52025PC0540

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.7.2025

COM(2025) 540 final

2025/0540(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi podpore Unije za azil, migracije in vključevanje za obdobje od 2028 do 2034

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi in cilji

V političnih usmeritvah Komisije za obdobje 2024–2029 je poudarjeno, da so migracije evropski izziv, za katerega je treba najti evropsko rešitev. Geopolitične razmere v Evropi so se bistveno spremenile, kar močno vpliva na upravljanje migracij in azila v Uniji, na katero je dodatno vplivala uporaba migracij kot orožja. Države članice se morajo biti sposobne hitro in učinkovito odzvati na razvoj dogodkov na področju migracijskih tokov, v ta namen pa jim mora biti na voljo podpora Unije.

Unija je s sprejetjem pakta o migracijah in azilu (v nadaljnjem besedilu: pakt) dosegla znaten napredek pri celovitem pristopu k upravljanju azila, migracij in meja, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo. Pakt vzpostavlja sistem, ki temelji na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti, vključno s finančnimi posledicami, med državami članicami. Uspeh novega sistema, vzpostavljenega s paktom, je odvisen od pripravljenosti vseh držav članic, pri čemer ukrepi ene države članice vplivajo tudi na vse druge. Izvajanje pakta mora biti obvladljivo za vse in ga je treba upravljati skupaj.

Pakt od držav članic zahteva, da pripravijo nacionalne izvedbene načrte na podlagi skupnega izvedbenega načrta Komisije. Iz teh načrtov je razvidno, da bodo v prihodnjih letih potrebna znatna finančna sredstva. Države članice morajo izvesti potrebne reforme, da bi zagotovile, da bodo nacionalni sistemi učinkoviti in da bodo ustrezali svojemu namenu v skladu z obveznostmi iz pakta ter da bo evropski sistem, vzpostavljen s paktom, deloval, kot bi moral.

To pomeni tudi, da je treba zagotoviti ustrezna sredstva EU za podporo njegovemu izvajanju. Poleg takojšnjih potreb, ki se bodo financirale v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bodo morale države članice še naprej vlagati in izboljševati svoje sisteme. Komisija bo na primer vsaka tri leta ponovno ocenila obveznosti držav članic glede t. i. ustreznih zmogljivosti za izvajanje postopka na meji. Glede na to ponovno oceno bi države članice morda morale izvesti dodatne naložbe, da bi izpolnile svoje obveznosti.

Poleg tega je Komisija potrebo po razvoju nacionalnih integriranih sistemov vodenja zadev, ki zajemajo azil, sprejem in vračanje, opredelila kot ključno prednostno nalogo v skoraj vseh državah članicah. Za znatne spremembe, ki so v številnih državah članicah potrebne za razvoj teh integriranih sistemov in sprejetje agende za digitalizacijo, bodo srednje- do dolgoročno potrebne znatne naložbe. Ta digitalizacija, vključno z razvojem tehnologije, ki temelji na umetni inteligenci, je tudi ključni element za poenostavitev in povečanje učinkovitosti sistema, kar bi lahko sčasoma privedlo do vzpostavitve evropskih sistemov vodenja zadev.

Čeprav bi bilo treba zunanjo razsežnost in inovativne rešitve za upravljanje migracij in azila podpirati predvsem z Uredbo (EU) [...] [Globalna Evropa], bi to dvoje v prihodnjih letih še naprej imelo pomembno vlogo pri odzivu EU. Države članice in EU bi morale imeti tudi nekaj manevrskega prostora, da bi lahko podprle posebne dejavnosti v tretjih državah.

Poleg tega so obveznosti pakta ustvarile znatne potrebe po osebju, vključno z uradniki, ki vodijo zadeve, pravnimi svetovalci, opazovalci za temeljne pravice, predstavniki mladoletnikov brez spremstva, strokovnjaki za ranljivost itd., pa tudi nove obveznosti v zvezi s sprejemom, ki povzročajo znatne stroške poslovanja. To so ključni elementi, ki zagotavljajo delovanje evropskega sistema v praksi. Sistemske pomanjkljivosti na teh področjih v eni državi članici vplivajo na vse države članice. Zato je bistveno, da EU podpira države članice pri teh prizadevanjih. Poleg tega bo treba potrebe držav članic redno ocenjevati na podlagi ocene migracijskih razmer. Končni cilj je zagotoviti, da bodo sistemi vseh držav članic stalno dobro delovali.

Področje uporabe podpore Unije bi moralo biti skladno s prednostnimi nalogami politike in prožno, da bi se lahko upošteval nov razvoj dogodkov. Ta predlog na podlagi rezultatov in naložb na področju azila in migracij iz prejšnjih programskih obdobij zagotavlja potrebno podporo Unije za doseganje ciljev celovitega pristopa k migracijam in azilu. Zagotavlja tudi podporo za zakonite migracije in zgodnje vključevanje državljanov tretjih držav ter horizontalne ukrepe, ki podpirajo zmogljivosti držav članic na področju vključevanja.

Poleg tega bi morala biti podpora Unije na voljo za novi skupni pristop in zakonodajni okvir, ki ga predlaga Komisija 1 , s hitrejšimi, enostavnejšimi in učinkovitejšimi postopki vračanja po vsej EU ter inovativnimi rešitvami za upravljanje migracij. Ta novi pravni okvir za vračanje je ključni element, ki dopolnjuje pakt o migracijah in azilu.

Namen predloga je obravnavati potrebo po prožnejšem upravljanju podpore Unije, vključno z odločnejšo usmerjenostjo v smotrnost, ter po večji poenostavitvi za vse akterje, vključene v njeno izvajanje. V ta namen se izboljšuje strogo dopolnjevanje s predlogom uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost, ki uvaja nove mehanizme za dodeljevanje sredstev za deljeno, neposredno in posredno upravljanje. Ker se izzivi na področju migracij in azila nenehno spreminjajo, se je treba odzvati tudi na pereče potrebe ter spremembe politik in prednostnih nalog Unije ter financiranje usmeriti v ukrepe z visoko dodano vrednostjo Unije, zlasti prek Instrumenta EU, ki omogoča prožno upravljanje podpore Unije.

Ta predlog skupaj s predlogom uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi podpore Unije za schengensko območje, evropsko integrirano upravljanje meja in skupno vizumsko politiko ter predlogom uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi podpore Unije za notranjo varnost določa poseben pravni okvir za ukrepe Unije na področjih učinkovitega upravljanja migracij in azila, evropskega integriranega upravljanja meja na zunanjih mejah, dobro delujočega schengenskega območja in evropske vizumske politike ter notranje varnosti. Pravila, ki urejajo sodelovanje nekaterih držav članic Evropske unije pri pravilih, določenih v skladu z naslovom V tretjega dela PDEU (glej oddelek o načelu neobveznega sodelovanja), upravičujejo potrebo po treh posebnih instrumentih za zagotavljanje podpore na teh področjih. Te tri uredbe se dopolnjujejo med seboj in s predlogom uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost, prek katere se bodo izvajale.

Predlagana uredba temelji na Uredbi (EU) 2021/1147 2 , upošteva pa nov razvoj politike in potrebo po zagotavljanju prožnega odziva na spreminjajoče se izzive glede migracij in azila, tako v sami EU kot v sodelovanju z drugimi državami.

•Skladnost z veljavnimi predpisi

Podpora Unije za azil, migracije in vključevanje se bo dopolnjevala z drugimi politikami, ki spadajo na področje uporabe predloga o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost, s čimer se bodo spodbujale sinergije med temi politikami. Vendar je za močno in celovito politiko EU na področju migracij in azila potrebno ukrepanje v celotnem spektru orodij, ki so na voljo, vključno z dejavnostmi ustreznih decentraliziranih agencij Unije.

Šest decentraliziranih agencij na področju notranjih zadev (Frontex, Europol, EUAA, eu-LISA, EUDA in Cepol) ima pomembno in vse večjo vlogo pri izvajanju politik na področju notranjih zadev. Bistveno je zagotoviti skladnost med strategijami politike, določenimi na ravni EU, in operativnimi dejavnostmi decentraliziranih agencij, tako da se za cilje politike EU zagotovi kar največji prispevek iz sredstev EU, zagotovljenih decentraliziranim agencijam. Operativno vlogo decentraliziranih agencij bo morda treba dodatno okrepiti, ob tem pa ustrezno povečati financiranje.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Migracijska politika Unije temelji na sinergijah in skladnosti z ustreznimi politikami EU, kot so upravljanje meja, notranja varnost ter socialno vključevanje in vključevanje državljanov tretjih držav. Poleg tega bosta skladnost in dopolnjevanje zagotovljena tudi z zunanjimi politikami Unije, ki podpirajo tretje države na podlagi Uredbe (EU) [...] [Globalna Evropa] na številnih področjih, ki so pomembno povezana z notranjimi politikami, vključno z migracijami in azilom, kar bi moralo zagotoviti večjo skladnost s podporo Unije za sodelovanje s partnerskimi državami na področju migracij, prispevati k usklajenemu, celostnemu in strukturiranemu pristopu k migracijam, čim bolje izkoristiti sinergije in povečati vzvod. V zvezi s tem so sinergije med podporo za čezmejno sodelovanje v okviru Globalne Evrope in podporo, ki se bo lahko zagotovila na podlagi te uredbe, zlasti pomembne za izboljšanje upravljanja meja in nadaljevanje prizadevanj za preprečevanje nedovoljenih migracij. Za spodbujanje teh sinergij bi si bilo treba prizadevati za boljše usklajevanje in skladnost med prednostnimi nalogami politike in porabo EU za tretje države.

Ta predlog je skladen tudi s prednostnimi nalogami iz zunanjega sklopa unije spretnosti za privabljanje in ohranjanje spretnosti iz tretjih držav, vključno s prihodnjimi uradi za pravno vstopno točko, ki jih je mogoče podpreti s pobudami, kot so nabor talentov EU in partnerstva za privabljanje talentov. Da bi podprli agendo za konkurenčnost, bi bilo treba razmisliti tudi o naložbah, ki bi temeljile na inovativnih metodah ali novih tehnologijah, vključno z ukrepi za preskušanje in potrjevanje rezultatov raziskovalnih projektov, ki jih financira Unija.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 3(2) Pogodbe o Evropski uniji določa, da „Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb“. Pravna podlaga za ta predlog sta člen 78(2) ter člen 79(2) in 79(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

•Načelo neobveznega sodelovanja

Ta uredba temelji na pravni podlagi iz naslova V tretjega dela PDEU, ki se nanaša na območje svobode, varnosti in pravice. Zato za uporabo Uredbe za Dansko in Irsko veljajo posebne določbe iz Protokola št. 21 in Protokola št. 22, priloženih Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU).

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 Danska ne sodeluje pri sprejetju ukrepov Sveta, predlaganih na podlagi naslova V tretjega dela PDEU, ki zato zanjo niso zavezujoči niti se v njej ne uporabljajo.

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 Irska ne sodeluje pri sprejetju ukrepov Sveta, predlaganih na podlagi naslova V tretjega dela PDEU, ki zato zanjo niso zavezujoči niti se v njej ne uporabljajo. Vendar se Irska lahko odloči, da bo sodelovala pri sprejetju in uporabi takega predlaganega ukrepa. Poleg tega lahko Irska kadar koli po sprejetju takega ukrepa sprejme ukrep pod pogojem, da se zaključijo postopki iz člena 4 Protokola št. 21.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Države članice ne morejo same doseči ciljev predloga, saj so izzivi čezmejni in niso omejeni le na eno samo državo članico ali skupino držav članic. Podpora Unije ustvarja dodano vrednost s spodbujanjem skupnega pristopa vseh držav članic pri izvajanju pravnega reda in standardov EU ter s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami pri nadnacionalnih vprašanjih.

•Sorazmernost

Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev, navedenih v oddelku 1. Spada na področje delovanja na območju svobode, varnosti in pravice, kot je opredeljeno v naslovu V tretjega dela PDEU. Cilji in ustrezna podpora Unije so sorazmerni z namenom instrumenta.

•Izbira instrumenta

Najprimernejši instrument za izvedbo tega predloga je uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi podpore Unije za azil, migracije in vključevanje za obdobje od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034, ki dopolnjuje predlog uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Predhodni rezultati tekočega naknadnega vrednotenja Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) za programsko obdobje 2014–2020 potrjujejo, da je sklad v različnem obsegu prispeval k svojim ciljem. Deležniki so menili, da je upravno breme sorazmerno s koristmi in podobno kot pri drugih skladih EU, vendar manj sorazmerno v primerjavi z nacionalnimi skladi. Uvedba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov je bila ocenjena pozitivno, čeprav je bila njihova uporaba razmeroma omejena. Sklad za azil, migracije in vključevanje je pokazal dobro skladnost z Evropskim socialnim skladom, kar bi bilo po mnenju deležnikov mogoče še okrepiti. Sklad za azil, migracije in vključevanje je močno prispeval k uvedbi novih storitev, zmožnosti za doseganje širšega občinstva ter širitvi storitev in inovacij. Na splošno je v naknadni oceni poudarjena potreba po večji poenostavitvi izvajanja sklada, zlasti z zmanjšanjem zahtev glede poročanja in razširitvijo uporabe možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. V oceni se poziva tudi k zmanjšanju togosti pri upravljanju proračuna, tudi z uvedbo prožnejših mehanizmov za pripravo proračuna, kar bi olajšalo medsebojno podpiranje različnih ciljev in zmanjšalo število sprememb programov.

Predhodni rezultati vmesne ocene Sklada za azil, migracije in vključevanje za programsko obdobje 2021–2027 potrjujejo, da se je okvir spremljanja in ocenjevanja za ta sklad v primerjavi z obdobjem 2014–2020 znatno izboljšal. Možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov in pavšalna tehnična pomoč so prispevali k zmanjšanju upravnega bremena, vendar je izvajanje možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov še vedno razmeroma omejeno. Sklad za azil, migracije in vključevanje dokazuje močno skladnost s programiranjem drugih skladov EU, zlasti Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (IUMV) ter Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Vmesna ocena na splošno potrjuje ugotovitve naknadne ocene glede potrebe po večji poenostavitvi in prožnosti pri upravljanju programov in projektov, da bi se hitro prilagodili vplivu zunanjih dejavnikov. Vmesna ocena poudarja, da je treba okrepiti povezave in usklajevanje z drugimi skladi Unije, zlasti v zvezi z izvajanjem pakta o migracijah in azilu. To bi lahko nacionalnim organom tudi pomagalo, da bi z bolj usklajenim načrtovanjem programov skladov Unije bolje pokrili ustrezne potrebe.

•Posvetovanja z deležniki

Komisija je v postopku pobude dejavno sodelovala z deležniki, zlasti v okviru namenskih dogodkov in dejavnosti javnega posvetovanja, kot je podrobno opisano v ustreznem poglavju obrazložitvenega memoranduma predloga uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost.

•Zunanje strokovno mnenje

Informacije o tem, kako Komisija uporablja zunanje strokovno mnenje, so navedene v ustreznem poglavju obrazložitvenega memoranduma predloga uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost.

•Ocena učinka

Informacije o oceni učinka Komisije so navedene v ustreznem poglavju obrazložitvenega memoranduma predloga uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost.

•Poenostavitev

Pričakuje se, da bo pobuda prispevala k znatnemu zmanjšanju upravnega bremena in stroškov ter k večji učinkovitosti pri izvajanju podpore Unije; glej tudi ustrezno poglavje obrazložitvenega memoranduma predloga uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost.

•Temeljne pravice

Podpora Unije se bo izvajala v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načelom pravne države, kot je določeno v členu 2, točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092; glej tudi ustrezni oddelek obrazložitvenega memoranduma predloga uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Okvirna finančna sredstva za izvajanje ciljev iz podpore Unije za obdobje od 2028 do 2034 znašajo 11 975 428 500 EUR v tekočih cenah. Izvrševala se bodo v skladu s horizontalnimi pravili za načrte za nacionalna in regionalna partnerstva, določenimi v Uredbi (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Podpora Unije na podlagi tega predloga se bo izvajala z deljenim upravljanjem s strani držav članic ter neposrednim in posrednim upravljanjem s strani Komisije. Izvajanje podpore Unije se bo spremljalo v okviru smotrnosti, ki se uporablja za večletni finančni okvir za obdobje 2028–2034 in je določen v predlogu uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi okvira za spremljanje odhodkov in smotrnost proračuna ter v drugih horizontalnih pravilih za programe in dejavnosti Unije.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlagana uredba v členu 1 opredeljuje področje uporabe podpore Unije za azil, migracije in vključevanje za obdobje od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034. Bistvene opredelitve pojmov so navedene v členu 2, štirje cilji pa so opredeljeni v členu 3 in se bodo dosegli v okviru podpore Unije, ki jo bodo urejala horizontalna pravila za Evropski sklad za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost, vzpostavljen z Uredbo (EU) [...]. Ti cilji se nanašajo na področja skupnega evropskega azilnega sistema; vračanja in ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa, vključno z njihovo reintegracijo v tretjih državah in bojem proti nedovoljenim migracijam; zakonitih migracij ter zgodnjega vključevanja in socialnega vključevanja državljanov tretjih držav; solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami.

Člen 4 predloga vsebuje določbe za financiranje podpore Unije.

Z namenom spodbujanja izvajanja pravnega reda Unije in podpore prizadevanjem za zagotovitev celovitega pristopa k upravljanju migracij, ki temelji na medsebojnem zaupanju, solidarnosti in pravični delitvi odgovornosti med državami članicami, predlagana uredba določa tudi pravila za proračunsko obravnavo sredstev za preselitev in humanitarni sprejem (člen 5), sredstev za predajo prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite (člen 6) ter finančnih prispevkov držav članic za namene letnega solidarnostnega fonda, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 3 (člen 9).

V členu 7 so opredeljeni potrebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati tretje države, da se lahko pridružijo podpori Unije, zagotovljeni na podlagi tega predloga. Člen 8 zajema financiranje Evropske migracijske mreže, ustanovljene z Odločbo Sveta 2008/381/ES 4 , v skladu z njenimi cilji in nalogami. Člen 10 vsebuje prehodne določbe. Datum začetka veljavnosti predlagane uredbe je določen v členu 11, ki določa tudi, da bo uredba v celoti zavezujoča in da se bo v skladu s Pogodbama neposredno uporabljala v vseh državah članicah od 1. januarja 2028.

2025/0540 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi podpore Unije za azil, migracije in vključevanje za obdobje od 2028 do 2034

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 78(2) in člena 79(2) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 5 ,

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 6 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Namen te uredbe je prispevati k cilju Unije glede oblikovanja območja svobode, varnosti in pravice v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) z zagotavljanjem podpore Unije za razvoj skupne politike na področju azila, subsidiarne zaščite in začasne zaščite, da se vsakemu državljanu tretje države, ki potrebuje mednarodno zaščito, ponudi ustrezen status in da se zagotovi skladnost z načelom nevračanja v skladu s členom 77 PDEU, ter skupne politike priseljevanja, katere cilj je v vseh fazah zagotoviti učinkovito upravljanje migracijskih tokov, pravično obravnavo državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah, in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in trgovine z ljudmi ter okrepljene ukrepe za boj proti njima v skladu s členom 79 PDEU.

(2)Z začetkom veljavnosti pakta o migracijah in azilu junija 2024 se je azilna in migracijska politika Unije preoblikovala. Da bi spodbudili izvajanje pakta in podprli prizadevanja za zagotovitev celovitega pristopa k upravljanju migracij, ki temelji na solidarnosti in pravični delitvi odgovornosti med državami članicami ter institucijami in agencijami Unije, bi bilo treba države članice podpreti z ustreznimi finančnimi sredstvi. Ta podpora Unije se bo zagotovila na podlagi horizontalnih pravil Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...].

(3)Ta uredba določa cilje podpore Unije na področju politike azila, migracij in vključevanja. Države članice bi morale zagotoviti, da njihovi načrti za nacionalna in regionalna partnerstva obravnavajo vsakega od ciljev iz te uredbe.

(4)Komisija bi morala zneske, ki se dodelijo za posamezno državo članico, določiti v skladu z metodologijo dodeljevanja, določeno v Uredbi (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost z enim samim izvedbenim sklepom. Ta odločitev bi praviloma morala zajemati tudi zneske na podlagi Uredbe (EU) […] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost, Uredbe (EU) […] o vzpostavitvi podpore Unije za schengensko območje, evropsko integrirano upravljanje meja in skupno vizumsko politiko ter Uredbe (EU) […] o vzpostavitvi podpore Unije za notranjo varnost.

(5)Podpora Unije bi morala nadgrajevati rezultate in naložbe na področju azila in migracij iz prejšnjih programskih obdobij, ki so: (i) Evropski sklad za begunce za obdobje 2008–2013, ustanovljen z Odločbo št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta 7 ; (ii) Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013, ustanovljen z Odločbo Sveta 2007/435/ES 8 ; (iii) Evropski sklad za vračanje 2008–2013, ustanovljen z Odločbo št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta 9 ; (iv) Sklad za azil, migracije in vključevanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 10 , za obdobje 2014–2020 in (v) Sklad za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2021–2027, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1147 Evropskega parlamenta in Sveta 11 . Obseg podpore Unije bi moral dovoliti tudi, da se upošteva nov razvoj dogodkov.

(6)Geopolitične razmere v Evropi so se bistveno spremenile, tudi zaradi vloge državnih akterjev pri umetnem ustvarjanju in spodbujanju nedovoljenih migracij, instrumentalizaciji migracijskih tokov kot orodja za politične namene in uporabi taktike hibridnega vojskovanja, kot je uporaba migracij kot orožja 12 , za destabilizacijo Evropske unije in njenih držav članic, vse to pa močno vpliva na upravljanje migracij v Uniji. Države članice se morajo biti sposobne hitro in učinkovito odzvati na razvoj dogodkov na področju migracijskih tokov, v ta namen pa jim mora biti na voljo podpora Unije. Da bi se odzvali na te evropske izzive, bi morala dodelitev podpore Unije odražati prednostne naloge Unije. Zato bi morala podpora Unije, ki se izvaja v skladu s pravili, ki urejajo načrte za nacionalna in regionalna partnerstva držav članic, prispevati k učinkovitemu obravnavanju izzivov, opredeljenih v okviru dolgoročne evropske strategije upravljanja azila in migracij ter letnega cikla upravljanja migracij, vzpostavljenega v skladu z Uredbo (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 13 , vključno z letnim solidarnostnim mehanizmom ter okvirom Unije za preselitev in humanitarni sprejem.

Podpora Unije na podlagi te uredbe bi morala financirati ukrepe, ki so prilagojeni potrebam državljanov tretjih držav in se na splošno izvajajo v začetnih fazah vključevanja, pa tudi horizontalne ukrepe za podporo zmogljivosti držav članic na področju vključevanja, medtem ko bi bilo treba intervencije za državljane tretjih držav z dolgoročnejšim učinkom financirati iz drugih podpor Unije.

(7)Ker se izzivi na področju migracij in azila nenehno spreminjajo, je treba dodelitev podpore Unije na podlagi te uredbe prilagoditi spremembam v migracijskih tokovih in azilu. Da bi se odzvali na nujne potrebe in spremembe v politiki in prednostnih nalogah Unije ter financiranje usmerili v ukrepe z visoko dodano vrednostjo Unije, bi bilo treba del podpore Unije na podlagi te uredbe izvajati z neposrednim, deljenim in posrednim upravljanjem prek Instrumenta EU, vzpostavljenega na podlagi Uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost. Instrument EU omogoča prožnost pri upravljanju podpore Unije, pri deljenem upravljanju pa bi ga bilo treba izvajati prek načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva držav članic.

(8)Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da se pri razvoju načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva držav članic ter pri izvajanju ukrepov ali obravnavanju izzivov v zvezi z upravljanjem migracij, nadzorom in upravljanjem meja ter notranjo varnostjo upoštevajo znanje, strokovnost in izkušnje organov, uradov in agencij Unije. Komisija bi tudi morala imeti možnost, da ustrezne organe, urade in agencije Unije, kadar je to ustrezno, vključi v dejavnosti za zagotavljanje skladnosti ukrepov, ki prejemajo podporo Unije, z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije.

(9)Podpora Unije bi morala prispevati tudi k izvajanju začasne zaščite v zvezi z Direktivo Sveta 2001/55/ES 14 v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb, vključno z začasno zaščito, uvedeno in podaljšano s prejšnjimi sklepi Sveta, ter k izvajanju ukrepov za uravnoteženje prizadevanj držav članic, ki gostijo take osebe.

(10)Države članice bi morale pri izvajanju podpore Unije nadgrajevati načelo partnerstva, da se zagotovi kontinuiteta pristopa k upravljanju.

(11)Podpora Unije bi morala prispevati k zagotavljanju doslednosti, skladnosti, sinergij in dopolnjevanja med notranjimi in zunanjimi politikami Unije. Potrebna je večja skladnost med migracijami, azilom, vračanjem in zunanjimi politikami, pomembno pa je tudi zagotoviti, da zunanja pomoč Unije in podpora Unije na podlagi te uredbe prispevata k usklajenemu, celostnemu in strukturiranemu pristopu k migracijam, da bi se sinergije čim bolje izkoristile in povečal finančni vzvod. Podpora Unije na podlagi te uredbe lahko v ustrezno utemeljenih primerih vključuje tudi podporo ustreznim virom delegacij EU ter se usklajuje med državami članicami in Komisijo v fazah načrtovanja in izvajanja.

(12)Evropa mora zaščititi svoje varnostne interese pred dobavitelji, ki bi lahko pomenili trajno varnostno tveganje zaradi morebitnega vmešavanja tretjih držav in njihovih praks, ki ogrožajo kibernetsko varnost. Zato je treba zmanjšati tveganje trajne odvisnosti od dobaviteljev z visokim tveganjem na notranjem trgu, saj bi ta lahko imela resne negativne učinke na varnost uporabnikov, podjetij in organov po vsej EU v smislu celovitosti podatkov in storitev ter razpoložljivosti storitev. Ta izključitev bi morala temeljiti na sorazmerni oceni tveganja in s tem povezanih ukrepih za zmanjšanje tveganja, kot so opredeljeni v politikah in zakonodaji Unije.

(13)Preselitev in humanitarni sprejem sta varni in zakoniti alternativi nedovoljenim migracijam ter orodje evropske solidarnosti z državami, ki niso države članice in ki gostijo veliko število oseb, ki bežijo pred vojno ali preganjanjem. Prizadevanja držav članic za preselitev in humanitarni sprejem, ki se izvajajo v okviru Uredbe (EU) 2024/1350 Evropskega parlamenta in Sveta 15 , bi bilo treba podpreti z ustreznim financiranjem iz proračuna Unije. Glede na posebno naravo podpore, potrebne za namene preselitve in humanitarnega sprejema ter za predajo prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite, je treba v tej uredbi predvideti predhodno določene zneske na enoto za tako podporo.

(14)Ta uredba bi morala tudi zagotoviti nadaljnje delovanje Evropske migracijske mreže, ustanovljene z Odločbo Sveta 2008/381/ES 16 , v skladu z njenimi cilji in nalogami.

(15)Glede na to, da bi morale imeti države članice, ki so pod migracijskim pritiskom, možnost, da se zanesejo na podporo Unije, bi bilo treba v tej uredbi določiti pravila, po katerih bi se državam članicam prejemnicam dal na voljo ustrezni delež finančnih prispevkov, vključenih v letni solidarnostni fond, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2024/1351 17 .

(16)Tretji državi, ki je z Unijo sklenila sporazum o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, ki je registrirana v državi članici ali v tej tretji državi, bi bilo treba, če so izpolnjeni določeni pogoji, dovoliti sodelovanje pri podpori Unije na podlagi te uredbe.

(17)Vsi ukrepi, ki se podpirajo v skladu s podporo Unije na podlagi te uredbe, bi se morali izvajati v skladu s pravicami in načeli iz pravnega reda Unije in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so.

(18)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(19)[V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), je Irska [s pismom z dne ...] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe –

ALI

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa cilje in financiranje podpore Unije za izvajanje, krepitev in razvoj skupne azilne politike in skupne politike priseljevanja za obdobje od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034. Podpora Unije prispeva k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov in azila, vključno z zagotavljanjem podpore za izvajanje, krepitev in razvoj pakta o migracijah in azilu, ter k skupnemu sistemu začasne zaščite za razseljene osebe v primeru množičnega prihoda.

Ta podpora Unije se zagotovi na podlagi horizontalnih pravil Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...].

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„prosilec za mednarodno zaščito“ pomeni prosilca za mednarodno zaščito, kakor je opredeljen v členu 2, točka 4, Uredbe (EU) 2024/1351;

(2)„upravičenec do mednarodne zaščite“ pomeni upravičenca do mednarodne zaščite, kakor je opredeljen v členu 2, točka 7, Uredbe (EU) 2024/1351;

(3)„začasna zaščita“ pomeni začasno zaščito, kakor je opredeljena v členu 2, točka (a), Direktive 2001/55/ES 18 ;

(4)„družinski član“ pomeni družinskega člana, kakor je opredeljen v členu 2, točka 8, Uredbe (EU) 2024/1351;

(5)„humanitarni sprejem“ pomeni humanitarni sprejem, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2024/1350;

(6)„preselitev“ pomeni preselitev, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) 2024/1350;

(7)„državljan tretje države“ pomeni državljana tretje države, kakor je opredeljen v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) 2024/1351;

(8)„mladoletnik brez spremstva“ pomeni mladoletnika brez spremstva, kakor je opredeljen v členu 2, točka 11, Uredbe (EU) 2024/1351;

(9)„ranljiva oseba“ pomeni vsako osebo, opredeljeno kot ranljiva oseba v skladu s pravom Unije, relevantnim za področje ukrepanja, ki je podprto v okviru podpore Unije;

(10)„država članica prejemnica“ pomeni državo članico prejemnico, kakor je opredeljena v členu 2, točka 19, Uredbe (EU) 2024/1351;

(11)„prispevajoča država članica“ pomeni prispevajočo državo članico, kakor je opredeljena v členu 2, točka 20, Uredbe (EU) 2024/1351;

(12)„finančni prispevki“ pomenijo finančne prispevke v skladu s členom 56(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 2024/1351.

Člen 3

Cilji za podporo Unije za azil, migracije in vključevanje

1.Za zagotovitev učinkovitega upravljanja migracijskih tokov podpora Unije prispeva k vsakemu od naslednjih ciljev:

(a)okrepitev in razvoj vseh vidikov skupnega evropskega azilnega sistema;

(b)krepitev učinkovitega, varnega in dostojnega vračanja in ponovnega sprejema, spodbujanje uspešne reintegracije v tretjih državah in prispevanje k njej ter prispevanje k boju proti nedovoljenim migracijam s preprečevanjem tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi ter instrumentalizacije in uporabe nedovoljenih migracij kot orožja ter bojem proti njim;

(c)krepitev in razvoj zakonitih migracij v države članice v skladu z njihovimi potrebami ter spodbujanje in prispevanje k učinkovitemu vključevanju in socialnemu vključevanju državljanov tretjih držav v zgodnjih fazah naselitve;

(d)zagotavljanje solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s praktičnim sodelovanjem, inovativnimi metodami in novimi tehnologijami, ter prispevanje k celovitemu pristopu za notranje in zunanje elemente upravljanja migracij in azila.

2.Podpora Unije se izvaja v skladu z ustreznim pravnim redom Unije in ob popolnem spoštovanju mednarodnih obveznosti, ki jih imajo Unija in države članice na podlagi mednarodnih instrumentov, katerih podpisnice so.

3.Države članice zagotovijo, da prednostne naloge njihovih načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva vključujejo ukrepe za doseganje vsakega od ciljev podpore Unije na podlagi te uredbe ter da je porazdelitev sredstev med cilji sorazmerna z opredeljenimi izzivi in potrebami.

Člen 4

Financiranje

1.Okvirna finančna sredstva za izvajanje ciljev iz člena 3 za obdobje od 2028 do 2034 znašajo 11 975 428 500 EUR v tekočih cenah. Izvrševala se bodo v skladu s horizontalnimi pravili za načrte za nacionalna in regionalna partnerstva, določenimi v Uredbi (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost.

2.Komisija sprejme izvedbeni akt o določitvi zneska za posamezno državo članico, pri čemer uporabi metodologijo dodeljevanja, določeno v oddelku B Priloge I k uredbi (EU) […] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost.

3.Poleg tega se proračunske odobritve za cilje iz člena 3 te uredbe, ki se izvršijo v okviru Instrumenta EU na podlagi naslova IV Uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost, določijo v okviru letnega proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.

4.Kar zadeva ukrepe, ki se nanašajo na cilje iz člena 3 te uredbe, in če Komisija ugotovi, da so ti ukrepi v skladu z zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost, ter če predlaga izvedbeni sklep Sveta o odobritvi načrta za nacionalna in regionalna partnerstva zadevne države članice v skladu s postopkom iz člena 23 Uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost, Svetu predlaga, naj ta z izvedbenim sklepom ukrepe odobri.

5.Kar zadeva cilje iz člena 3, so v predlogu, ki ga poda Komisija, za izvedbeni sklep Sveta o ukrepih, ki se nanašajo na cilje iz člena 3 te uredbe, določeni elementi iz člena 23(4) Uredbe (EU) o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost.

6.Svet izvedbeni sklep iz odstavka 4 praviloma sprejme v štirih tednih po sprejetju predloga Komisije in skupaj z izvedbenimi sklepi iz člena 23(1) Uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost.

7.Člen 24 Uredbe (EU) […] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo, blaginjo in varnost, ki se nanaša na spremembe načrtov, se uporablja pod pogojem, da se predlog Komisije in Izvedbeni sklep Sveta o odobritvi sprememb elementov, navedenih v členu 23(4), nanašata le na cilje iz člena 3 te uredbe.

Člen 5

Viri za preselitev in humanitarni sprejem

1.Države članice poleg svojih dodelitev na podlagi člena 4(1) in (2) te uredbe prejmejo znesek v višini 10 000 EUR za vsako osebo, sprejeto v okviru preselitve na podlagi okvira Unije za preselitev in humanitarni sprejem, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2024/1350.

2.Države članice poleg svojih dodelitev na podlagi člena 4(1) in (2) te uredbe prejmejo znesek v višini 6 000 EUR za vsako osebo, sprejeto v okviru humanitarnega sprejema na podlagi okvira Unije za preselitev in humanitarni sprejem, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2024/1350, ali sprejeto v okviru nacionalnega programa za preselitev.

3.Znesek iz odstavka 2 se poveča na 8 000 EUR za vsako osebo, sprejeto v okviru humanitarnega sprejema ali nacionalnega programa za preselitev, ki pripada eni ali več izmed naslednjih ranljivih skupin:

(a)ogroženi ženske in otroci;

(b)mladoletniki brez spremstva;

(c)osebe z zdravstvenimi potrebami, ki jih je mogoče obravnavati le v okviru humanitarnega sprejema;

(d)osebe, ki potrebujejo humanitarni sprejem zaradi pravne ali fizične zaščite, tudi žrtve nasilja ali mučenja.

4.Kadar država članica sprejme osebo, ki spada v več kot eno od kategorij iz odstavkov 2 in 3, znesek za to osebo prejme le enkrat.

5.Države članice so lahko, kadar je to ustrezno, upravičene tudi do prejema ustreznih zneskov za družinske člane oseb iz odstavkov 1, 2 in 3, če so ti družinski člani sprejeti zato, da se zagotovi enotnost družine.

6.Zneski iz odstavkov 1, 2, 3 in 5 se dodelijo iz Instrumenta EU načrtu za nacionalna in regionalna partnerstva države članice v skladu s členom 31 Uredbe (EU) […] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost. Ti zneski se lahko vključijo v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji, v skladu s členom 65 Uredbe (EU) [...] o ustanovitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo, blaginjo in varnost, če je bila oseba, za katero se dodeli znesek, dejansko preseljena ali sprejeta.

7.Države članice za namene revizije in kontrole ohranijo informacije, potrebne za pravilno identifikacijo preseljenih ali sprejetih oseb in datuma njihove preselitve ali sprejema.

8.Da bi se upoštevali trenutne stopnje inflacije, zadevne spremembe na področju preselitve in humanitarnega sprejema ter drugi dejavniki, ki bi lahko optimizirali uporabo finančne spodbude, ki jo pomenijo zneski iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da po potrebi in v mejah razpoložljivih virov prilagodi te zneske.

Člen 6

Viri za predajo prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite

1.Država članica poleg svojih dodelitev iz člena 4(1) in (2) te uredbe prejme dodatni znesek v višini:

(a)10 000 EUR na prosilca za mednarodno zaščito, za katerega ta država članica postane odgovorna zaradi premestitve na podlagi členov 67 in 68 Uredbe (EU) 2024/1351;

(b)10 000 EUR na upravičenca do mednarodne zaščite, premeščenega v to državo članico na podlagi členov 67 in 68 Uredbe (EU) 2024/1351.

2.Zneska iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se povečata na 12 000 EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito oziroma upravičenca do mednarodne zaščite, ki je mladoletnik brez spremstva, premeščen v to državo članico v skladu s členoma 67 in 68 Uredbe (EU) 2024/1351.

3.Država članica, ki krije stroške predaj iz odstavka 1, prejme znesek v višini 500 EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito ali upravičenca do mednarodne zaščite, predanega v drugo državo članico.

4.Država članica, ki krije stroške predaj iz točke (a), (b) ali (c) člena 36(1) Uredbe (EU) 2024/1351, izvedenih v skladu s členom 46 navedene uredbe, prejme prispevek v višini 500 EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito, predanega v drugo državo članico.

5.Zneski iz odstavkov 1 do 3 tega člena se dodelijo iz Instrumenta EU načrtom za nacionalna in regionalna partnerstva držav članic na podlagi člena 31 Uredbe (EU) […] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost, če je bila oseba, za katero je bil dodeljen znesek, dejansko predana v to državo članico ali registrirana kot prosilec v odgovorni državi članici v skladu z Uredbo (EU) 2024/1351, kakor je ustrezno.

6.Države članice za namene revizije in kontrole ohranijo informacije, potrebne za pravilno identifikacijo predanih oseb in datuma njihove predaje.

7.Da bi se upoštevali trenutne stopnje inflacije, zadevne spremembe na področju premestitve in drugi dejavniki, ki bi lahko optimizirali uporabo finančne spodbude, ki jo pomenijo zneski iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da po potrebi in v mejah razpoložljivih virov prilagodi te zneske.

Člen 7

Tretje države, pridružene podpori Unije

1.Podpora Unije na podlagi te uredbe je odprta za tretje države, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v odstavku 2, v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja sodelovanje tretje države v podpori Unije.

2.Da bi bila tretja država upravičena do pridružitve podpori Unije, kot je navedeno v odstavku 1, mora imeti z Unijo sklenjen sporazum o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, registrirane v državi članici ali v tej tretji državi.

3.Posebni sporazum iz odstavkov 1 mora zagotoviti najmanj, da:

(a)omogoča sodelovanje z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije na področju azila, migracij in vračanja v duhu načel solidarnosti in pravične delitve odgovornosti;

(b)ves čas trajanja podpore Unije temelji na načelih nevračanja, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

(c)zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki tretje države, ki sodeluje v podpori Unije, in koristmi, ki jih prejema;

(d)določi pogoje sodelovanja v podpori Unije, vključno z izračunom finančnih prispevkov za podporo Unije, in njegove upravne stroške;

(e)na tretjo državo ne prenese nobenega pooblastila za odločanje v zvezi s programom Unije;

(f)jamči pravice Unije, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese;

(g)določi, da tretja država odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop v skladu s členom 28(2), točka (d), Uredbe (EU) [...] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost.

Prispevki iz točke (d) prvega pododstavka so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom 2024/2509).

Člen 8

Evropska migracijska mreža

Podpora Unije se zagotovi za dejavnosti in prihodnji razvoj Evropske migracijske mreže.

Komisija sprejme znesek, ki se iz letnih odobrenih proračunskih sredstev podpore Unije da na voljo Evropski migracijski mreži glede na razpoložljiva sredstva, in program dela, ki določa prednostne naloge za njene dejavnosti, potem ko ju potrdi usmerjevalni odbor v skladu s členom 4(5), točka (a), Odločbe 2008/381/ES. Odločitev Komisije predstavlja sklep o financiranju v skladu s členom 31(1) Uredbe (EU) […] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost.

V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta se finančna pomoč za dejavnosti Evropske migracijske mreže izvaja v obliki nepovratnih sredstev nacionalnim kontaktnim točkam iz člena 3 Odločbe 2008/381/ES ali javnih naročil, kakor je ustrezno.

Člen 9

Finančni prispevki za letni solidarnostni fond

Komisija izračuna zadevni delež finančnih prispevkov, ki jih prispevajoče države članice prenesejo v skladu s členom 64(1) Uredbe (EU) 2024/1351 za namene izvajanja ukrepov iz člena 56(2), točka (b), Uredbe (EU) 2024/1351, in ga da na razpolago vsaki državi članici prejemnici.

Člen 10

Prehodne določbe

Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih v skladu z Uredbo (EU) št. 2021/1147, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

Člen 11

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) […] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost za obdobje 2028–2034.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

(1) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji, ter razveljavitvi Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive Sveta 2001/40/ES in Odločbe Sveta 2004/191/ES (COM (2025) 101 final).

(2) Uredba (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij, spremembi uredb (EU) 2021/1147 in (EU) 2021/1060 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 604/2013.

(3) Odločba Sveta 2008/381/EC z dne 14. maja 2008 o ustanovitvi Evropske migracijske mreže.

(4) UL C […], […], str. […].

(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne […] in stališče Sveta z dne […].

(6) Odločba št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ in razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/904/ES (UL L 144, 6.6.2007, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2007/573/oj ).

(7) Odločba Sveta 2007/435/ES z dne 25. junija 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (UL L 168, 28.6.2007, str. 18, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2007/435/oj ).

(8) Odločba št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (UL L 144, 6.6.2007, str. 45, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2007/575/oj ).

(9) Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/516/oj ).

(10) Uredba (EU) 2021/1147 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje (UL L 251, 15.7.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1147/oj ).

(11) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o preprečevanju hibridnih groženj, ki izvirajo iz instrumentalizacije migracij, ter krepitvi varnosti na zunanjih mejah EU (COM(2024) 570 final z dne 11. decembra 2024).

(12) Uredba (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij, spremembi uredb (EU) 2021/1147 in (EU) 2021/1060 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 604/2013 (UL L, 2024/1351, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1351/oj ).

(13) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2001/55/oj ).

(14) Uredba (EU) 2024/1350 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev in humanitarni sprejem ter spremembi Uredbe (EU) 2021/1147 (UL L, 2024/1350, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1350/oj , ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2008/381/oj ).

(15) Odločba Sveta 2008/381/ES z dne 14. maja 2008 o ustanovitvi Evropske migracijske mreže (UL L 131, 21.5.2008, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2008/381/oj ).

(16) Uredba (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij, spremembi uredb (EU) 2021/1147 in (EU) 2021/1060 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 604/2013 (UL L, 2024/1351, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1351/oj ).

(17) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb.

Choose the experimental features you want to try