenost, bi morale države članice zagotoviti, da postopek izdaje dovoljenj, povezan s takimi projekti, ne preseže določenih rokov.

(18)Ta uredba ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega prava, kadar je to ustrezno.

(19)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, ki se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Ta uredba v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„projekt za obrambno pripravljenost“ pomeni sklop dejavnosti, naložb in ukrepov, katerih cilj je okrepiti obrambno pripravljenost ene ali več držav članic, tudi z razvojem obrambne industrije;

(2)„obrambna industrija“ pomeni vsa podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem, proizvodnjo in izdelavo obrambnih proizvodov, kot so opredeljeni v členu 3, točka 1, Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta 7 ;

(3)„obrambna pripravljenost“ pomeni stanje pripravljenosti ene ali več držav članic za odziv na krizo, opredeljeno v členu 1, točka 10, Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta 8 , ki se nanaša na obrambo;

(4)„podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo, kot je opredeljeno v členu 2, točka 15, Uredbe (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta 9 ;

(5)„mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetja, kot so opredeljena v Prilogi k Priporočilu Komisije (EU) 2025/1099 10 ;

(6)„postopek izdaje dovoljenj“ pomeni postopek, ki zajema vsa ustrezna dovoljenja, vključno z dovoljenji, potrebnimi za izgradnjo, razširitev, preoblikovanje in izvajanje projektov za obrambno pripravljenost, ter vse potrebne upravne korake od potrditve, da je vloga popolna, do uradnega obvestila o končni odločitvi o tej vlogi, ki ga izda zadevna enotna kontaktna točka;

(7)„predlagatelj projekta“ pomeni vsako podjetje ali konzorcij podjetij, ki razvija projekt za obrambno pripravljenost;

(8)„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES 11 .

Člen 2
Enotna kontaktna točka

1.Vsaka država članica do ... [tri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe] ustanovi ali imenuje en organ kot enotno kontaktno točko na ustrezni upravni ravni.

2.Enotna kontaktna točka je odgovorna za lajšanje in usklajevanje postopka izdaje dovoljenj za projekte za obrambno pripravljenost ter za zagotavljanje informacij o racionalizaciji upravnih postopkov v skladu s členom 3, vključno z informacijami za predlagatelja projekta o tem, kdaj se vloga šteje za popolno v skladu s členom 5(6).

3.Enotna kontaktna točka, ustanovljena ali imenovana na podlagi odstavka 1, je edina kontaktna točka za predlagatelja projekta v postopku izdaje dovoljenja za projekt za obrambno pripravljenost. Predlagatelja projekta obvesti o končni odločitvi v tem postopku.

4.Predlagatelji projektov lahko vse dokumente, pomembne za postopek izdaje dovoljenj, predložijo v elektronski obliki.

5.Pristojni organi zagotovijo, da se upoštevajo vse ustrezne opravljene študije ali izdana dovoljenja ali odobritve za določen projekt in da se ne zahteva podvajanje študij, dovoljenj ali odobritev, razen če pravo Unije ali nacionalno pravo določa drugače.

6.Države članice zagotovijo, da imajo enotna kontaktna točka in vsi pristojni organi, odgovorni za kateri koli korak v postopku izdaje dovoljenj, vključno z vsemi postopkovnimi koraki, dovolj usposobljenega osebja ter zadostne potrebne finančne, tehnične in tehnološke vire, po potrebi tudi za izpopolnjevanje in preusposabljanje, za učinkovito izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe.

7.Organi, vključeni v postopek izdaje dovoljenj, in drugi zadevni organi pred začetkom postopka izdaje dovoljenj določijo in zadevni enotni kontaktni točki sporočijo zahteve in vse informacije, ki se zahtevajo od predlagatelja projekta.

8.Komisija lahko na zahtevo države članice organom te države članice pomaga pri krepitvi zmogljivosti v podporo izvajanju te uredbe, zlasti pri vzpostavitvi ali delovanju enotne kontaktne točke.

Člen 3
Spletni dostop do informacij

Države članice na spletu ter na centraliziran in enostavno dostopen način zagotovijo javni dostop do naslednjih informacij o postopkih izdaje dovoljenj, pomembnih za projekte za obrambno pripravljenost:

(a)enotne kontaktne točke iz člena 2(1);

(b)postopek izdaje dovoljenj, vključno z informacijami o reševanju sporov v zvezi s postopkom izdaje dovoljenj, po potrebi vključno z mehanizmi za alternativno reševanje sporov, če so taki postopki določeni v nacionalnem pravu;

(c)storitve financiranja in investicijske storitve;

(d)možnosti financiranja na ravni Unije ali države članice;

(e)podporne storitve za podjetja, ki med drugim vključujejo napoved za odmero davka od dohodkov pravnih oseb, lokalno davčno zakonodajo ali delovno pravo.

Člen 4
Pospeševanje izvajanja

Države članice zagotavljajo upravno podporo za projekte za obrambno pripravljenost na svojem ozemlju, pri čemer posebno pozornost namenijo MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, vključno z malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki sodelujejo v teh projektih, med drugim z nudenjem pomoči:

(a)pri izpolnjevanju veljavnih upravnih obveznosti in obveznosti glede poročanja;

(b)predlagateljem projektov pri obveščanju javnosti;

(c)predlagateljem projektov med postopkom izdaje dovoljenj, zlasti za MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

Člen 5
Trajanje postopka izdaje dovoljenj

1.Postopek izdaje dovoljenj za projekte za obrambno pripravljenost, vključno z izdajo ustreznega dovoljenja, ne sme trajati dlje kot [60] dni.

2.Kadar je treba za projekt za obrambno pripravljenost zgraditi več obratov ali enot na enem območju, se lahko predlagatelj projekta in enotna kontaktna točka dogovorita o razdelitvi projekta na več manjših projektov zaradi upoštevanja veljavnih rokov.

3.V izjemnih primerih, kadar je to potrebno zaradi narave, zapletenosti, lokacije ali velikosti predlaganega projekta za obrambno pripravljenost, lahko država članica v posameznih primerih roke iz odstavka 1 pred njihovim potekom enkrat podaljša za največ 30 dni.

4.Kadar država članica meni, da projekt za obrambno pripravljenost pomeni izjemna tveganja za zdravje in varnost delavcev ali splošnega prebivalstva, in kadar je potreben dodaten čas za ugotovitev, ali so bili vzpostavljeni ukrepi za obravnavo opredeljivih tveganj, lahko roke iz odstavka 1 v 30 dneh od začetka postopka izdaje dovoljenja podaljša za 60 dni.

5.Pri uporabi odstavka 3 ali 4 enotna kontaktna točka predlagatelja projekta pisno obvesti o razlogih za podaljšanje in o datumu, ko lahko pričakuje končno odločitev.

6.Zadevna enotna kontaktna točka najpozneje 15 dni po prejemu vloge za izdajo dovoljenja potrdi, da je vloga popolna in ali se uporablja ta uredba, ali, če predlagatelj projekta ni poslal vseh informacij, potrebnih za obravnavo vloge, tega pozove, naj brez nepotrebnega odlašanja predloži popolno vlogo, in pri tem navede, katere informacije manjkajo. Če se tudi drugič predloži vloga, ki se šteje za nepopolno, lahko enotna kontaktna točka v [15] dneh po drugi predložitvi še drugič zahteva informacije. Enotna kontaktna točka ne zahteva informacij na področjih, ki niso bila zajeta v prvi zahtevi po informacijah, in ima pravico zahtevati le dodatne dokaze za dopolnitev ugotovljenih manjkajočih informacij. Datum, ko enotna kontaktna točka potrdi popolnost vloge, pomeni začetek postopka izdaje dovoljenja v zvezi z navedeno vlogo.

7.Roki, določeni v tem členu za vse postopke izdaje dovoljenj, ne posegajo v morebitne krajše roke, ki jih določijo države članice.

8.Če enotna kontaktna točka v roku iz odstavka 1, ki se po potrebi podaljša v skladu z odstavkoma 3 in 4, predlagatelja projekta ne obvesti o izidu postopka izdaje dovoljenj, se šteje, da so dovoljenja, zajeta v vlogi, izdana. Enotna kontaktna točka predlagatelju projekta nemudoma izda pisno potrdilo, da so bila dovoljenja na podlagi predložene vloge implicitno izdana.

Člen 6
Načrtovanje

1.Nacionalni, regionalni in lokalni organi, pristojni za pripravo načrtov, vključno z določanjem namembnosti zemljišč, prostorskimi načrti in načrti rabe zemljišč, v take načrte po potrebi vključijo določbe za razvoj dejavnosti in projektov za obrambno pripravljenost ter potrebne infrastrukture. Države članice za lažji razvoj projektov za obrambno pripravljenost zagotovijo, da so vsi ustrezni podatki o prostorskem načrtovanju na voljo na spletu v skladu s členom 3.

2.Kadar načrti vključujejo določbe za razvoj projektov za obrambno pripravljenost in njihove potrebne infrastrukture ter se zanje uporablja presoja v skladu z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta 12 in v skladu s členom 6 Direktive Sveta 92/43/EGS 13 , se ti presoji združita. Kadar je primerno, se v združeni presoji obravnava tudi vpliv na potencialno prizadeta vodna telesa iz Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta 14 . Kadar morajo države članice oceniti vplive obstoječih in prihodnjih dejavnosti na morsko okolje, vključno z medsebojnim vplivanjem kopnega in morja, kot je navedeno v členu 4 Direktive 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta 15 , se ti vplivi prav tako vključijo v združeno presojo. Združitev presoj na podlagi tega odstavka ne vpliva na njihovo vsebino ali kakovost. Združena presoja se izvede v rokih iz te uredbe.

Člen 7
Prednostni status projektov za obrambno pripravljenost

Vsi postopki za reševanje sporov, pravdni postopki, pritožbe in pravna sredstva ter vsi upravni postopki, povezani s projekti za obrambno pripravljenost, ki potekajo pred nacionalnimi sodišči, organi ali paneli, vključno z mediacijo ali arbitražo, kadar obstajata v nacionalnem pravu, se obravnavajo kot nujni, če in kolikor nacionalno pravo v zvezi z zadevnimi postopki izdaje dovoljenj določa take nujne postopke ter pod pogojem, da se spoštuje veljavna pravica posameznikov ali lokalnih skupnosti do obrambe. Predlagatelji projektov za obrambno pripravljenost po potrebi sodelujejo v takih nujnih postopkih.

Člen 8
Uporaba konvencij UNECE

Ta uredba, kadar je to ustrezno, ne posega v obveznosti iz Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, podpisane 25. junija 1998 v Aarhusu, ter Konvencije UN/ECE o presoji čezmejnih vplivov na okolje, podpisane 25. februarja 1991 v Espooju, in njenega Protokola o strateški presoji vplivov na okolje, podpisanega 21. maja 2003 v Kijevu.

Člen 9

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se le za vloge za dovoljenja za projekte za obrambno pripravljenost, predložene po navedenem datumu.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik

(1) Skupna bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost [2030] (JOIN(2025) 120 final, 19.3.2025).

(2) Skupna bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost [2030] (JOIN(2025) 120 final, 19.3.2025).

(3) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/81/oj).

(4) Uredba (EU) 2024/1735 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev ekosistema proizvodnje neto ničelnih tehnologij Evrope in spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (Besedilo velja za EGP) (UL L, 2024/1735, 28.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1735/oj).

(5) Uredba (EU) 2024/1252 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1724 in (EU) 2019/1020 (UL L, 2024/1252, 3.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1252/oj).

(6) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/43/oj).

(7) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/81/oj).

(8) Uredba (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092 (UL L 170, 12.5.2021, str. 149, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/697/oj).

(9) Priporočilo Komisije (EU) 2025/1099 z dne 21. maja 2025 o opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo (UL L, 2025/1099, 28.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2025/1099/oj).

(10) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij ( UL L 124, 20.5.2003, str. 36 , ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2003/361/oj).

(11) Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2001/42/oj).

(12) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1992/43/oj).

(13) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2000/60/oj).

(14) Direktiva 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (UL L 257, 28.8.2014, str. 135, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/89/oj).

Choose the experimental features you want to try