EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.7.2025

COM(2025) 418 final

2025/0232(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2004/37/ES glede dodajanja snovi ter določitve mejnih vrednosti v prilogah I, III in IIIa

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2025) 217 final} - {SWD(2025) 191 final} - {SWD(2025) 192 final} - {SWD(2025) 193 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija je junija 2021 predstavila strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 1 (v nadaljnjem besedilu: strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu). Cilj tega strateškega okvira je, da se načelo št. 10 evropskega stebra socialnih pravic 2 o pravici delavcev do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu preoblikuje v konkretne ukrepe. Ključni cilj strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu je preprečevanje nezgod in bolezni na delovnem mestu, ki lahko povzročijo resne škodljive učinke na zdravje delavcev in smrtne žrtve med njimi, kar po ocenah v EU povzroči letno izgubo v višini približno 3,3 % bruto domačega proizvoda.

Rak je še vedno glavni vzrok z delom povezanih smrti v EU. Po ocenah vsako leto v EU zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu umre približno 80 000 ljudi 3 . Izpostavljenost reprotoksičnim snovem na delovnem mestu lahko vpliva tudi na spolno delovanje in plodnost ter škoduje razvoju potomcev delavcev. V EU bi se lahko vsako leto zaradi izpostavljenosti snovem, ki niso razvrščene kot rakotvorne ali mutagene, pojavilo do 1 274 primerov reproduktivnih bolezni 4 . To kaže, da je treba nadalje izboljšati preprečevanje z delom povezanih bolezni v EU 5 , ki imajo posledice za delavce in njihove družine, podjetja in javne organe.

Glavni zakonodajni instrument za zagotavljanje varstva delavcev pred temi tveganji je direktiva o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh, tj. posebna direktiva na podlagi okvirne direktive o varnosti in zdravju pri delu 6 . Direktiva o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh, v kateri so določeni ukrepi za preprečevanje tveganj, povezanih z izpostavljenostjo rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu, in za varovanje pred njimi, vključuje obveznost določitve mejnih vrednosti za vse rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi, za katere je to mogoče.

Komisija je leta 2017 v naknadni oceni direktiv Evropske unije o varnosti in zdravju pri delu 7 (v nadaljnjem besedilu: ocena direktiv o varnosti in zdravju pri delu v okviru programa REFIT) ugotovila, da so direktive o varnosti in zdravju pri delu, vključno z direktivo o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh, še vedno zelo pomembne in učinkovite. Prispevale so k zmanjšanju pojavnosti in števila nezgod pri delu in bolezni. Vendar so med to oceno različne skupine deležnikov poudarile, da je treba razmisliti o sprejetju mejnih vrednosti za več snovi.

Komisija je na podlagi te ocene direktiv o varnosti in zdravja pri delu v okviru programa REFIT začela stalno posodabljati direktivo o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh. EU je sprejela pet revizij navedene direktive, s katerimi je obravnavala več kot 40 ključnih nevarnih kemikalij in pomagala rešiti življenje več kot 100 000 delavcev v naslednjih 50 letih.

Ta postopek stalnega revidiranja temelji na vključujočem pristopu, v skladu s katerim Komisija v postopek revizije vključi znanstvenike iz Odbora za oceno tveganja (v nadaljnjem besedilu: odbor RAC) Evropske agencije za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: agencija ECHA), države članice in socialne partnerje, zastopane v Svetovalnem odboru za varnost in zdravje pri delu 8 , ter socialne partnerje preko formalnega posvetovanja iz člena 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

Ta zakonodajna pobuda je šesta revizija direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh. V njej so predlagane mejne vrednosti in ustrezne opombe za kobalt in njegove anorganske spojine v skladu z zahtevo Evropskega parlamenta in Sveta iz četrte revizije direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh ter za policiklične aromatske ogljikovodike in 1,4-dioksan. Poleg tega je z njo na „seznam snovi, zmesi in postopkov“ v Prilogi I k direktivi o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh dodan tudi varilni dim. Glede na dokaze, zbrane v poročilu o oceni učinka, ki je podlaga za to pobudo, je tem snovem v EU izpostavljenih več kot 2,5 milijona delavcev 9 .

Komisija je v okviru ocene učinka, ki je podlaga za to pobudo, ocenila tudi ustreznost določitve mejne vrednosti za izopren. Iz zbranih dokazov je razvidno, da bi mejna vrednost, tudi na zelo nizki ravni, povzročila stroške, delavcem pa ne bi prinesla koristi. Koristi ne bi bilo, ker je sedanja raven izpostavljenosti delavcev izoprenu v EU nizka.

Ta pobuda vključuje tudi spremembo za popravek obstoječega vnosa za živo srebro in dvovalentne anorganske živosrebrove spojine v Prilogi III, da bi se izraz, ki se uporablja za to snov, v celoti uskladil s področjem uporabe direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh, kot je opredeljeno v členu 3 navedene direktive.

Šesta revizija direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh je odgovor na zahteve Evropskega parlamenta in Sveta v okviru četrte revizije direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh 10 , naj se določijo nove ali spremenjene mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost za vsaj 25 snovi.

Vseh zadevnih nevarnih snovi ni mogoče obravnavati z eno samo pobudo, saj so za znanstveno oceno potrebni čas in viri. Trenutno odbor RAC oceni pet snovi na leto za posodobitev direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh. Komisija bi lahko v okviru poenostavitve uredbe REACH ocenila, ali bi bilo mogoče to število povečati.

S tem predlogom se zato dodatno krepi zaveza Komisije, da bo stalno obravnavala nevarne kemikalije, kot je navedeno v delovnem dokumentu služb Komisije o seznamu snovi, ki jih je treba znanstveno oceniti za določitev novih ali spremenjenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za vsaj 25 snovi, skupin snovi ali snovi, ki nastanejo med postopkom 11 . V skladu s tem Komisija agencijo ECHA/odbor RAC vsako leto pozove, da znanstveno oceni prednostne snovi in skupine snovi. Poleg snovi, zajetih v tej reviziji, so v različnih fazah postopka znanstvene ocene, ki jo izvaja agencija ECHA/odbor RAC, še tri serije snovi. Naslednji koraki po znanstveni oceni so začetek zunanje študije, v kateri se preučijo učinki, izvedba dvostopenjskega posvetovanja s socialnimi partnerji, sprejetje mnenj Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu ter priprava ocene učinka, ki bo priložena morebitnim prihodnjim predlogom.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami EU

Cilji te pobude so skladni s členom 2 (pravica do življenja) in členom 31 (pravica do poštenih in pravičnih delovnih pogojev) Listine EU o temeljnih pravicah 13 .

V uredbi o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij 14  (v nadaljnjem besedilu: uredba REACH) sta med drugim določena dva različna regulativna pristopa EU, in sicer omejitve in avtorizacije.

Določbe uredbe REACH o avtorizaciji ali omejitvi kobalta in njegovih anorganskih spojin, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO) in 1,4-dioksana so povzete v spodnji preglednici. Varilni dim kot snov, ki nastane med postopkom, ni zajet v omejitvah in avtorizacijah na podlagi uredbe REACH.

Namen evropskega načrta za boj proti raku 18 je zajeti celotno pot obravnave bolezni. Načrt temelji na štirih ključnih področjih ukrepanja, na katerih lahko EU prispeva največjo dodano vrednost: (1) preprečevanje; (2) zgodnje odkrivanje; (3) diagnosticiranje in zdravljenje ter (4) kakovost življenja onkoloških bolnikov in preživelih onkoloških bolnikov.

Poklicna izpostavljenost štirim snovem, zajetim s to pobudo, lahko povzroči raka. Določitev mejnih vrednosti v direktivi o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh ali njihova vključitev vanjo bo zato pripomogla k preprečevanju raka, kot je navedeno v točki 3.6 evropskega načrta za boj proti raku, ki se sklicuje na direktivo o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh, kot orodje za preprečevanje raka in prispevanje k evropski zdravstveni uniji.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

S členom 153 PDEU je EU pooblaščena, da podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic v zvezi z izboljšavami, zlasti delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev, ter da v obliki direktiv sprejme minimalne zahteve za postopno izvajanje, pri čemer upošteva pogoje in tehnične predpise, ki veljajo v posameznih državah članicah.

Direktiva o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh je bila sprejeta na podlagi člena 153(2), točka (b), PDEU s ciljem izboljšati zdravje in varnost delavcev. Člen 16 direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh določa sprejetje mejnih vrednosti v skladu s postopkom iz člena 153(2) PDEU za vse rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi, za katere je to mogoče.

Cilj tega predloga je izboljšati raven varnosti in varovanja zdravja delavcev v skladu s členom 153(1), točka (a), PDEU, in sicer v obliki novih mejnih vrednosti in opomb v Prilogi III k Direktivi ter vključitve varilnega dima na seznam snovi, zmesi in postopkov v Prilogi I. Zato je člen 153(2), točka (b), PDEU ustrezna pravna podlaga za predlog Komisije za spremembo direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh.

V skladu s členom 153(2) PDEU je izboljšanje delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev vidik socialne politike, ki je v deljeni pristojnosti EU in držav članic.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Če vrednosti EU niso na voljo, lahko države članice sprejmejo nacionalne mejne vrednosti. Kadar obstajajo, se nacionalne mejne vrednosti za tri snovi, za katere je v okviru te pobude treba določiti mejne vrednosti, med državami članicami močno razlikujejo. Nacionalne mejne vrednosti za kobalt se na primer gibljejo od 10 do 500 μg/m3. Nekatere države članice so zato za isto snov določile mejne vrednosti, ki so 50-krat nižje od mejnih vrednosti drugih držav. Mejnih vrednosti za kobalt nima pet držav članic 19 .

V takšnih okoliščinah samo z ukrepi, ki jih sprejmejo posamezne države članice, ni mogoče zagotoviti minimalnih zahtev za varovanje zdravja delavcev pred tveganji, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti tem snovem, za vse delavce EU v vseh državah članicah.

Kot so poudarile nekatere organizacije delodajalcev v svojem odzivu na posvetovanje s socialnimi partnerji, določitev mejnih vrednosti EU prispeva tudi k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za industrijo. Stroški zagotavljanja skladnosti z nižjimi nacionalnimi mejnimi vrednostmi so na splošno višji in zato dajejo konkurenčno prednost podjetjem, ki delujejo na trgih z višjimi ali neobstoječimi nacionalnimi mejnimi vrednostmi.

Z določitvijo mejnih vrednosti EU ne bodo docela odpravljene razlike med državami članicami, saj lahko te sprejmejo strožje (nižje) mejne vrednosti. Vendar se z njo zmanjšujejo možnosti za razlike in povečuje gotovost, da obstaja osnovna opredelitev in/ali izvršljiva mejna vrednost izpostavljenosti za vse zadevne rakotvorne, mutagene in reprotoksične snovi v vseh državah članicah, ob tem pa se zagotavlja minimalna raven varovanja za vse delavce. Zmanjšala se bo tudi regulativna zapletenost, ki je posledica zelo različnih pravil med državami članicami, kar bo prispevalo k zmanjšanju upravnega bremena glede izpolnjevanja obveznosti za podjetja, ki delujejo na enotnem trgu. Poleg tega se bodo države članice izognile stroškom, povezanim z upravnim bremenom glede določitve mejnih vrednosti v skladu z nacionalnimi postopki.

Kompleksnost in heterogenost sestave varilnega dima ter neobstoj usklajene razvrstitve v uredbi CLP 20 prispevajo k nejasnosti glede njegove morebitne nevarnosti za delavce in s tem k pomanjkanju ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganja na delovnem mestu. Razvrstitev varilnega dima na ravni EU bi zagotovila večjo pravno jasnost, kar bi izboljšalo izvajanje obstoječih pravil EU.

Predstavniki vlad, delodajalcev in delavcev so jasno podprli določitev mejnih vrednosti za snovi, ki so predmet te pobude, in vključitev varilnega dima v Prilogo I k direktivi o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh, kot je bilo jasno izraženo v dvostopenjskem posvetovanju s socialnimi partnerji in mnenjih tristranskega Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu.

•Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj je ta pobuda omejena na revizijo prilog k direktivi o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh, kadar je to potrebno, in sicer na podlagi razpoložljivih znanstvenih in tehničnih podatkov, kot je določeno v členu 16 navedene direktive. Cilj te pobude je narediti korak naprej k doseganju zastavljenih ciljev za izboljšanje zdravja in varnosti delavcev, hkrati pa ohraniti stroške na ravni, ki je sprejemljiva za podjetja.

Kot je prikazano v oceni učinka, ki je podlaga za to pobudo, predlog zagotavlja tudi uravnotežen pristop, saj zmanjšuje gospodarsko škodo za podjetja in zapiranje podjetij, hkrati pa zagotavlja ustrezno varovanje delavcev na ravni EU ter je skladen s ključnimi cilji EU, vključno s strateško avtonomijo EU, evropskim načrtom za boj proti raku in dvojnim prehodom.

Po intenzivnih razpravah z vsemi deležniki v okviru Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu so bili upoštevani socialno-ekonomski dejavniki in dejavniki izvedljivosti. Predlog vsebuje tudi ukrepe za zmanjšanje bremen in podporo zagotavljanju skladnosti, zlasti prehodna obdobja, o katerih se je prav tako razpravljalo s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu, pa tudi morebitno posodobitev obstoječih Smernic Odbora višjih inšpektorjev za delo 21 za nacionalne inšpektorje za delo o odpravljanju zdravstvenih tveganj zaradi varilnega dima 22 , kar bi prispevalo k večji ozaveščenosti o morebitni nevarnosti varilnega dima. Ti prehodni ukrepi prispevajo k sorazmernosti te pobude, saj podjetjem omogočajo več časa za prilagoditev, kadar je to potrebno, hkrati pa ohranjajo strateško avtonomijo EU in njen cilj dvojnega prehoda. Pričakuje se, da bodo znatno ublažili morebitne negativne učinke na podjetja.

Kljub visokim stroškom imajo ukrepi iz te pobude podporo ključnih deležnikov na področju varnosti in zdravja pri delu, in sicer delodajalcev, delavcev in nacionalnih vlad, zastopanih v Svetovalnem odboru za varnost in zdravje pri delu. V drugi fazi posvetovanja s socialnimi partnerji sta organizacija delodajalcev BusinessEurope in Evropska konfederacija sindikatov skupaj z združenjem SMEunited (evropsko združenje obrtnikov in MSP) podprli mnenja Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, vendar sta Komisijo pozvali, da ne preseže tistega, kar je bilo dogovorjeno v okviru Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu. Ta stališča socialnih partnerjev dodatno potrjujejo, da so prednostne možnosti sorazmerne.

Nazadnje, ta pobuda državam članicam zagotavlja tudi določeno stopnjo prožnosti za snovi, za katere je treba določiti mejne vrednosti. V skladu s členom 153(4) PDEU določitev mejnih vrednosti na ravni EU državam članicam ne preprečuje, da ohranijo ali uvedejo strožje zaščitne ukrepe (tj. nižje mejne vrednosti).

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

Prva faza tega posvetovanja se je začela 16. februarja in končala 31. marca 2023. Prvi ad hoc sestanek, ki je ustrezal prvi fazi posvetovanja s socialnimi partnerji za zbiranje njihovih mnenj o predlogu, je potekal 16. marca 2023 na spletu. Organizacije delavcev so podprle seznam snovi, ki so bile prednostno obravnavane v okviru načrtovane pobude, in poudarile, da je treba pri določanju mejnih vrednosti na ravni EU upoštevati najstrožje obstoječe nacionalne mejne vrednosti. Evropska konfederacija sindikatov je poslala tudi pisne pripombe za posamezne snovi, v katerih je podprla določitev mejnih vrednosti za kobalt in njegove anorganske spojine, PAO, 1,4-dioksan in izopren ter razširitev področja uporabe na varilni dim, med drugim zaradi pravne jasnosti.

Organizacije delodajalcev so poudarile ključno vlogo, ki jo imata Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu in njegova delovna skupina za kemikalije v postopku priprave zakonodajnih predlogov, ter potrebo po boljšem varovanju delavcev ob hkratnem ohranjanju konkurenčnosti podjetij s sedežem v EU.

Predstavniki delodajalcev so v pisnem prispevku poudarili tudi, da mejne vrednosti vedno močno vplivajo na MSP. Vztrajali so, da je treba ustrezno upoštevati socialno-ekonomski učinek (vključno z učinkom na zeleni prehod in konkurenčnost EU) novih mejnih vrednosti. Podprli so tudi stalno revidiranje direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh ter razširitev njenega področja uporabe, hkrati pa so se zavzeli za uvedbo nekaterih novih mejnih vrednosti s prehodnimi obdobji.

Druga faza posvetovanja s socialnimi partnerji se je začela 10. oktobra 2023 in je trajala do 21. novembra 2023, ob tem je 7. novembra 2023 potekal tudi spletni sestanek. Opravljena so bila posvetovanja s socialnimi partnerji o ciljih in možnostih ukrepanja EU, možnih pravnih instrumentih in pripravljenosti za začetek pogajanj za sklenitev sporazuma v skladu s členom 155 PDEU. Poleg prispevkov, zagotovljenih na sestanku, so pisni odgovor poslali tudi Evropska konfederacija sindikatov, organizacija delodajalcev BusinessEurope in združenje SMEunited.

Natančneje, organizacije delavcev so izrazile podporo pregledu direktive, da se doseže najboljše možno varovanje delavcev, in pozdravile tristranska mnenja. Priznale so, da bodo podjetjem nastali stroški, ter se strinjale, da je treba zagotoviti gospodarsko in industrijsko vzdržnost podjetij EU, preprečiti socialni damping ter zagotoviti varnost in zdravje vseh delavcev.

Organizacije delodajalcev so potrdile predloge Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, priznale, da so ugotovitve iz teh mnenj uravnotežen kompromis med vsemi tremi interesnimi skupinami, ter pozvale, naj se MSP in prizadetim sektorjem zagotovi dovolj časa za prilagoditev. Predvideti bi bilo treba tudi spremljevalne ukrepe, kot so finančna podpora in smernice, da bi zagotovili, da bodo lahko MSP ustrezno začeli izvajati nove ravni izpostavljenosti.

Kar zadeva pripravljenost za začetek pogajanj za sklenitev sporazuma socialnih partnerjev, so socialni partnerji ponovno potrdili svojo podporo sedanjemu postopku za spremembo direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh, vključno s ključno vlogo Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, vendar niso želeli začeti dialoga v skladu s členom 155 PDEU, saj je socialni dialog o teh snoveh že potekal v okviru tristranskega Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, kjer je bil dosežen sporazum, ki zajema vse snovi, navedene v reviziji.

Tristranski Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu, ki ga sestavljajo po trije polnopravni člani iz vsake države članice, ki zastopajo nacionalne vlade ter organizacije delavcev in delodajalcev, Komisiji pomaga pri pripravi in izvajanju odločitev, sprejetih na področju varnosti in zdravja pri delu. Ob upoštevanju prispevkov agencije ECHA in znanstvenih ocen njenega odbora RAC ter socialno-ekonomskih podatkov in podatkov o izvedljivosti sprejme mnenja, ki jih Komisija nato uporabi pri pripravi svojih predlogov.

Pri tej pobudi so upoštevana priporočila Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu za kobalt in njegove anorganske spojine, PAO, 1,4-dioksan in varilni dim. Komisija v zvezi z izoprenom ni upoštevala priporočila Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, da se določi mejna vrednost za poklicno izpostavljenost. Glede na oceno učinka, ki je podlaga za to pobudo, je iz zbranih dokazov razvidno, da so delavci izpostavljeni ravnem izoprena, ki so nižje od na zdravju temelječe mejne vrednosti, ki jo je v svojem mnenju določil odbor RAC, kar kaže, da je sedanje preprečevanje poklicne izpostavljenosti izoprenu zadostno. Zato se je Komisija odločila, da ne bo določila mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost za izopren, tudi zato, da bi preprečila nepotrebne stroške za podjetja.

Poziv k predložitvi dokazov in javno posvetovanje

Zaradi že tako obsežnega postopka posvetovanja z najpomembnejšimi deležniki za to pobudo, zlasti dvostopenjskega posvetovanja s socialnimi partnerji v skladu s PDEU, ni bil objavljen poziv k predložitvi dokazov in ni bilo organizirano javno posvetovanje v zvezi s to pobudo.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Ta predlog je podprt s poročilom o oceni učinka, ki je bilo 29. maja 2024 predloženo Odboru za regulativni nadzor in ga je ta pregledal ter 31. maja 2024 v zvezi z njim podal negativno mnenje. Pripombe Odbora so bile obravnavane v revidirani različici poročila. Ta različica je bila 2. decembra 2024 ponovno predložena Odboru, ki je nato 19. decembra 2024 v zvezi z njim podal pozitivno mnenje s pridržki.

Ocenjene so bile naslednje možnosti za različne mejne vrednosti za vsako od zadevnih treh rakotvornih ali reprotoksičnih snovi: (1) osnovni scenarij brez nadaljnjih ukrepov EU za vsako snov, ki je predmet te pobude, in (2) možnosti za mejne vrednosti (vključno z nekaterimi, ki jih spremljajo prehodne mejne vrednosti) na ravni, ki jo je predlagal Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu, in na dodatnih referenčnih točkah (vključno z mejnimi vrednostmi, ki jih je določil odbor RAC).

Na podlagi te ocene učinka so bile kot prednostne možnosti za kobalt in anorganske kobaltove spojine, PAO, 1,4-dioksan in varilni dim izbrane mejne vrednosti in pristop, ki jih priporoča Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu. Ker različne možnosti politike za izopren ne prinašajo koristi za zdravje, saj je izpostavljenost delavcev že nižja od na zdravju temelječe mejne vrednosti, ki jo je določil odbor RAC, je bil kot prednostni izbran osnovni scenarij. Sveženj prednostnih možnosti vključuje prehodne mejne vrednosti za kobalt in njegove anorganske spojine ter za PAO.

Za kobalt in anorganske kobaltove spojine je Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu v svojem mnenju priporočil prehodni mejni vrednosti 20 µg/m³ 31 / 4,2 µg/m³ 32 za šest let. Ti prehodni mejni vrednosti se uporabljata za vse sektorje, kar podjetjem daje več časa za načrtovanje naložb in jim omogoča, da znatne enkratne naložbe (približno 70 % vseh naložb v dodatne ukrepe za obvladovanje tveganja) razporedijo na več let. Močno so ju priporočili socialni partnerji in države članice v okviru Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, saj naj bi pomagali ublažiti negativne učinke stroškov izpolnjevanja obveznosti za podjetja.

Za PAO bi se prehodna mejna vrednost 140 ng/m³ (dvakratnik prednostne možnosti) uporabljala šest let in bi bila omejena na devet sektorjev: (1) livarne jekla in železa, vključno s proizvajalci železovih zlitin, (2) proizvajalci aluminija, (3) proizvajalci ogljikovih in grafitnih elektrod, (4) koksarne, (5) obrati za destilacijo premogovega katrana, (6) proizvajalci ognjevzdržnih izdelkov, (7) varjenje tirnic, (8) metalurški postopki z drugimi neželeznimi kovinami in (9) litje kovin. Med vsemi podjetji, v katerih so delavci izpostavljeni PAO, se pričakuje, da bodo podjetja v teh devetih sektorjih imela višje stroške in/ali se bodo soočala s tveganjem prenehanja poslovanja. Ta prehodna mejna vrednost podjetjem daje več časa za načrtovanje naložb in jim omogoča, da znatne enkratne naložbe razporedijo na več let, s čimer bi se zmanjšali negativni gospodarski učinki in število primerov prenehanja poslovanja.

Ocenjuje se, da sveženj prednostnih možnosti vključuje naslednje učinke (podrobnejše informacije so na voljo v oceni učinka, priloženi tej pobudi):

Skupni učinki na delavce

Na splošno se pričakuje, da bo s prednostnimi možnostmi v 40 letih preprečenih 1 676 primerov pljučnega raka in 18 912 primerov nerakavih bolezni 33 . Ti preprečeni primeri bolezni bi pomenili prihranke za vlade in podjetja v višini do 1,16 milijarde EUR 34 . Koristi prednostnih možnosti bi sicer spremljale tudi nekatere negativne gospodarske posledice za podjetja, vključno z zaprtjem. Če prehodnih obdobij za kobalt in njegove anorganske spojine ter PAO ne bi bilo, bi po ocenah približno 4 000 delavcev 35 izgubilo zaposlitev. Vendar imata obe možnosti politike za ti dve skupini kemikalij prehodno mejno vrednost, ki naj bi zmanjšala negativne gospodarske posledice in ocenjeno število zaprtij, saj bodo podjetja imela na voljo več časa za načrtovanje naložb ali pripravo ukrepov za obvladovanje tveganja, ki omogočajo skladnost s prednostnimi možnostmi. Zaradi pomanjkanja podatkov učinkov prehodnih ukrepov za kobalt in anorganske kobaltove spojine ter PAO ni bilo mogoče upoštevati v skupnih učinkih na delavce.

Skupni učinki na podjetja, vključno z MSP

Kot je prikazano v oceni učinka, ki je podlaga za to pobudo, bi skupni stroški prilagoditve, ki bi nastali zaradi prednostnih možnosti v 40 letih, znašali 3,3 milijarde EUR. Ker ni dokazov, stroškov prilagoditve ni mogoče razčleniti na naložbe v dodatne ukrepe za obvladovanje tveganja in stroške zaradi primerov prenehanja poslovanja. Vendar se pričakuje, da bodo imela prehodna obdobja za kobalt in njegove anorganske spojine ter PAO za posledico nižje gospodarske stroške in manj primerov prenehanja poslovanja v primerjavi s scenarijem z enakimi mejnimi vrednostmi brez prehodnih obdobij, za katerega je bilo ocenjeno, da bi bilo primerov prenehanja poslovanja 209. Ker je 95 % podjetij, v zvezi s katerimi se pričakuje, da bodo prenehala poslovati, če prehodnih obdobij ne bo, MSP, bi vključitev prehodnih ukrepov koristila predvsem njim.

Podjetja bodo morala kriti tudi stroške spremljanja in upravne stroške, ki bodo v 40 letih skupaj znašali približno 535 milijonov EUR. Skupni stroški za podjetja, ki izhajajo iz prednostnih možnosti, naj bi v istem obdobju znašali približno 3,8 milijarde EUR.

Čeprav so skupni stroški za podjetja v primerjavi z osnovnim scenarijem znatni, bi bili porazdeljeni na veliko število podjetij. Zato bi stroški za večino podjetij znašali manj (pogosto precej manj) kot 1 % njihovega prometa. Kljub temu bi imela podjetja, ki delujejo v nekaterih sektorjih, v katerih so delavci izpostavljeni kobaltu in PAO, zlasti MSP, višje stroške v primerjavi s svojim prometom. Učinek teh visokih stroškov naj bi se ublažil s prehodnimi mejnimi vrednostmi, ki bi delodajalcem omogočile potrebne naložbe v dodatne ukrepe za obvladovanje tveganja in razvoj novih tehničnih orodij za zagotavljanje skladnosti. V zvezi s tem bi lahko obstoječi programi EU, kot je Obzorje Evropa, pripomogli k razvoju inovativnih rešitev za varovanje zdravja delavcev.

Sveženj prednostnih možnosti bo koristil tudi podjetjem. Če so delavci manj izpostavljeni tveganju poklicne bolezni, to pomeni nižje stroške, ki so posledica manjše produktivnosti, stroške nadomestnega osebja, stroške rehabilitacije in zdravstvene stroške itd. Podjetja naj bi se izognila stroškom v skupni višini 7 milijonov EUR.

Prehodni ukrepi bodo bolj koristili MSP kot velikim podjetjem, saj imajo MSP višje razmerje med stroški izpolnjevanja obveznosti in prometom ali bruto poslovnim proizvodom. MSP bodo imela več časa za načrtovanje naložb, kar bi moralo zmanjšati tudi število primerov prenehanja poslovanja v primerjavi z istim svežnjem možnosti brez prehodnih obdobij. Učinek na MSP, ki bo sicer večji kot na večja podjetja, naj bi zato ostal omejen. Poleg tega lahko obstoječe smernice in orodja, kot je spletno interaktivno orodje za ocenjevanje tveganj 36 Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), podjetjem in MSP, zlasti MSP, pomagajo pri izpolnjevanju regulativnih zahtev na področju varnosti in zdravja pri delu, vključno s tistimi, ki izhajajo iz tega zakonodajnega predloga, kar neposredno prispeva k načelu „privzeto digitalno“.

Skupni učinki na javne organe

Sveženj prednostnih možnosti bi vse javne organe v 40 letih skupno stal približno 66 milijonov EUR. Več kot 95 % jih je povezanih s stroški prilagoditve in spremljanja ter upravnimi stroški za prednostno možnost za PAO. Ti stroški so namenjeni zagotavljanju, da izpostavljenost gasilcev ne bi presegla ravni, določene v tem zakonodajnem predlogu. V povprečju bi to v 40 letih stalo približno 80 000 EUR na javni organ 37 . Preostalih 5 % se jih nanaša na stroške prenosa. Država članica bi morala za prenos novih pravil nameniti do 100 000 EUR (kar ustreza najvišjim stroškom prenosa za varilni dim 38 ).

Sveženj prednostnih možnosti bi javnim organom prinesel tudi koristi v višini približno 30,4 milijona EUR, vključno s prihranki pri stroških (npr. prihranki pri stroških zdravstvenega varstva zaradi manjšega števila primerov rakavih in nerakavih bolezni) v višini 26,65 milijona EUR. Preostale koristi se nanašajo na preprečene stroške v višini do 3,75 milijona EUR za določitev mejnih vrednosti v skladu z nacionalnimi postopki.

Neto stroški za javne organe bi v 40 letih tako znašali približno 35,5 milijona EUR, od tega bi bilo približno 15 milijonov EUR enkratnih stroškov 39 . Vendar bi s prehodno mejno vrednostjo za PAO javnim organom omogočili več časa za kritje večine teh enkratnih stroškov.

Skupni učinki na zeleni in digitalni prehod

Sveženj prednostnih možnosti bi povzročil vse večjo uporabo nekaterih zaprtih procesov, kar bi zmanjšalo izpust nekaterih nevarnih snovi v okolje. Vendar naj bi bil ta neposredni vpliv na okolje zanemarljiv.

Sveženj prednostnih možnosti bi lahko imel nekatere negativne posredne učinke na zeleni ali digitalni prehod zaradi primerov prenehanja poslovanja v ključnih sektorjih, kot so koksarne, metalurgija drugih neželeznih kovin, destilacija premogovega katrana ter proizvodnja grafitnih in ogljikovih elektrod. Ti sektorji imajo namreč pomembno vlogo pri razvoju krožnega gospodarstva, proizvodnji zelene infrastrukture in proizvodnji polprevodnikov. Vendar naj bi se tveganje prenehanja poslovanja zmanjšalo s prehodnimi ukrepi, načrtovanimi v svežnju prednostnih možnosti, zlasti s prehodnim obdobjem za PAO. Zato naj bi bil skupni posredni učinek na zeleni prehod omejen.

Glede na pričakovane majhne vplive na okolje se v okviru ocene učinka, priložene tej pobudi, nista izvedla ocena načela, da se ne škoduje bistveno, in preverjanje skladnosti s podnebnimi cilji.

Skupni učinki na odprto strateško avtonomijo EU

Zaradi tega svežnja bi lahko nekatere koksarne prenehale poslovati. Zato bodo sektorji, ki so odvisni od proizvodnje koksarn (npr. premogovega katrana), morda morali njihove proizvode uvažati iz tretjih držav, kar bi oviralo cilj odprte strateške avtonomije EU glede zelenega in digitalnega prehoda, saj je premogov katran bistvenega pomena pri proizvodnji baterij za shranjevanje energije, proizvedene z vetrnimi turbinami, polprevodnikov in električnih vozil. Vendar bi bilo treba ta negativni učinek ublažiti s prehodnimi ukrepi za PAO, ki so vključeni v sveženj prednostnih možnosti, s katerimi naj bi se zmanjšalo število morebitnih primerov prenehanja poslovanja v koksarskem sektorju.

Skupni učinki na ustrezne cilje trajnostnega razvoja

Šesta revizija direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh bo z izboljšanjem preprečevanja z delom povezanih bolezni prispevala tudi k agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 40 , zlasti k cilju trajnostnega razvoja 3 41 (poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih) in cilju 8 42 (spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse).

•Primernost in poenostavitev ureditve

Učinek na konkurenčnost EU

Koksarne, proizvajalci ognjevzdržnih izdelkov, proizvajalci grafitnih in ogljikovih elektrod, livarne jekla in železa ter podjetja za proizvodnjo železovih zlitin, podjetja, ki delujejo v sektorju metalurgije drugih neželeznih kovin, in elektrarne na premog bi morali že od samega začetka vlagati v dodatne ukrepe za obvladovanje tveganja, kar bi predstavljalo več kot 10 % njihovega bruto poslovnega presežka. Ker je večina teh podjetij (razen proizvajalcev grafitnih in ogljikovih elektrod) MSP, imajo manj možnosti za kritje teh stroškov izpolnjevanja obveznosti. Ni mogoče izključiti, da bi nekatera podjetja prenehala poslovati, kar bi negativno vplivalo na razpoložljivost proizvodov in raznolikost ponudbe ter povzročilo zvišanje cen za potrošnike. Vendar naj bi uvedba prehodnih obdobij za kobalt in njegove anorganske spojine ter PAO omejila število primerov prenehanja poslovanja ter podjetjem, zlasti MSP, omogočila več časa za načrtovanje in izvedbo potrebnih naložb v dodatne ukrepe za obvladovanje tveganja. Zato se pričakuje, da bo vpliv na cene in raznolikost ponudbe/razpoložljivost proizvodov za potrošnike proizvodov, ki jih proizvajajo ta podjetja, ublažen, vendar ga ne bo mogoče v celoti izključiti.

Sveženj prednostnih možnosti bi lahko negativno vplival tudi na inovacijsko zmogljivost nekaterih podjetij. Čeprav za večino podjetij stroški izpolnjevanja obveznosti predstavljajo manj kot 10 % (ali celo manj kot 1 % za večino sektorjev) njihovih izdatkov za raziskave in razvoj, je ta delež večji za MSP, ki delujejo v naslednjih sektorjih: koksarne (stroški za podjetja predstavljajo do 160 % izdatkov za raziskave in razvoj), remediacija tal (do 155 %), varjenje tirnic (do 120–135 %) in metalurgija drugih neželeznih kovin (do 53 %). Tudi v tem primeru se pričakuje, da bodo prehodni ukrepi iz svežnja prednostnih možnosti ublažili ta negativni učinek, saj bodo podjetjem omogočili več časa za načrtovanje naložb. Zato bi moral biti učinek na izdatke za raziskave in razvoj zanemarljiv, razen za zgoraj navedene sektorje, ki bi lahko imeli več težav pri ohranjanju naložb in za katere bodo prehodni ukrepi zelo pomembni.

Sektorji, kot so livarne jekla in železa, proizvajalci železovih zlitin, proizvajalci aluminija, druga metalurgija, litje kovin ter proizvajalci grafita in ogljikovih elektrod, že čutijo pritisk cenejšega uvoza, zlasti iz azijskih držav. Zato bi lahko dodatni stroški poslovanja, ki izhajajo iz stroškov izpolnjevanja obveznosti, negativno vplivali na njihovo mednarodno konkurenčnost v primerjavi s cenejšim uvozom iz tretjih držav. Kot je navedeno zgoraj, bodo nekatera podjetja (zlasti koksarne) zaradi svežnja prednostnih možnosti verjetno prenehala poslovati.

Glede na število primerov prenehanja poslovanja bi lahko nadaljnji uporabniki, ki so odvisni od proizvodnje koksarn, postali bolj odvisni od uvoza iz tretjih držav. To zlasti velja za podjetja, ki proizvajajo baterije za shranjevanje energije, proizvedene z vetrnimi turbinami, ter polprevodnike in električna vozila. Vsi ti negativni učinki naj bi se ublažili s prehodnimi ukrepi, ki naj bi zmanjšali število primerov prenehanja poslovanja in podjetjem omogočili več časa za izvedbo potrebnih naložb. Na splošno bi moral biti učinek na mednarodno konkurenčnost zanemarljiv, razen v zgoraj navedenih sektorjih, zlasti sektorju koksarn. Prehodni ukrepi so zato pomembni za ublažitev teh negativnih učinkov, čeprav zbrani dokazi ne omogočajo natančne količinske opredelitve teh učinkov.

Sveženj prednostnih možnosti naj bi prispeval k ustvarjanju bolj izenačenih konkurenčnih pogojev za podjetja na notranjem trgu in izboljšanju ohranjanja delovne sile, saj zagotavlja delovna mesta, na katerih se zdravje bolje varuje. Ti dejavniki bi lahko povečali konkurenčnost, zlasti s krepitvijo konkurenčnega položaja podjetij EU v primerjavi s konkurenti iz tretjih držav.

Podrobnejša analiza učinka na konkurenčnost je na voljo v oceni učinka, ki je priložena temu zakonodajnemu predlogu.

•Temeljne pravice

Člen 31 Listine EU o temeljnih pravicah določa, da imajo delavci pravico do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, ki spoštujejo njihovo zdravje, varnost in dostojanstvo. To je nadalje razvito v evropskem stebru socialnih pravic, katerega cilj je zgraditi pravičnejšo in bolj vključujočo Evropsko unijo. S to pobudo se bo nadalje izboljšalo varovanje delavcev pred tveganji za zdravje, ki izhajajo iz izpostavljenosti nevarnim snovem, s čimer se bodo preprečevale zdravstvene težave. Zato bo pobuda pozitivno vplivala tudi na to temeljno pravico.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Glavna kazalnika pri spremljanju učinkov te direktive sta število primerov poklicnih bolezni v EU ter znižanje stroškov poklicnih bolezni (npr. izguba produktivnosti) za podjetja in sisteme socialne varnosti v EU.

Spremljanje prvega kazalnika temelji na:

(a)razpoložljivih podatkih, ki jih zbira Eurostat (in drugi ustrezni viri informacij, kot so barometer varnosti in zdravja pri delu Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), Mednarodna organizacija dela in Svetovna zdravstvena organizacija);

(b)podatkih, ki jih delodajalci sporočajo pristojnim nacionalnim organom v skladu s členom 14(8) Direktive in do katerih lahko Komisija dostopa v skladu s členom 18 Direktive, ter

(c)podatkih, ki jih države članice predložijo v svojih nacionalnih poročilih o izvajanju v skladu s členom 17a Direktive 89/391/EGS.

Drugi kazalnik se spremlja s primerjavo pričakovanih zneskov gospodarske izgube in stroškov zdravstvenega varstva, ki nastanejo zaradi poklicnih bolezni, z dejanskimi podatki, zbranimi v zvezi z navedenima vidikoma po sprejetju spremenjene direktive.

Drugi kazalniki za spremljanje operativnega cilja boljšega izvajanja Direktive v državah članicah vključujejo:

·informacije o ustreznem izvajanju Direktive, ki jih zagotovijo delovne in interesne skupine Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu ter Odbor višjih inšpektorjev za delo;

·smernice, ki so jih pripravile države članice, kampanje ozaveščanja, tečaje usposabljanja in druge povezane dejavnosti, o katerih države članice poročajo v vprašalniku o praktičnem izvajanju direktiv o varnosti in zdravju pri delu v okviru petletnega poročila o državi v skladu s členom 17a Direktive 89/391/EGS, ter informacije Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu ter Odbora višjih inšpektorjev za delo;

·število ali delež podjetij, ki spodbujajo primere dobre prakse za preprečevanje primerov bolezni, povezanih z uporabo rakotvornih, mutagenih ali reprotoksičnih snovi, ki bi jih bilo mogoče spremljati s primerjavo podatkov iz evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih, ki jo izvaja agencija EU-OSHA, podatkov iz Eurofoundove evropske raziskave o delovnih razmerah in informacij Odbora višjih inšpektorjev za delo.

Preverjanje prenosa in skladnosti se bo izvedlo v okviru dvostopenjske ocene skladnosti prenosa določenih mejnih vrednosti in drugih s tem povezanih določb. Praktično izvajanje predlaganih sprememb se bo ocenilo v okviru rednega ocenjevanja, ki ga bo Komisija izvedla v skladu s členom 17a Direktive 89/391/EGS.

Uporabo in izvrševanje bodo spremljali nacionalni organi, zlasti nacionalni inšpektorati za delo.

Na ravni EU bo Odbor višjih inšpektorjev za delo Komisijo še naprej obveščal o vseh praktičnih težavah v zvezi z izvrševanjem Direktive 2004/37/ES, vključno s težavami, povezanimi z zavezujočimi mejnimi vrednostmi. Poleg tega bo še naprej ocenjeval sporočene primere, izmenjeval informacije in primere dobre prakse v zvezi s tem ter po potrebi pripravljal smernice in razvijal druga podporna orodja za izvrševanje predpisov.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1

Člen 1 določa spremembo Direktive 2004/37/ES o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh, zlasti Priloge I (Seznam snovi, zmesi in postopkov, ki spadajo v opredelitev rakotvorne in mutagene snovi v skladu s členom 2, točki (a)(ii) in (b)(ii), Direktive), Priloge III (Mejne vrednosti in druge neposredno povezane določbe) in Priloge IIIa (Biološke mejne vrednosti in ukrepi zdravstvenega nadzora).

Da bi delavce bolje varovali z mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost in biološkimi mejnimi vrednostmi, je treba te mejne vrednosti revidirati in/ali določiti na najučinkovitejši način, kadar koli je to potrebno glede na najnovejše znanstvene podatke ter tehnični in znanstveni napredek.

Člen 1 določa spremembe Priloge I, Priloge III in Priloge IIIa. Varilni dim je vključen na seznam snovi, zmesi in postopkov v Prilogi I. V Prilogi III so predlagane mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost ter ustrezne opombe za kobalt in njegove anorganske spojine, policiklične aromatske ogljikovodike in 1,4-dioksan. V Prilogi IIIa je predlagana biološka mejna vrednost za 1,4-dioksan, ki ne sme presegati 45 mg (2-hidroksietoksi)ocetne kisline v urinu/g kreatinina.

Člen 1 določa, da se Direktiva 2004/37/ES spremeni v skladu z njeno prilogo. V Prilogo III sta dodani dve novi snovi, s čimer se razširja seznam zavezujočih mejnih vrednosti EU, kar dopolnjujeta opomba glede preobčutljivosti kože in dihal za kobalt in anorganske kobaltove spojine ter opomba glede vnosa preko kože za 1,4-dioksan. Obstoječi vnos v Prilogi III, in sicer „Zmesi policikličnih aromatskih ogljikovodikov, zlasti tiste, ki vsebujejo benzo[a]piren in ki so v smislu te direktive rakotvorne“, je bil posodobljen z uvedbo mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, medtem ko je bila opomba glede vnosa preko kože ohranjena. Prehodni ukrepi za kobalt in njegove anorganske spojine ter zmesi policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO) so določeni v zadnjem stolpcu preglednice. Predlaga se, da se izraz, ki se uporablja za snov „živo srebro in dvovaletne anorganske živosrebrove spojine, vključno z živosrebrovim oksidom in živosrebrovim kloridom (merjene kot živo srebro)“, nadomesti z „živo srebro in dvovalentne anorganske živosrebrove spojine, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2004/37/ES (merjene kot živo srebro)“, s pojasnitvijo, da se mejna vrednost uporablja samo za živo srebro in dvovalentne anorganske živosrebrove spojine, ki spadajo na področje uporabe direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh.

Členi 2 do 4

Členi 2 do 4 vsebujejo določbe o prenosu v nacionalno zakonodajo držav članic. V členu 3 je naveden datum začetka veljavnosti Direktive.

Priloga

Izraz „mejna vrednost“, uporabljen v Prilogi, je opredeljen v členu 2, točka (c), Direktive. Mejne vrednosti se nanašajo na izpostavljenosti z vdihavanjem in opisujejo povprečno najvišjo raven koncentracije v zraku za določeno kemično snov, nad katero delavci ne bi smeli biti izpostavljeni, v določenem časovnem obdobju.

Z opombo glede vnosa preko kože je opredeljena možnost znatnega vnosa preko kože. Ta opomba je pripisana za tiste kemične snovi, za katere je odbor RAC Evropske agencije za kemikalije ocenil, da bi lahko dermalna absorpcija prispevala k skupni obremenitvi telesa in posledično k možnim učinkom na zdravje, in sicer za 1,4-dioksan in PAO. Ta opomba se zato ohrani za PAO in uvede za 1,4-dioksan. Opomba glede preobčutljivosti kože je pripisana za kemične snovi, za katere je odbor RAC ocenil, da bi izpostavljenost lahko povzročila neželene kožne reakcije, in sicer za kobalt in njegove anorganske spojine. Opomba glede preobčutljivosti dihal je pripisana za eno kemično snov, za katero je odbor RAC ocenil, da lahko izpostavljenost pri vdihavanju povzroči neželene učinke v dihalnem traktu, in sicer za kobalt in njegove anorganske spojine. Delodajalci morajo te opombe upoštevati pri izvajanju ocen tveganja ter preventivnih in zaščitnih ukrepov za posamezno rakotvorno, mutageno ali reprotoksično snov v skladu z Direktivo.

2025/0232 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2004/37/ES glede dodajanja snovi ter določitve mejnih vrednosti v prilogah I, III in IIIa

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 153(2), točka (b), v povezavi s členom 153(1), točka (a), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 43 ,

po posvetovanju z Odborom regij 44 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Za izboljšanje varovanja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem na delovnem mestu in zagotavljanje enake minimalne ravni varstva po vsej Uniji so potrebne redne posodobitve Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta 45 . Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost bi bilo treba določiti ali revidirati glede na razpoložljive informacije, vključno z najnovejšimi znanstvenimi dokazi in tehničnimi podatki, ter bi morale temeljiti na temeljiti oceni socialno-ekonomskega učinka in dejavnikov izvedljivosti. Te informacije bi morale po možnosti vključevati mnenja Odbora za oceno tveganja (RAC) Evropske agencije za kemikalije (ECHA), ustanovljene z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 46 , ter mnenja Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu 47 .

(2)Direktiva 2004/37/ES zajema snovi ali zmesi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev v kategorijo 1A ali 1B rakotvornih, mutagenih ali reprotoksičnih snovi iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 48 , pa tudi snovi, zmesi ali postopke iz Priloge I k navedeni direktivi. Za vsako novo dodajanje na seznam snovi, zmesi in postopkov iz navedene Priloge I je treba predložiti trdne znanstvene dokaze, da te snovi, zmesi in postopki spadajo na področje uporabe Direktive 2004/37/ES, in sicer na podlagi razpoložljivih veljavnih znanstvenih virov, kot so ECHA, Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) in nacionalni organi, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti objavljeni strokovno pregledani literaturi o navedeni snovi.

(3)Agencija IARC je varilni dim uvrstila med snovi, rakotvorne za ljudi (skupina 1 klasifikacije IARC). V skladu s predhodno študijo agencije ECHA 49 je varilni dim kompleksna snov in lahko vključuje rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi, kot so spojine šestvalentnega kroma, nikljeve spojine ter kadmij in njegove anorganske spojine. Kompleksnost in heterogenost varilnega dima skupaj z neobstojem usklajene razvrstitve v Uredbi (ES) št. 1272/2008 prispevata k nejasnosti glede njegove morebitne nevarnosti za delavce in s tem k pomanjkanju ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganja na delovnem mestu. Z odpravo te vrzeli v razvrstitvi varilnega dima na ravni Unije bi bila zagotovljena večja pravna jasnost v smislu uporabe Direktive 2004/37/ES. Zato je primerno, da se v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu 50 v Prilogo I k Direktivi 2004/37/ES vključi delo, pri katerem je prisotna izpostavljenost dimu iz postopkov varjenja, ki vsebuje snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna, mutagena ali reprotoksična snov kategorije 1A ali 1B iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(4)Kobalt in več kobaltovih spojin izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne in reprotoksične snovi (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato so rakotvorne ali reprotoksične snovi v smislu Direktive 2004/37/ES. Delavci so pogosto izpostavljeni mešanici kobaltovih spojin, zato bi bilo treba mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost uporabljati za vse kobaltove anorganske spojine. Na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je zato primerno, da se v Direktivi 2004/37/ES določi mejna vrednost za kobalt in njegove anorganske spojine.

(5)Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu 51 , ustanovljen s Sklepom Sveta z dne 22. julija 2003, se je na podlagi mnenja odbora RAC 52 strinjal, da lahko izpostavljenost kobaltu in njegovim anorganskim spojinam na delovnem mestu povzroči tudi preobčutljivost kože in dihalnega trakta. Zato je primerno, da se v okviru področja uporabe Direktive 2004/37/ES določijo mejne vrednosti za inhalabilno in respirabilno frakcijo kobalta in njegovih anorganskih spojin ter da se jim doda opomba glede preobčutljivosti kože in dihal.

(6)V zvezi s kobaltom in njegovimi anorganskimi spojinami je mogoče predvideti, da bo kratkoročno težko doseči mejno vrednost 0,01 mg/m³ za inhalabilno frakcijo in 0,0025 mg/m³ za respirabilno frakcijo. Zato je primerno uvesti prehodno obdobje šestih let po začetku veljavnosti te direktive, v katerem bi bilo treba uporabljati mejni vrednosti 0,02 mg/m³ (inhalabilna frakcija) in 0,0042 mg/m³ (respirabilna frakcija).

(7)Nekatere zmesi policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO), zlasti tiste, ki vsebujejo benzo[a]piren, izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne, mutagene ali reprotoksične (kategorije 1A ali 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 in zato spadajo na področje uporabe Direktive 2004/37/ES. Odbor RAC 53 je v zvezi z navedenimi zmesmi ugotovil možnost znatnega vnosa preko kože, Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu pa se je strinjal, da je treba uvesti mejno vrednost za poklicno izpostavljenost za vse zmesi PAO, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2004/37/ES, pri čemer se te zmesi merijo kot benzo(a)piren, in ohraniti opombo glede vnosa preko kože, ki je že vključena v Prilogo III.

(8)V zvezi z zmesmi PAO je mogoče predvideti, da bo v nekaterih sektorjih kratkoročno težko upoštevati mejno vrednost 0,00007 mg/m³ (merjeno kot benzo(a)piren). Zato je primerno uvesti prehodno obdobje šestih let po začetku veljavnosti te direktive, v katerem bi bilo treba uporabljati mejno vrednost 0,00014 mg/m³ (merjeno kot benzo(a)piren). Navedeno prehodno obdobje bi moralo biti omejeno na naslednje sektorje: (a) livarne jekla in železa, vključno s proizvajalci železovih zlitin; (b) proizvajalci aluminija; (c) proizvajalci ogljikovih in grafitnih elektrod; (d) koksarne; (e) obrati za destilacijo premogovega katrana; (f) proizvajalci ognjevzdržnih izdelkov; (g) varjenje tirnic; (h) metalurški postopki z drugimi neželeznimi kovinami in (i) litje kovin.

(9)1,4-dioksan izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Zato je na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki ter mnenjema odbora RAC 54 in Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, primerno določiti mejno vrednost za dolgo- in kratkoročno poklicno izpostavljenost 7,3 mg/m³ (2 ppm) oziroma 73 mg/m³ (20 ppm), ki ju dopolnjujeta opomba glede vnosa preko kože in biološka mejna vrednost 45 mg (2-hidroksietoksi)ocetne kisline v urinu/g kreatinina ob koncu izpostavljenosti ali izmene.

(10)Komisija je opravila dvostopenjsko posvetovanje s socialnimi partnerji v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Posvetovala se je tudi s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu, ki je sprejel mnenja za vse snovi, za katere velja ta direktiva, in predlagala eno ali več zavezujočih mejnih vrednosti za vsako od njih ter opombe in prehodne mejne vrednosti za nekatere od njih, kjer je to ustrezno. Prehodne mejne vrednosti bi morale delodajalcem omogočiti, da izvedejo potrebne naložbe v dodatne ukrepe za obvladovanje tveganja in razvijejo tehnična sredstva za zagotavljanje skladnosti. V zvezi s tem bi lahko obstoječi programi Unije, kot je Obzorje Evropa, pripomogli k razvoju inovativnih rešitev za varovanje zdravja delavcev.

(11)Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 55 . Komisija bi se morala pri določanju ali revidiranju mejnih vrednosti posvetovati z odborom RAC in Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu, da bi zagotovila, da te mejne vrednosti temeljijo na dokazih ter so sorazmerne in merljive.

(12)Ker cilja te direktive, in sicer varovanja delavcev pred izpostavljenostjo rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem pri delu, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. Direktivo 2004/37/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2004/37/ES se spremeni:

Priloge I, III in IIIa k Direktivi 2004/37/ES se spremenijo v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do […] [rok za prenos bo čim krajši in na splošno ne daljši od dveh let]. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament        Za Svet

predsednica                     predsednik

(1)    Sporočilo Komisije o strateškemu okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 – Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela (COM(2021) 323 final).

(2)    Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (UL C 428, 13.12.2017, str. 10).

(3)    EU-OSHA (2023), Occupational safety and health in Europe: state and trends 2023 – Summary (Varnost in zdravje pri delu v Evropi: stanje in trendi za leto 2023 – Povzetek), na podlagi podatkov Mednarodne komisije za zdravje pri delu.

(4)    Evropska komisija, Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, Cary, E., Holmes, P., Vencovsky, D., in drugi, Study to collect recent information relevant to modernising EU Occupational Safety and Health chemicals legislation with a particular emphasis on reprotoxic chemicals with the view to analyse the health, socio-economic and environmental impacts in connection with possible amendments of Directive 2004/37/EC and Directive 98/24/EC – Final report. Report 1, Baseline assessment (Študija za zbiranje najnovejših informacij, pomembnih za posodobitev zakonodaje EU za varnost in zdravje pri delu na področju kemikalij, s posebnim poudarkom na reprotoksičnih kemikalijah, za analizo zdravstvenih, socialno-ekonomskih in okoljskih vplivov v povezavi z morebitnimi spremembami Direktive 2004/37/ES in Direktive 98/24/ES – Končno poročilo. Poročilo 1, izhodiščna ocena), Urad za publikacije, 2019,  https://data.europa.eu/doi/10.2767/964906 .

(5)    COM(2021) 323 final, op. cit., boljše preprečevanje nezgod in bolezni na delovnem mestu je eden od treh horizontalnih ključnih ciljev, opredeljenih v strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu.

(6)    Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

(7)    Naknadna ocena direktiv EU o varnosti in zdravju pri delu (ocena v okviru programa REFIT) – SWD(2017) 10 final.

(8)    Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu sestavljajo po trije polnopravni člani na državo članico, ki zastopajo nacionalne vlade, sindikate in organizacije delodajalcev.

(9)    Število izpostavljenih delavcev po snovi: 113 000 kobaltu in njegovim anorganskim spojinam; 1 284 052 policikličnim aromatskim ogljikovodikom; 31 150 1,4-dioksanu in 1 200 000 varilnemu dimu.

(10)    Direktiva (EU) 2022/431 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2022 o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (UL L 88, 16.3.2022, str. 1).

(11)    Delovni dokument služb Komisije: Seznam snovi, ki jih je treba znanstveno oceniti za namene člena 18a, tretji odstavek, Direktive (EU) 2004/37/ES o predstavitvi akcijskega načrta za določitev novih ali spremenjenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za vsaj 25 snovi, skupin snovi ali snovi, ki nastanejo med postopkom, SWD(2022) 438 final.

(12)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Delovni program Komisije za leto 2025, Skupaj naprej: drznejša, enostavnejša in hitrejša Unija (COM(2025) 45 final).

(13)    UL C 202, 7.6.2016, str. 389.

(14)    UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(15)    Vnos 50 v Prilogi XVII k uredbi REACH: benzo[a]piren, benzo[e]piren, benzo[j]fluoranten, benzo[a]antracen, krizen, dibenzo[a, h]antracen, benzo[k]fluoranten in benzo[b]fluoranten; vnos 50a v Prilogi XVII k uredbi REACH: acenaften, acenaftilen, antracen, benzo[a]antracen, benzo[a]piren, benzo[def]krizen, benzo[b]floranten, benzo[e]acefenantrilen, benzo[e]piren, benzo[ghi]perilen, benzo[j]fluoranten, benzo[k]fluoranten, krizen, dibenzo[a,h]antracen, fluoranten, fluoren, indeno[1,2,3cd]piren, naftalen, fenantren in piren.

(16)    Vnos 31 v Prilogi XVII k uredbi REACH, na voljo na: https://echa.europa.eu/documents/10162/a27e80a3-3798-3c76-01a0-32357cc09f6f .

(17)    Sklep agencije ECHA z dne 23. junija 2021 o vključitvi snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, na seznam kandidatnih snovi za morebitno vključitev v Prilogo XIV, na voljo na: Sklep agencije ECHA o vključitvi snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, na seznam kandidatnih snovi (europa.eu) .

(18)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Evropski načrt za boj proti raku (COM(2021) 44 final).

(19)    Italija, Luksemburg, Malta, Portugalska in Slovenija.

(20)    Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(21)    Odbor višjih inšpektorjev za delo je pristojen za podajo mnenj o vseh zadevah v zvezi z izvrševanjem zakonodaje EU o zdravju in varnosti pri delu v državah članicah. Sestavljajo ga predstavniki služb inšpekcij dela držav članic, kot je navedeno v Sklepu Komisije iz julija 1995 o ustanovitvi Odbora višjih inšpektorjev za delo (95/319/ES). Odbor sestavlja po en polnopravni član iz vsake države članice, za vsakega polnopravnega člana pa je lahko imenovan nadomestni član.

(22)    Odbor višjih inšpektorjev za delo (2018), Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj za zdravje zaradi varilnega dima. Na voljo na naslovu: https://circabc.europa.eu/ui/group/fea534f4-2590-4490-bca6-504782b47c79/library/ce135dd2-b5ac-49f2-86df-16f462ff8c2d/details .

(23)    Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (2023), Opinion on an EU binding Occupational Exposure Limit Value (BOEL) and notations for cobalt and its inorganic compounds (Mnenje o zavezujoči mejni vrednosti EU za poklicno izpostavljenost in opombah za kobalt in njegove anorganske spojine), dokument 005/23, na voljo na: Mnenje, ki ga je sprejel Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu za kobalt in njegove anorganske spojine 22.09.23-EN.pdf (europa.eu) .

(24)    Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (2023), Opinion on an EU binding Occupational Exposure Limit Value (BOEL) for Polycyclic Aromatic Hydrocarbons (PAHs) (Mnenje o zavezujoči mejni vrednosti EU za poklicno izpostavljenost za policiklične aromatske ogljikovodike (PAO)), dokument 003/23, na voljo na: Mnenje, ki ga je sprejel Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu za PAO 22.09.23-EN.pdf (europa.eu) .

(25)    Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (2023), Opinion on an EU binding Occupational Exposure Limit Value (BOEL), Short-Term Exposure Limit (STEL), Biological Limit Value (BLV) and skin notation for 1.4-dioxane (Mnenje o zavezujoči mejni vrednosti EU za poklicno izpostavljenost, mejni vrednosti za kratkotrajno izpostavljenost, biološki mejni vrednosti in opombah glede vnosa preko kože za 1,4-dioksan), dokument 007/23, na voljo na: Mnenje, ki ga je sprejel Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu za 1_4-dioksan 22.09.23-EN.pdf (europa.eu) .

(26)    Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (2023), Opinion on an EU binding Occupational Exposure Limit Value (BOEL), for isoprene (Mnenje o zavezujoči mejni vrednosti EU za poklicno izpostavljenost za izopren), dokument 004/23, na voljo na: Mnenje, ki ga je sprejel Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu za izopren 22.09.23-EN.pdf (europa.eu) .

(27)    Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (2023), Opinion on introducing work involving exposure to fumes from welding processes containing substances that meet the criteria for CMR category 1A/1B set out in Annex I to the CLP Regulation (Mnenje o vključitvi dela, pri katerem je prisotna izpostavljenost dimu iz postopkov varjenja, ki vsebuje snovi, ki izpolnjujejo merila za snovi CMR kategorije 1A/1B iz Priloge I k uredbi CLP), dokument 006/23, na voljo na:  Mnenje, ki ga je sprejel Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu za varilni dim 22.09.23-EN.pdf (europa.eu) .

(28)    Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (2023), Addendum to the ACSH opinion 003/23 on an EU binding Occupational Exposure Limit Value (BOEL) for Polycyclic Aromatic Hydrocarbons (PAHs) (Dodatek k mnenju Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu 003/23 o zavezujoči mejni vrednosti EU za poklicno izpostavljenost za policiklične aromatske ogljikovodike (PAO)), dokument 003/23/2, na voljo na: Dodatek k mnenju Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu za PAO-EN.pdf (europa.eu) .

(29)    ECHA (2022), Scoping Study report for evaluation of limit values for welding fumes and fumes from other processes that generate fume in a similar way at the workplace (Poročilo o predhodni študiji za oceno mejnih vrednosti za varilni dim in dim iz drugih postopkov, pri katerih se na podoben način ustvarja dim na delovnem mestu), na voljo na: https://echa.europa.eu/documents/10162/7399806/report_welding_fumes_en.pdf (europa.eu) .

(30)    Na voljo na: Mnenja odbora RAC o znanstvenih ocenah mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost – ECHA (europa.eu) .

(31)    Inhalabilna frakcija.

(32)    Respirabilna frakcija.

(33)    2 842 primerov omejujoče bolezni pljuč, 7 363 primerov draženja zgornjih dihal, 38 primerov razvojne toksičnosti, 3 157 primerov neplodnosti pri moških, 497 primerov učinkov na jetra, 633 primerov učinkov na ledvice in 4 382 primerov lokalnega draženja v nosni votlini.

(34)    Uporaba vrednosti „pripravljenost plačati“ za vsak primer (= metoda 1). Z vrednostmi „pripravljenost plačati“ se meri pripravljenost posameznika, da plača, da bi preprečil primer bolezni.

(35)    Ker podatki o varilnem dimu niso na voljo, učinka na zaposlovanje ni bilo mogoče količinsko opredeliti.

(36)    Agencija EU-OSHA je ta nabor orodij, ki je na voljo na spletišču spletnega interaktivnega orodja za ocenjevanje tveganj , oblikovala leta 2009, da bi zagotovila preprosta orodja za usmerjanje mikro in malih organizacij skozi postopek ocene tveganja.

(37)    V tem primeru javni organ pomeni gasilske organizacije. Glede na dokaze, zbrane za oceno učinka, se predvideva, da je v EU dejavnih 758 gasilskih organizacij (večinoma na ravni pokrajin).

(38)    Kot je navedeno v oceni učinka, bodo morali javni organi v svojo nacionalno zakonodajo prenesti sveženj prednostnih možnosti, takoj ko bo ta strožji od veljavnih nacionalnih pravil. Ker se od držav članic pričakuje, da bodo prenos izvedle v enem koraku, stroški prenosa za posamezne snovi ne bodo kumulativni. Ker trenutno nobena država članica nima nacionalne zakonodaje, ki bi bila v celoti skladna s svežnjem prednostnih možnosti, je razumno domnevati, da bo morala posamezna država članica za prenos novih pravil nameniti do 100 000 EUR (kar ustreza najvišjim stroškom prenosa za varilni dim).

(39)    To bi na primer vključevalo ukrepe za obvladovanje tveganja, kot je namestitev zaprtih sistemov za uskladitev z novo mejno vrednostjo.

(40)    Resolucija Združenih narodov Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejeta na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 v New Yorku.

(41)    Zlasti cilj 3.4 (do leta 2030 s preventivnimi ukrepi […] za tretjino zmanjšati število primerov prezgodnje smrti zaradi nenalezljivih bolezni) in cilj 3.9 (do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam).

(42)    Zlasti cilj 8.8 (zagotoviti varno in zanesljivo delovno okolje za vse delavce).

(43)    UL C […], […], str. […].

(44)    UL C […], […], str. […].

(45)    Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirana različica) (UL L 158, 30.4.2004, str. 50).

(46)    Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1907/oj).

(47)    Sklep Sveta z dne 22. julija 2003 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (UL C 218, 13.9.2003, str. 1).

(48)    Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(49)    ECHA (2022), Scoping Study report for evaluation of limit values for welding fumes and fumes from other processes that generate fume in a similar way at the workplace (Poročilo o predhodni študiji za oceno mejnih vrednosti za varilni dim in dim iz drugih postopkov, pri katerih se na podoben način ustvarja dim na delovnem mestu), na voljo na: https://echa.europa.eu/documents/10162/7399806/report_welding_fumes_en.pdf (europa.eu).

(50)    Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (2023), Opinion on introducing work involving exposure to fumes from welding processes containing substances that meet the criteria for CMR category 1A/1B set out in Annex I to the CLP Regulation (Mnenje o vključitvi dela, pri katerem je prisotna izpostavljenost dimu iz postopkov varjenja, ki vsebuje snovi, ki izpolnjujejo merila za snovi CMR kategorije 1A/1B iz Priloge I k uredbi CLP), dokument 006/23, na voljo na: Mnenje, ki ga je sprejel Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu za varilni dim 22.09.23-EN.pdf (europa.eu).

(51)    UL C 218, 13.9.2003, str. 1.

(52)    https://echa.europa.eu/oels-activity-list/-/substance-rev/69405.

(53)    https://echa.europa.eu/oels-activity-list/-/substance-rev/63901.

(54)    https://echa.europa.eu/oels-activity-list/-/substance-rev/61801.

(55)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.7.2025

COM(2025) 418 final

PRILOGA

k

Predlogu DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2004/37/ES glede dodajanja snovi ter določitve mejnih vrednosti v prilogah I, III in IIIa

{SEC(2025) 217 final} - {SWD(2025) 191 final} - {SWD(2025) 192 final} - {SWD(2025) 193 final}

PRILOGA

PRILOGA

Priloge I, III in IIIa k Direktivi 2004/37/ES se spremenijo:

(1)    v Prilogi I se doda naslednja točka 9:

„9. Delo, pri katerem je prisotna izpostavljenost dimu iz postopkov varjenja, ki vsebuje snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna, mutagena ali reprotoksična snov kategorije 1A ali 1B iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 1 .“

(2)    v Prilogi III se spremeni točka A:

(a)    v preglednici se vrstica, ki se nanaša na zmesi policikličnih aromatskih ogljikovodikov, zlasti tiste, ki vsebujejo benzo[a]piren in ki so v smislu te direktive rakotvorne, nadomesti z naslednjim:

„

“

(b)    v preglednici se vrstica, ki se nanaša na živo srebro in dvovalentne anorganske živosrebrove spojine, vključno z živosrebrovim oksidom in živosrebrovim kloridom (merjene kot živo srebro), nadomesti z naslednjim:

   „

“;

(c)    V preglednici se dodajo naslednje vrstice:

„

“;

   (d) v opombah pod preglednico se doda naslednja opomba (*2):

„(*2)    Merjeno kot benzo[a]piren.“;

(1)    Številka ES, npr. z evropskega seznama obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS), evropskega seznama novih snovi (ELINCS) ali bivšega polimera (NLP), je uradna številka snovi v Evropski uniji, kot je opredeljeno v Delu 1, razdelek 1.1.1.2, Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(2)    Številka CAS: številka s seznama Službe za izvlečke o kemikalijah.

(3)    Merjeno ali izračunano za referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje (TWA).

(4)    Mejna vrednost za kratkotrajno izpostavljenost (STEL). Mejna vrednost, ki pri izpostavljenosti ne bi smela biti prekoračena in se nanaša na 15-minutno obdobje, razen kadar je drugače določeno.

(5)    mg/m3 = miligrami na kubični meter zraka pri 20 °C in 101,3 kPa (760 mm živega srebra).

(6)    ppm = delci na milijon v volumnu zraka (ml/m3).

(7)    f/ml = vlakna na mililiter.

(9)    Respirabilna frakcija.

(10)    Znaten prispevek k celotni možni obremenitvi telesa prek izpostavljenosti kože.

(11)    Delci, ki se lahko vdihujejo.

(13)    Snov lahko povzroči preobčutljivost kože in dihalnega trakta.

(3)    v Prilogi IIIa se doda naslednja točka:

„1,4-dioksan

2. Zavezujoča biološka mejna vrednost je 45 mg HEAA* v urinu/g kreatinina.“

________________

*(2-hidroksietoksi)ocetna kislina“.

(1)    Če se v postopku varjenja sproščajo te snovi, izpostavljenost ne sme preseči mejne vrednosti rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi, kakor je določena v Prilogi III.