EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.7.2025

COM(2025) 414 final

2025/0229(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/1173 z dne 13. julija 2021 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1488

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Od leta 2021, ko je bila sprejeta Uredba Sveta (EU) 2021/1173, je področje umetne inteligence doživelo izjemen tehnični napredek ter postalo ključno strateško in zelo konkurenčno področje na svetovni ravni. Zlasti veliki umetnointeligenčni modeli za splošne namene so postali ključna gonila gospodarske konkurenčnosti in inovacij. Postali so ključni za povečanje produktivnosti v različnih sektorjih in preoblikujejo celotne vrednostne verige, s čimer določajo prihodnje ustvarjanje gospodarske vrednosti. Pričakuje se, da bo naslednja generacija najnaprednejših umetnointeligenčnih modelov omogočila preskok v zmogljivostih v smeri splošne umetne inteligence, ki bo zmožna opravljati zelo kompleksne in raznovrstne naloge in bo tako dosegla človeške zmogljivosti. Regije, ki bodo sposobne razvijati in uvajati te umetnointeligenčne modele v velikem obsegu, bodo vodilne v svetovnih inovacijah in bodo privabile vrhunske talente. Hkrati sektorji, ki so vodilni na področju znanosti in industrije, kot so biotehnologija, podnebje, avtomobilska umetna inteligenca ter letalska in vesoljska industrija, zahtevajo obsežne računalniške vire za pomembna znanstvena odkritja in industrijske inovacije, ki temeljijo na umetni inteligenci.

Po sprejetju svežnja za inovacije na področju umetne inteligence februarja 2024 3 je bila Uredba (EU) 2021/1173 junija 2024 spremenjena, s čimer je bil ustvarjen nov steber dejavnosti za Skupno podjetje EuroHPC, ki mu omogoča, da pridobiva, nadgrajuje in upravlja tovarne umetne inteligence.

Najnaprednejše od teh tovarn umetne inteligence v Evropi bodo opremljene s superračunalniki z do 25 000 naprednimi procesorji za umetno inteligenco, kar bo omogočalo le razvoj srednje zmogljivih umetnointeligenčnih modelov. Zato so potrebne znatne naložbe, da bi lahko Evropa prešla na višjo raven računalniških zmogljivosti.

Komisija je 9. aprila 2025 začela izvajati akcijski načrt za celino umetne inteligence 4 5 , da bi Evropa postala vodilna svetovna sila na področju umetne inteligence. Osrednji steber te strategije je krepitev vseevropske infrastrukture za učenje naprednih umetnointeligenčnih modelov, s čimer se bo koncept tovarn umetne inteligence iz leta 2024 dvignil na višjo raven.

Pričakuje se, da bodo za razvoj naslednje generacije najnaprednejših umetnointeligenčnih modelov potrebni obsežni objekti z vsaj tri- do štirikrat večjim številom najnaprednejših procesorjev za umetno inteligenco, kot jih je zdaj na voljo v najzmogljivejših tovarnah umetne inteligence, ob upoštevanju zmogljivosti za proizvodnjo električne energije ter porabe energije in vode ter krožnosti. Ti objekti bodo sposobni razvijati, učiti in uvajati zelo velike umetnointeligenčne modele in aplikacije v doslej nepredstavljivem obsegu (npr. umetnointeligenčne modele z več sto bilijoni parametrov).

Gigatovarne umetne inteligence bodo evropskim raziskovalcem, podjetnikom, javnemu sektorju in industriji zagotovile računalniško infrastrukturo za umetno inteligenco svetovnega razreda. Okrepile bodo evropsko industrijo, omogočile razvoj povsem novih umetnointeligenčnih rešitev ter zagotovile konkurenčnost in suverenost EU kot celine umetne inteligence v skladu s kompasom za konkurenčnost 6 . Javni interes za sovlaganje v gigatovarne umetne inteligence z industrijskimi akterji je v razširitvi in krepitvi evropske računalniške infrastrukture za umetno inteligenco, da se bo lahko naslednja generacija umetnointeligenčnih modelov in aplikacij za znanstveno, javno in industrijsko uporabo razvijala, uvajala in uporabljala v Evropi. Tako kot tovarne umetne inteligence bodo tudi gigatovarne umetne inteligence pod posebnimi pogoji dostopa odprte za raziskovalce, deležnike iz javnega sektorja, zagonska podjetja in industrijo v državah članicah.

Obstoječi mehanizmi iz Uredbe 2021/1173 danes niso v celoti prilagojeni za podporo vzpostavitvi gigatovarn umetne inteligence. Zato je potrebna ciljno usmerjena sprememba, da se Skupnemu podjetju EuroHPC zagotovi potrebna pravna podlaga za izpolnjevanje zavez glede vzpostavitve gigatovarn umetne inteligence v Evropi. S spremembo bo Skupno podjetje izrecno pooblaščeno za izvajanje dejavnosti za vzpostavitev gigatovarn umetne inteligence, pri čemer se bodo upoštevale tudi njihove posebnosti.

Sprememba je tudi priložnost za uvedbo strateških določb, povezanih s kvantnimi tehnologijami, v skladu z evropsko strategijo za kvantno tehnologijo. Kvantne tehnologije, ki vključujejo kvantno računalništvo, komunikacijo, zaznavanje in meroslovje, postajajo strateško področje Unije, s potencialom za preoblikovanje ključnih panog in družbenih aplikacij ter velikim vplivom na industrijsko konkurenčnost in tehnološko suverenost Unije. Unija je na tem področju izvedla znatne naložbe. Zdaj je treba še naprej usklajevati in izvajati vseevropsko agendo za kvantne raziskave, inovacije in industrializacijo, ki izkorišča obstoječe prednosti in usklajuje vsa prizadevanja, povezana s skupnimi prednostnimi nalogami. Za Evropo postaja vse pomembneje, da svojo znanstveno odličnost in inovacijski potencial pretvori v dejanske tržne priložnosti ter tako prispeva k ciljem kompasa za konkurenčnost.

S to spremembo bodo okrepljene sedanje pristojnosti Skupnega podjetja EuroHPC na področju kvantnih tehnologij za:

·zagotavljanje podpore razvoju celovitega evropskega kvantnega ekosistema, ki zajema raziskave, inovacije, uvajanje infrastrukture, znanja in spretnosti ter industrijske zmogljivosti,

·zagotavljanje sinergij med kvantnimi in klasičnimi infrastrukturami visokozmogljivostnega računalništva, zlasti za hibridne sisteme, simulacije in platforme za skupni razvoj,

·spodbujanje tehnološke suverenosti Evrope s krepitvijo zmogljivosti na področju komponent, ki omogočajo kvantno tehnologijo, in zmanjševanjem odvisnosti na ključnih področjih.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Cilj tega predloga je razširiti področje uporabe Uredbe Sveta 2024/1732, da se Uniji omogoči odzivanje na nove tehnološke razvojne trende in strateške zahteve, zlasti znatno povečanje računalniške zmogljivosti, optimizirane za umetno inteligenco, v Evropi, ter uskladitev držav članic glede skupnih prednostnih nalog na področju kvantnih tehnologij z odpravo obstoječe razdrobljenosti kvantnih programov med državami v Uniji.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga pobude za Skupno podjetje sta člen 187 in prvi odstavek člena 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

Predlagana sprememba je v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) Pogodbe o Evropski uniji.

•Izbira instrumenta

Za ustanovitev in delovanje Skupnega podjetja, v katerem sodeluje Unija, je potrebna uredba Sveta, za katero se zdaj predlaga sprememba.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

Z deležniki so bila opravljena obsežna posvetovanja za namene sprememb v zvezi z gigatovarnami umetne inteligence:

–razprava s sodelujočimi državami v Skupnem podjetju EuroHPC v upravnem odboru EuroHPC,

–strukturirane razprave s ključnimi javnimi in zasebnimi akterji, pomembnimi za pobudo, vključno s predstavniki vlad, podjetji Unije in mednarodnimi podjetji ter zasebnimi in javnimi institucijami za financiranje, kot je skupina Evropske investicijske banke,

–razpis za prijavo interesa, ki je potekal od 9. aprila do 20. junija 2025. S tem razpisom so se zbirale zamisli iz vse Evrope, kar je pomagalo prepoznati potencialne konzorcije in zbrati vpoglede, potrebne za izpopolnitev okvira za razvoj gigatovarne umetne inteligence.

Zaradi zelo ciljno usmerjene narave sprememb Uredbe, ki Skupno podjetje EuroHPC že pooblašča za delovanje na področju umetne inteligence in kvantnih tehnologij, ni potrebe po izvedbi ocene učinka.  

Za kvantne tehnologije sprememba odraža prispevke, zbrane z javnim pozivom k predložitvi dokazov, izvedenim v okviru priprave evropske strategije za kvantne tehnologije.

V okviru tega posvetovanja, ki ga je začela Evropska komisija, so bili zbrani prispevki širokega spektra deležnikov, vključno z raziskovalnimi organizacijami, predstavniki industrije, nacionalnimi organi in civilno družbo, ter poudarjen pomen usklajenega ukrepanja Unije za podporo razvoju celovitega kvantnega ekosistema. Opredeljene so bile naslednje ključne prednostne naloge: dolgoročne naložbe v raziskave, razvoj infrastrukture, znanja in spretnosti ter izobraževanje, industrijsko uporabo ter mednarodno sodelovanje.

Dodatni prispevki so bili prejeti tudi prek naslednjih dveh kanalov:

–razprave s predstavniki (strokovne) koordinacijske skupine za kvantno tehnologijo 7 , v kateri sodelujejo vse države članice,

–intenzivno sodelovanje s strokovnimi delovnimi skupinami iz vseh držav članic, ki so bile ustanovljene pod koordinacijo koordinacijske skupine za kvantno tehnologijo. Strokovne delovne skupine so izdale poročilo 8 s predstavitvijo sklopa skupnih strateških prednostnih nalog in priporočil, ki usmerjajo razvoj kvantnih tehnologij v Evropi.

Ti prispevki so pripomogli k vključitvi kvantnih tehnologij v to spremembo ter zagotovili skladnost s pričakovanji deležnikov in širšo strateško usmeritvijo Unije na področju digitalnih tehnologij.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ta sprememba je odziv na pomemben tehnološki razvoj na področju umetne inteligence, do katerega je prišlo od začetka veljavnosti prvotne uredbe leta 2021 in od prejšnje spremembe leta 2024.

Ta razvoj se odraža v spremenjenih členih Uredbe. Člen 2, točka 3d, vsebuje opredelitev gigatovarne umetne inteligence.

V členu 3(2), točka (h), je predstavljen nov cilj, in sicer podpirati vzpostavitev gigatovarn umetne inteligence v podporo nadaljnjemu razvoju visoko konkurenčnega in inovativnega ekosistema umetne inteligence v Uniji.

V členu 4(l), točka (i), je opredeljen nov steber dejavnosti Skupnega podjetja za gigatovarno umetne inteligence.

Člen 5 se spremeni tako, da odraža povečanje in uporabo finančnega prispevka Unije.

Uveden je člen 12b, ki ureja lokacijo gigatovarne umetne inteligence, pogoje za upravičenost javno-zasebnih konzorcijev, ki želijo gostiti gigatovarne umetne inteligence, pravila glede deleža in pogojev sredstev Unije in sodelujočih držav EuroHPC, ki prispevajo k vzpostavitvi gigatovarn umetne inteligence, ocenjevalna merila za izbiro gigatovarn umetne inteligence, merila za čas javnega dostopa itd.

Člen 16(1) se spremeni, da se omogoči uporaba superračunalnikov EuroHPC za civilne in varnostne namene.

S spremembo se bo upoštevalo tudi izvajanje evropske strategije za kvantno tehnologijo s strani Skupnega podjetja EuroHPC.

Dodana je nova opredelitev (člen 2, točka 19a), ki uvaja pojem „nacionalni kompetenčni center za kvantne tehnologije“, ki pomeni pravni subjekt ali konzorcij, ustanovljen v sodelujoči državi, ki ponuja dostop do kvantnih tehnologij, orodij, storitev in infrastrukture. Ti centri so namenjeni zagotavljanju podpore uporabnikom iz industrije, akademskih krogov in javnih uprav ter spodbujanju razvoja znanj in spretnosti, usposabljanja, mreženja in dejavnosti ozaveščanja, povezanih s kvantnimi tehnologijami.

Člen 3(1) se spremeni, da se predstavi posodobljeno poslanstvo Skupnega podjetja za podporo razvoju in uvajanju inovativnih in konkurenčnih superračunalniških sistemov in kvantnih tehnologij, ki so usmerjeni v povpraševanje in potrebe uporabnikov. V členu 3(2), točka (fa), je določen nov cilj Skupnega podjetja, in sicer zagotavljanje podpore najsodobnejšim znanstvenim in uporabnim raziskavam ter inovacijam na področju kvantnih tehnologij.

S spremembo se v členu 4(1) doda tudi nova točka (j), s katero se vzpostavi steber kvantnih tehnologij, ki zajema celoten evropski kvantni ekosistem, vključno s kvantnim računalništvom, simulacijo, komunikacijo, zaznavanjem in meroslovjem.

Obseg ukrepov zajema:

·znanstvene raziskave in tehnološke inovacije na področju kvantnih tehnologij,

·industrializacijo in povečanje obsega kvantnih tehnologij, vključno s podporo zagonskim podjetjem in prebojnim inovacijam,

·razvoj mreže nacionalnih kompetenčnih centrov za kvantne tehnologije, uvajanje kvantnih aplikacij v strateških sektorjih in standardizacija,

·razvoj znanj in spretnosti ter mobilnost, spodbujanje močne in vključujoče kvantne delovne sile,

·mednarodno sodelovanje, usklajeno z zunanjo politiko Unije.

Za pomoč Skupnemu podjetju EuroHPC pri izvajanju strategije za kvantno tehnologijo je v členu 4 Priloge uveden pojem svetovalne skupine za strategijo za kvantno tehnologijo, v členu 14b iste priloge pa so podrobneje opredeljene naloge, ki jih mora izvajati svetovalna skupina za strategijo za kvantno tehnologijo.

2025/0229 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/1173 z dne 13. julija 2021 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1488

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 187 in člena 188, prvi odstavek, Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 9 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 10 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Cilj Uredbe (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) je izboljšati delovanje notranjega trga z določitvijo enotnega pravnega okvira, zlasti za razvoj, trženje in uporabo umetne inteligence v skladu z vrednotami Unije.

(2)Od leta 2021, ko je bila sprejeta Uredba Sveta (EU) 2021/1173, je na področju umetne inteligence (UI) prišlo do ogromnega tehničnega napredka, področje pa je na svetovni ravni postalo zelo strateško in sporno. Evropska unija je v ospredju prizadevanj za podporo odgovornim inovacijam na področju umetne inteligence, saj usmerja inovacije, uvaja zaščitne ukrepe in razvija globalno upravljanje.

(3)Veliki umetnointeligenčni sistemi za splošne namene so postali ključni dejavniki gospodarske konkurenčnosti in inovacij. Postajo ključni za povečanje produktivnosti v različnih sektorjih in preoblikovanje celotnih vrednostnih verig, s čimer določajo prihodnje ustvarjanje gospodarske vrednosti. Pričakuje se, da bo naslednja generacija najnaprednejših umetnointeligenčnih modelov omogočila preskok v zmogljivostih v smeri splošne umetne inteligence, ki bo zmožna opravljati zelo kompleksne in raznovrstne naloge in bo tako dosegla človeške zmogljivosti. Regije, ki bodo sposobne razvijati in uvajati te umetnointeligenčne modele v velikem obsegu, bodo vodilne v svetovnih inovacijah in bodo privabile vrhunske talente. Hkrati sektorji, ki so vodilni v znanosti in industriji, kot so biotehnologija, podnebje, avtomobilska industrija, obramba ter letalska in vesoljska industrija, zahtevajo obsežne računalniške vire za pomembna znanstvena odkritja in industrijske inovacije, ki temeljijo na umetni inteligenci. Sinergije med temi dejavnostmi in dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru drugih programov Unije, kot je vesoljski program EU, bodo izkoriščene, pri čemer bodo vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi za zaščito strateških interesov Unije in njenih držav članic.

(4)Najnaprednejše tovarne umetne inteligence v Evropi bodo opremljene s superračunalniki z do 25 000 naprednimi procesorji za umetno inteligenco, kar bo omogočalo le razvoj srednje zmogljivih umetnointeligenčnih modelov. Zato so potrebne znatne naložbe, da bi lahko Evropa prešla na višjo raven računalniških zmogljivosti.

(5)Komisija je 9. aprila 2025 začela izvajati akcijski načrt za celino umetne inteligence 11 za uveljavitev Unije kot vodilne sile na svetu na področju umetne inteligence. Osrednji steber te strategije je krepitev vseevropske infrastrukture za učenje naprednih umetnointeligenčnih modelov, s čimer se bo koncept tovarn umetne inteligence iz leta 2024 dvignil na višjo raven.

(6)Pričakuje se, da bodo za razvoj naslednje generacije najnaprednejših umetnointeligenčnih modelov potrebni obsežni objekti z vsaj tri- do štirikrat večjim številom najnaprednejših procesorjev za umetno inteligenco, kot jih je zdaj na voljo v najzmogljivejših tovarnah umetne inteligence, ob upoštevanju zmogljivosti za proizvodnjo električne energije ter porabe energije in vode ter krožnosti. Obstoječi mehanizmi iz Uredbe 2021/1173 trenutno niso prilagojeni za podporo vzpostavitvi in delovanju gigatovarn umetne inteligence. Zato je potrebna ciljno usmerjena sprememba, da se Skupnemu podjetju za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje) zagotovi potrebna pravna podlaga za izpolnjevanje zavez glede vzpostavitve in upravljanja gigatovarn umetne inteligence v Evropi.

(7)Krepitev znanstvenih in tehnoloških temeljev Unije je vse pomembnejša za njeno dolgoročno konkurenčnost in strateško avtonomijo. Umetna inteligenca ima potencial, da pospeši znanstvena odkritja in okrepi raziskovalne zmogljivosti na vseh področjih. Zato je bistveno, da imajo zasebni in javni uporabniki umetne inteligence, zlasti MSP in podjetja v razširitveni fazi, v Uniji koristi od superračunalniških infrastruktur svetovnega razreda, da bi ohranili in okrepili vodilni položaj Evrope na področju raziskav in inovacij.

(8)V kompasu Evropske komisije za konkurenčnost, sprejetem 29. januarja 2025, so opredeljene strateške tehnologije, vključno s kvantnimi tehnologijami in visokozmogljivostnim računalništvom, kot ključni stebri za zagotavljanje tehnološke suverenosti in gospodarske odpornosti Evrope ter njenega vodilnega položaja v svetu. V kompasu je poudarjena potreba po usklajenih naložbah in razvoju ekosistemov na področju raziskav, infrastrukture, industrije ter znanj in spretnosti za okrepitev konkurenčnosti Unije na teh področjih.

(9)Dopolnjuje ga evropska strategija za kvantno tehnologijo, ki bo sprejeta julija 2025 in določa celovit okvir za pospešitev kvantnih raziskav, inovacij, industrializacije ter uvajanja kvantnih tehnologij in infrastruktur. Njen cilj je vzpostaviti trajnosten in konkurenčen kvantni ekosistem, ki bo zajemal računalništvo, komunikacijo, zaznavanje in meroslovje, z močnim poudarkom na razvoju znanj in spretnosti ter mednarodnem sodelovanju.

(10)Glede na politični pomen te pobude bi bilo treba zneske, ki so bili prvotno dodeljeni iz programa Obzorje Evropa, programa Digitalna Evropa in Instrumenta za povezovanje Evrope, povečati, da bi Unija lahko dosegla svoj cilj, ob upoštevanju razpoložljivosti proračunskih sredstev.

(11)Glede na hiter tehnološki razvoj na tem področju in prilagajanje politike Unije na področju umetne inteligence bo v prihodnjih letih morda potrebno znatno dodatno financiranje Unije za gigatovarne umetne inteligence. Ob upoštevanju tega posebnega okvira politike bi moralo biti mogoče Skupnemu podjetju zaupati dodatna sredstva Unije, ki presegajo zneske iz člena 5(1). Tak dodatni prispevek bi morali vsaj v enakem znesku zagotoviti tudi člani Skupnega podjetja razen Unije.

(12)Da bi pospešile razvoj gigatovarn umetne inteligence po vsej Uniji, se lahko države članice odločijo, da bodo preostala sredstva v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) uporabile za financiranje svojih nacionalnih prispevkov za gigatovarno umetne inteligence. V ta namen bi bilo treba državam članicam dovoliti, da Skupnemu podjetju zagotovijo prispevke za podporo projektom gigatovarn umetne inteligence.

(13)Dodatni prispevki Unije za gigatovarne umetne inteligence iz drugih programov, ki niso navedeni v členu 5(1), bi morali biti prav tako mogoči s podpisom posebnih ad hoc sporazumov o prispevkih, pod pogojem, da en ali več članov Skupnega podjetja razen Unije prispevajo sorazmeren delež. V ustrezne sporazume o prispevkih se v skladu z ustreznim delovnim programom Komisije vključita jasen opis predvidene uporabe zaupanih sredstev ter časovni okvir izvajanja.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2021/1173 se spremeni:

(1)člen 2 se spremeni:

(2)doda se naslednja točka 3c:

„(3c)    ‚gigatovarna umetne inteligence‘ ali ‚tovarna umetne inteligence‘ pomeni najsodobnejši obsežen objekt z zadostno zmogljivostjo za upravljanje celotnega življenjskega cikla – razvoja, učenja, izpopolnjevanja in obsežnega sklepanja – zelo velikih umetnointeligenčnih modelov in aplikacij, ki zagotavlja infrastrukturo za superračunalniške storitve, sestavljeno iz računalniške zmogljivosti, optimizirane za umetno inteligenco, podporne infrastrukture podatkovnih centrov (vključno z visoko zmogljivostjo za shranjevanje in visokozmogljivo omrežno povezljivostjo), namenskih varnih okolij za dostop uporabnikov v oblaku ter specializiranih varnih podpornih storitev, usmerjenih v umetno inteligenco, za njeno napredno delovanje, pri čemer jo podpira okoljsko trajnosten sistem oskrbe z energijo.“;

(3)doda se naslednja točka 3d:

„(3d)    ‚konzorcij gigatovarne umetne inteligence‘ pomeni združenje pravnih subjektov, ustrezno ustanovljenih v Uniji, ki se združijo v konzorcij za namen vzpostavitve in upravljanja gigatovarne umetne inteligence ter določijo ustrezne vloge in odgovornosti teh subjektov za celotno življenjsko dobo gigatovarne umetne inteligence, ali nov pravni subjekt, ustanovljen za namen vzpostavitve in upravljanja gigatovarne umetne inteligence, ki ima pravno obliko, priznano v kateri koli državi članici. Konzorcij gigatovarne umetne inteligence se ustanovi za obdobje najmanj petih let. En ali več zasebnih partnerjev takega konzorcija lahko sodelujejo kot zasebni člani Skupnega podjetja.“;

(4)doda se naslednja točka 3e:

„(3e) ‚koordinator gigatovarne umetne inteligence‘ pomeni pravni subjekt, ki je ustrezno ustanovljen v Uniji in veljavno obstaja v skladu z zakonodajo države članice sedeža, je pravno pooblaščen za zastopanje konzorcija gigatovarne umetne inteligence ter ima pravno sposobnost in pooblastila za sklenitev, izvrševanje in izvajanje sporazuma o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence; koordinator gigatovarne umetne inteligence ima sedež v Uniji in je pod neposrednim ali posrednim nadzorom pravnih ali fizičnih oseb s sedežem v Uniji, bodisi prek lastniškega deleža bodisi na druge načine, kot so opredeljeni v poglavju IV Uredbe (EU) 2024/1624 in ustreznih načelih konkurenčnega prava Unije. Koordinator je lahko tudi obstoječi gostiteljski subjekt, ki zastopa sodelujočo državo, ki je država članica, ali gostiteljski konzorcij sodelujočih držav.“;

(5)doda se naslednja točka 3f:

„(3f) ‚sporazum o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence‘ pomeni upravni sporazum med Skupnim podjetjem in koordinatorjem gigatovarne umetne inteligence o gostovanju in upravljanju gigatovarne umetne inteligence.“;

(6)doda se naslednja točka 3g:

„(3g) ‚gostiteljski subjekt gigatovarne umetne inteligence‘ pomeni pravni subjekt, ki ga je konzorcij gigatovarne umetne inteligence določil za gostitelja in upravljavca gigatovarne umetne inteligence in njenih storitev ter ima sedež v sodelujoči državi, ki je država članica.“;

(7)doda se naslednja točka 3h:

„(3h) ‚sporazum o sodelovanju v zvezi z gigatovarnami umetne inteligence‘ je sporazum med Skupnim podjetjem in tretjo državo, v katerem so določeni pogoji dostopa do gigatovarn umetne inteligence za pravne subjekte, ki so neposredno ali posredno prek lastniškega deleža ali na druge načine pod nadzorom pravnih ali fizičnih oseb s sedežem v zadevni tretji državi.“;

(8)doda se naslednja točka 19a:

„(19a) ‚nacionalni kompetenčni center za kvantne tehnologije‘ pomeni pravni subjekt ali konzorcij pravnih subjektov, ustanovljen v sodelujoči državi, ki uporabnikom iz industrije, vključno z MSP, akademskih krogov in javnih uprav na zahtevo zagotavlja dostop do kvantnih tehnologij, orodij, aplikacij in storitev ter do nacionalnih ali evropskih kvantnih infrastruktur, poleg tega pa ponuja strokovno znanje, spretnosti, usposabljanje, mreženje in ozaveščanje.“;

(9)člen 3 se spremeni:

(10)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Poslanstvo Skupnega podjetja je v Uniji razvijati, vzpostavljati, razširjati in vzdrževati svetovno vodilen ekosistem združene, varne in hiperpovezane infrastrukture superračunalništva, kvantnega računalništva, storitev in podatkov. Podpira tudi razvoj in uvajanje inovativnih in konkurenčnih superračunalniških sistemov, usmerjenih v povpraševanje in uporabnike, ter kvantnih tehnologij in sistemov, ki temeljijo na dobavni verigi, ki bo zagotovila sestavne dele, tehnologije in znanje, ki bodo omejili tveganje motenj, ter razvoj širokega nabora aplikacij, optimiziranih za te sisteme; poleg tega je njegovo poslanstvo razširiti uporabo te superračunalniške infrastrukture na veliko število javnih in zasebnih uporabnikov ter podpreti razvoj ključnih znanj in spretnosti za evropsko znanost in industrijo.“;

(11)odstavku 2 se doda naslednja točka (fa):

„(fa) podpirati najsodobnejše znanstvene in uporabne raziskave ter inovacije na področju kvantnih tehnologij, njihov prehod ‚iz laboratorija v tovarno‘ ter njihovo uvajanje, uporabo in integracijo v kvantne infrastrukture svetovnega razreda, z namenom vzpostavitve dinamičnega, inovativnega in odpornega kvantnega ekosistema po vsej EU ter zagotavljanja znanstvenega in industrijskega vodstva, konkurenčnosti, strateške avtonomije in tehnološke suverenosti Unije na področju kvantnega računalništva, komunikacije in zaznavanja.“;

(12)v odstavku 2 se točka (h) nadomesti z naslednjim:

„(h) razvijati in upravljati tovarne umetne inteligence ter podpirati vzpostavitev in dostop do gigatovarn umetne inteligence in njihovih storitev v podporo nadaljnjemu razvoju visoko konkurenčnega in inovativnega ekosistema umetne inteligence v Uniji.“;

(13)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

Skupno podjetje prispeva k varovanju interesov Unije pri nakupu superračunalnikov in podpori razvoju in uvajanju tehnologij, sistemov in aplikacij visokozmogljivostnega računalništva in kvantnih tehnologij. Omogoča pristop sooblikovanja za pridobitev superračunalnikov svetovnega razreda, hkrati pa varuje zanesljivost dobavne verige za kupljene tehnologije in sisteme. Prispeva k strateški avtonomiji Unije, podpira razvoj tehnologij in aplikacij, ki krepijo evropske dobavne verige visokozmogljivostnega računalništva in kvantnih tehnologij, ter spodbuja njihovo integracijo v sisteme, ki obravnavajo veliko število znanstvenih, družbenih, okoljskih, industrijskih in varnostnih potreb.“;

(14)člen 4 se spremeni:

(15)odstavku 1 se doda naslednja točka (i):

„(i) steber gigatovarn umetne inteligence, ki zajema dejavnosti gigatovarn umetne inteligence, ki so lahko pri svojem delovanju povezane z mrežo tovarn umetne inteligence EuroHPC za zagotavljanje nemotene integracije in izmenjave znanja v evropskem ekosistemu umetne inteligence; ta steber vključuje naslednje dejavnosti:

(i)zagotavljanje računalniške infrastrukture za umetno inteligenco svetovnega razreda za evropske raziskovalce, podjetnike in industrijo;

(ii)omogočanje razvoja novih umetnointeligenčnih rešitev v vseh javnih in zasebnih sektorjih ter

(iii)zagotavljanje konkurenčnosti in suverenosti Unije kot celine umetne inteligence.“;

(16)odstavku 1 se doda naslednja točka (j):

„(j) steber kvantnih tehnologij, ki obravnava celoten kvantni ekosistem in področja uporabe kvantnega računalništva in simulacije, kvantne komunikacije ter kvantnega zaznavanja in meroslovja ter zagotavlja varnost in odpornost kvantne dobavne verige in njenih omogočitvenih tehnologij. Dejavnosti med drugim obravnavajo:

(a) znanstvene in tehnološke raziskave in inovacije: spodbujanje raziskovalne odličnosti na področju kvantne znanosti in tehnologije;

(b) prehod ‚iz laboratorija v tovarno‘ in razvoj ekosistema: podpiranje razvoja in uvajanja najsodobnejših kvantnih infrastruktur; spodbujanje industrializacije kvantnih tehnologij s podpiranjem uporabe kvantnih aplikacij v ključnih javnih in industrijskih sektorjih, zagotavljanje prenosa napredka na vseh kvantnih področjih v dejanske aplikacije, vključno z razvojem vodilnih trgov; spodbujanje evropskih in mednarodnih standardov ter podpiranje razvoja in mreženja nacionalnih kompetenčnih centrov za kvantne tehnologije po vsej Evropi;

(c) znanja in spretnosti ter talente: razvoj konkurenčne in vključujoče delovne sile na področju kvantnih raziskav in inženirstva z usklajenimi pobudami za izobraževanje, usposabljanje in mobilnost v ključnih disciplinah in na tehničnih področjih, povezanih s kvantno tehnologijo;

(d) mednarodno sodelovanje: razvijanje mednarodnega sodelovanja na področju kvantnih tehnologij za reševanje svetovnih znanstvenih in družbenih izzivov v skladu s cilji zunanje politike in mednarodnimi zavezami Unije.“;

(17)člen 5 se spremeni:

(18)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Finančni prispevek Unije za Skupno podjetje, vključno z odobritvami EGP, znaša do 3 972 300 000 EUR, vključno z 92 000 000 EUR za upravne stroške, pod pogojem, da je vsaj tako visok tudi prispevek sodelujočih držav, in je okvirno porazdeljen, kot sledi:

(a)do 1 660 000 000 EUR iz programa Obzorje Evropa;

(b)do 2 012 300 000 EUR iz programa Digitalna Evropa;

(c)do 300 000 000 EUR iz Instrumenta za povezovanje Evrope.“;

(19)v odstavku 1 se doda nov pododstavek:

„Dodatna sredstva iz programa Obzorje Evropa, programa Digitalna Evropa in Instrumenta za povezovanje Evrope lahko dopolnjujejo prispevek Unije iz prvega pododstavka, pod pogojem, da je vsaj tako visok tudi prispevek enega ali več članov Skupnega podjetja razen Unije. Tak dodatni prispevek Unije se nameni izključno stebru iz člena 4(1), točka (i). Ta dodatna sredstva se ne upoštevajo pri izračunu največjega finančnega prispevka Unije.“;

(20)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Dodatna sredstva iz katerega koli programa Unije, ki ni naveden v odstavku 1 tega člena in dopolnjuje programe iz navedenega odstavka, se lahko dodelijo Skupnemu podjetju za podporo njegovim stebrom dejavnosti iz člena 4, razen tistih iz člena 4(1), točka (a). Ta dodatna sredstva se ne upoštevajo pri izračunu največjega finančnega prispevka Unije.“;

(21)doda se novi odstavek 4a:

Za prispevke, zaupane Skupnemu podjetju v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena, se uporabljajo zahteve iz člena 158 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Kadar so ti dodatni prispevki Unije povezani s stebrom iz člena 4(1), točka (i), eden ali več članov razen Unije zagotovijo dodatne prispevke, ki so sorazmerni z zneskom prispevkov Unije.“;

(22)odstavek 6 se črta;

(23)odstavek 7 se črta;

(24)odstavek 8 se črta;

(25)doda se naslednji člen 12b:

„Člen 12b

Gigatovarna umetne inteligence

1.Gigatovarna umetne inteligence je v državi članici. Finančno jo podpira partnerstvo med Unijo in eno ali več sodelujočimi državami, ki jih zastopa Skupno podjetje, ter konzorcijem gigatovarne umetne inteligence, ki lahko vključuje enega ali več dobaviteljev tehnološke infrastrukture, ki jih zakonito zastopa koordinator gigatovarne umetne inteligence.

2.Sodelovanje pravnih subjektov iz nesodelujočih držav v konzorciju gigatovarne umetne inteligence je lahko predmet omejitev ali izključitve, kadar se šteje, da je tako sodelovanje v nasprotju s strateškimi sredstvi, interesi, avtonomijo ali varnostjo Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2021/695, Uredbo (EU) 2021/694 in Uredbo (EU) 2021/1153 se lahko z razpisom za prijavo interesa za izbiro konzorcija gigatovarne umetne inteligence sodelovanje v navedenem konzorciju omeji na pravne subjekte s sedežem samo v sodelujočih državah ali na pravne subjekte s sedežem v določenih pridruženih državah okvirnega programa Obzorje Evropa, programa Digitalna Evropa in vseh nadaljnjih ustreznih programov financiranja Unije ali drugih tretjih državah poleg sodelujočih držav. Omejitve in izključitve iz tega odstavka se načeloma ne uporabljajo za pravne subjekte s sedežem v tretjih državah, ki so z Unijo podpisali sporazum o sodelovanju v zvezi z gigatovarnami umetne inteligence ali podoben sporazum. V razpisu za prijavo interesa za izbiro gigatovarne umetne inteligence se lahko določi, da so pravni subjekti v drugih tretjih državah lahko upravičeni, če izpolnjujejo zahteve, ki jih morajo ti pravni subjekti izpolnjevati, da se zagotovita zaščita varnostnih interesov Unije in držav članic ter zaščita tajnih dokumentov in informacij. Te zahteve se določijo v programu dela.

3.Konzorcij gigatovarne umetne inteligence je upravičen do izrecne predložitve ustreznega dokazila o zavezi države članice, v kateri ima gostiteljski subjekt gigatovarne umetne inteligence sedež, ali pristojnih organov sodelujočih držav konzorcija gigatovarne umetne inteligence.

4.Finančni prispevek Unije iz člena 5 krije do 17 % naložb v osnovna sredstva, namenjena celotni računalniški infrastrukturi za gigatovarno umetne inteligence, ali vnaprej dogovorjenega zajamčenega nakupa časa dostopa do gigatovarne umetne inteligence, enakovrednega zakupljeni zmogljivosti naložb v osnovna sredstva. Ena ali več sodelujočih držav bi morale zagotoviti najmanj enak prispevek kot Unija. Preostale naložbe in stroške poslovanja gigatovarne umetne inteligence krije konzorcij gigatovarne umetne inteligence.

5.Izbrana tovarna umetne inteligence se lahko znatno razširi in postane gigatovarna umetne inteligence. V takem primeru se finančna podpora Unije, ki je že zagotovljena za to tovarno umetne inteligence, šteje kot del prispevka Unije k naložbam v osnovna sredstva, namenjena računalniški infrastrukturi za gigatovarno umetne inteligence. Sporazum o gostiteljstvu tovarne umetne inteligence iz člena 10 se po potrebi ustrezno spremeni. Dodatne naložbe v zadevno tovarno umetne inteligence, da bi postala gigatovarna umetne inteligence, ter stroški poslovanja gigatovarne umetne inteligence se krijejo iz sredstev konzorcija gigatovarne umetne inteligence.

6.Sodelujoče države, ki so države članice, lahko v medsebojnem dogovoru s Skupnim podjetjem svoje prostovoljne prispevke, vključno s tistimi iz odstavka 4 tega člena in vsemi drugimi poleg njih, v celoti ali delno usmerijo v določeno gigatovarno umetne inteligence prek Skupnega podjetja, ki nato ta sredstva upravlja in jih v njihovem imenu izplača imenovani gigatovarni umetne inteligence.

7.Skupno podjetje je lastnik dela računalniške infrastrukture gigatovarne umetne inteligence, ki ustreza prispevku Unije iz odstavkov 4 in 5. Trajanje tega lastništva ali zakupljene zmogljivosti iz odstavka 4 je najmanj pet let od začetka delovanja gigatovarne umetne inteligence in je podrobneje opredeljeno v sporazumu o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence. To obdobje se podaljša v primeru temeljite nadgradnje računalniške infrastrukture gigatovarne umetne inteligence. Brez poseganja v prenehanje Skupnega podjetja iz člena 23(4) statuta se to lastništvo prenese v skladu s sporazumom o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence ali podaljša za dogovorjeno obdobje pod pogoji, določenimi v sporazumu o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence. V primeru prenosa lastništva na konzorcij gigatovarne umetne inteligence se preostala vrednost računalniške infrastrukture gigatovarne umetne inteligence pretvori v enakovredne pravice dostopa za Unijo. Če se lastništvo v skladu s sporazumom o gostiteljstvu ne prenese na konzorcij gigatovarne umetne inteligence, temveč se sprejme odločitev o razgradnji, zadevne stroške krije konzorcij gigatovarne umetne inteligenco.

8.Pravice dostopa Unije in sodelujočih držav v gigatovarni umetne inteligence so neposredno sorazmerne z njihovimi finančnimi prispevki v naložbe v osnovna sredstva računalniške infrastrukture gigatovarne umetne inteligence ali z vnaprej dogovorjenim zajamčenim nakupom časa dostopa do gigatovarne umetne inteligence.

9.Upravni odbor Skupnega podjetja določi:

(a)pogoje časa dostopa Unije do gigatovarn umetne inteligence;

(b)posebna pravila za pogoje dostopa do gigatovarn umetne inteligence, ki se nanašajo na dodelitev časa dostopa za projekte in dejavnosti, ki se štejejo za strateške za Unijo.

10.Pri določanju pogojev za čas dostopa Unije v skladu z odstavkom 9 upravni odbor zagotovi, da:

(a)se dostop odobri uporabnikom, ki prebivajo, imajo sedež ali se nahajajo v državi članici ali tretji državi, pridruženi programu Digitalna Evropa, programu Obzorje Evropa ali Instrumentu za povezovanje Evrope;

(b)je dostop za uporabnike iz subjektov javnega prava brezplačen. Prav tako je brezplačen za industrijske uporabnike pri uporabah za dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa, programa Digitalna Evropa ali Instrumentu za povezovanje Evrope, ter za industrijske uporabnike, katerim je bil v okviru programa Obzorje Evropa ali programa Digitalna Evropa podeljen pečat odličnosti, pa tudi za zasebne dejavnosti MSP in zagonskih podjetij na področju inovacij;

(c)dostop vključuje rezervirane računske vire, posebej namenjene raziskovalnim projektom, ki jih financira EU, s čimer se zagotavljata zagotovljena razpoložljivost in prednostna obravnava pri razporejanju.

11.Upravni odbor spremlja delež časa dostopa Unije za različne vrste uporabnikov, opredeljene v točki (a) odstavka 10. Če obstaja veliko neravnovesje deležev časa dostopa med različnimi vrstami uporabnikov in povpraševanjem, sprejme ustrezne popravne ukrepe za odpravo tega neravnovesja.

12.Za prispevke Unije ali sodelujočih držav veljajo pogoji, ki zagotavljajo zaščito strateških interesov Unije. Posebni pogoji iz tega odstavka se določijo v posebnem sporazumu o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence med Skupnim podjetjem in konzorcijem gigatovarne umetne inteligence. Sporazum o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence ureja pravo Unije, ki ga v zvezi z vsemi zadevami, ki jih ne zajemajo ta uredba ali drug pravni akt Unije, dopolnjuje pravo države članice, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež. V sporazumu o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence:

(a)je podrobno opredeljena lastniška in upravljavska struktura gigatovarne umetne inteligence;

(b)so navedene določbe, ki zagotavljajo učinkovit nadzor in preverjanje gigatovarne umetne inteligence s strani Unije za zaščito strateških sredstev, interesov, avtonomije ali varnosti Unije;

(c)so določeni finančni prispevki Unije, sodelujočih držav ter javnih in/ali zasebnih partnerjev konzorcija gigatovarne umetne inteligence, vključno z zagotovljenim časom dostopa do gigatovarne umetne inteligence iz odstavka 8, kot je ustrezno, in njegovim trajanjem;

(d)so po potrebi navedeni vsi drugi interesi Unije, ki izhajajo iz naložb Unije, ki jih urejajo posebni sporazumi o naložbah med konzorcijem gigatovarne umetne inteligence in programom InvestEU;

(e)so določeni pogoji za upravičenost uporabnikov gigatovarne umetne inteligence, ki niso iz Unije; ti morajo izpolnjevati enake pogoje za upravičenost, kot so določeni v odstavku 2;

(f)so opredeljeni podrobni pogoji za dostop uporabnikov Unije in načini obračunavanja časa dostopa do storitev gigatovarne umetne inteligence;

(g)je opredeljena kakovost storitev, ponujenih uporabnikom Skupnega podjetja pri upravljanju gigatovarne umetne inteligence, kot je določena v sporazumu o ravni storitve, ki je vključen v sporazum o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence;

(h)so opredeljeni načini pridobivanja, delovanja in uporabe podatkovne in računalniške infrastrukture gigatovarne umetne inteligence, vključno z zahtevami uporabnikov iz javnega sektorja, kadar je to ustrezno; kadar konzorcij gigatovarne umetne inteligence vključuje enega ali več dobaviteljev tehnološke infrastrukture, sporazum o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence vključuje zagotavljanje okrepljenih zaščitnih ukrepov proti nasprotju interesov v zvezi s temi dobavitelji;

(i)so določeni pogoji za prenos lastništva iz odstavka 7, kadar je to ustrezno;

(j)so podrobno opredeljeni razširitev lastništva ali vnaprej dogovorjenega zagotovljenega kupljenega časa dostopa, kot je ustrezno, in po potrebi pogoji za postopno opuščanje gigatovarne umetne inteligence;

(k)so določeni pogoji glede odgovornosti za upravljanje gigatovarne umetne inteligence, kadar je to ustrezno;

(l)je določena obveznost gostiteljskega subjekta gigatovarne umetne inteligence, da upravnemu odboru do 31. januarja vsako leto predloži revizijsko poročilo in podatke o uporabi časa dostopa Unije iz prejšnjega proračunskega leta;

(m)je vključena arbitražna klavzula v smislu člena 272 PDEU, ki Sodišču Evropske unije podeljuje pristojnost za vse zadeve, ki jih zajema sporazum o gostiteljstvu.

13.Gigatovarna umetne inteligence vključuje organ javnega upravljanja, ki ga sestavljajo predstavniki Komisije in sodelujočih držav, ki zagotavljajo javna sredstva za določeno gigatovarno umetne inteligence. Brez poseganja v upravljavsko in operativno avtonomijo konzorcija gigatovarne umetne inteligence ter za zagotovitev usklajenosti s cilji javnega interesa, na katerih temelji javno financiranje, je za naslednje elemente potrebna izrecna predhodna odobritev imenovanega organa javnega upravljanja:

(a)vse predlagane sporazume o dostopu s subjekti iz tretjih držav, ki bi lahko vzbudili pomisleke glede strateških sredstev, interesov, avtonomije ali varnosti Unije;

(b)bistvene spremembe pravne in finančne strukture ali nadzora, ki vplivajo na interese Unije ali sodelujočih držav, kot so sprememba končnega lastništva ali nadzora nad gigatovarno umetne inteligence, kakršnakoli selitev kritičnih sredstev zunaj Unije ali pomembne odločitve o finančnem prestrukturiranju;

(c)bistveno spremembo strateškega namena gigatovarn umetne inteligence.

14.Na podlagi razpisa za prijavo interesa upravni odbor Skupnega podjetja s pravičnim in preglednim postopkom izbere konzorcij gigatovarne umetne inteligence ob podpori skupine neodvisnih strokovnjakov in akreditirane finančne institucije, ki jo za ocenjevanje imenuje upravni odbor, med drugim na podlagi naslednjih meril:

(a)tehnična ocena:

(1)cilji in tehnična kakovost predloga;

(2)kakovost delovnega načrta;

(3)kakovost fizične, informacijskotehnološke in omrežne infrastrukture;

(4)trajnostnost in energijska učinkovitost;

(5)izkušnje in strokovno znanje konzorcija pri vzpostavljanju podobnih obsežnih objektov;

(b)možen vpliv:

(1)kakovost storitve, vključno z varnostjo in zanesljivostjo;

(2)vpliv na evropski ekosistem umetne inteligence;

(3)dodana vrednost EU;

(c)finančna izvedljivost:

(1)naložbene zaveze sodelujočih držav in konzorcija gigatovarne umetne inteligence;

(2)kakovost in finančna vzdržnost predlaganega poslovnega modela (vključno s skrbnim pregledom, ki ga opravi imenovana akreditirana finančna institucija).

15.Kadar konzorcij ne vključuje enega ali več dobaviteljev tehnološke infrastrukture, dobavitelje za gigatovarno umetne inteligence izbere konzorcij gigatovarne umetne inteligence na podlagi pravičnih in preglednih razpisnih specifikacij, v katerih se upoštevajo splošne sistemske specifikacije in zlasti zahteve uporabnikov iz javnega sektorja, ki jih Unija določi v razpisu za prijavo interesa in so podrobneje opredeljene v sporazumu o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence. Izbor temelji na pravičnih, odprtih in preglednih merilih, zagotavlja dodano vrednost EU ter obravnava varnost in odpornost dobavne verige. Izbrani ponudniki izpolnjujejo pogoje za upravičenost iz odstavka 2.

16.Skupno podjetje lahko sklene okvirne pogodbe za zagotavljanje bistvenih in zelo iskanih komponent, kot so napredni procesorji za umetno inteligenco. Konzorciji gigatovarn umetne inteligence lahko za svoja javna naročila uporabijo okvirne pogodbe iz tega odstavka.“;

(26)člen 16 se spremeni:

(27)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v člen 17(9) je uporaba superračunalnikov EuroHPC dovoljena uporabnikom aplikacij iz javnega in zasebnega sektorja. Razen v primeru industrijskih superračunalnikov EuroHPC je njihova uporaba namenjena predvsem raziskavam in inovacijam, ki spadajo v programe javnega financiranja, aplikacijam v javnem sektorju in zasebnim dejavnostim MSP na področju inovacij, kjer je to primerno.“.

Priloga

Priloga se spremeni:

(28)člen 3 Priloge se spremeni:

(29)odstavek 2 se spremeni:

„Vsaka prošnja države članice ali tretje države, pridružene programu Obzorje Evropa ali programu Digitalna Evropa, za članstvo v Skupnem podjetju se naslovi na upravni odbor. Države kandidatke zagotovijo pisno obvestilo, da sprejemajo ta statut in vse druge določbe, ki urejajo delovanje Skupnega podjetja. Kandidatke navedejo tudi, zakaj so zaprosile za članstvo v Skupnem podjetju in kako je njihova nacionalna strategija superračunalništva ali kvantne tehnologije usklajena s cilji Skupnega podjetja. Upravni odbor oceni prošnjo, pri čemer upošteva ustreznost in morebitno dodano vrednost kandidatke pri uresničevanju poslanstva in ciljev Skupnega podjetja, ter lahko pred odobritvijo prošnje zahteva pojasnila glede kandidature.“;

(30)člen 4 Priloge se spremeni:

(31)v odstavku 1 se doda naslednja točka (d):

„(d)svetovalna skupina za strategijo za kvantno tehnologijo.“;

(32)člen 5 Priloge se spremeni:

(33)doda se naslednji odstavek 3:

„3. Za kvantni steber dejavnosti sodelujoče države imenujejo predstavnika iz svojih pristojnih organov na področju kvantnih tehnologij.“;

(34)člen 6 Priloge se spremeni:

(35)doda se naslednji odstavek 5a:

„5a. Za naloge iz člena 7(4a) tega statuta in za vsako gigatovarno umetne inteligence se glasovalne pravice sodelujočih držav razdelijo sorazmerno z njihovimi prevzetimi finančnimi prispevki in njihovimi prispevki v naravi za zadevno gigatovarno umetne inteligence do konca veljavnosti sporazuma o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence; prispevki v naravi se upoštevajo le, če jih je predhodno potrdil neodvisni strokovnjak ali revizor.

Za namene tega odstavka se odločitve upravnega odbora sprejemajo z večino vsaj 75 % vseh glasov, vključno z glasovi odsotnih članov.“;

(36)doda se naslednji odstavek 6:

„6. Za naloge iz člena 7(5), (5a), (6) in (7) tega statuta se odločitve upravnega odbora sprejemajo v dveh fazah.“;

(37)člen 7 Priloge se spremeni:

(38)doda se naslednji odstavek 4a:

„4a. Upravni odbor opravlja naslednje naloge, povezane z gigatovarnami umetne inteligence iz člena 12b te uredbe:

(a)obravnava in sprejme večletni strateški program, ki se nanaša na vzpostavitev gigatovarn umetne inteligence iz člena 18(1) tega statuta;

(b)obravnava in sprejme del letnega delovnega programa, ki se nanaša na vzpostavitev gigatovarn umetne inteligence in izbor konzorcijev gigatovarn umetne inteligence ter ustrezne ocene odhodkov;

(c)odobri objavo razpisov za prijavo interesa v skladu z letnim programom dela;

(d)odobri izbor konzorcijev gigatovarn umetne inteligence, ki bodo vzpostavili in upravljali gigatovarne umetne inteligence;

(e)določi pogoje za čas dostopa Unije do gigatovarn umetne inteligence;

(f) odobri vse razpise, povezane z vzpostavitvijo gigatovarne umetne inteligence, ki so bili izbrani za financiranje;

(g)odobri okvirne pogodbe, ki jih je sklenilo Skupno podjetje EuroHPC za zagotavljanje bistvenih in zelo iskanih komponent gigatovarn umetne inteligence.“;

(39)doda se naslednji odstavek 5a:

„5a.    Za kvantni steber dejavnosti se uporabljajo določbe člena 7(5) tega statuta, razen za dejavnosti, povezane s pridobitvijo in upravljanjem kvantnih računalnikov, za katere se uporabljajo določbe člena 7(4) tega statuta.“;

(40)člen 10 Priloge se spremeni:

(41)odstavek 1 se spremeni:

„Industrijski in znanstveni svetovalni odbor sestavljajo svetovalna skupina za raziskave in inovacije, svetovalna skupina za infrastrukturo in svetovalna skupina za strategijo za kvantno tehnologijo.“;

(42)doda se naslednji odstavek 7:

„7.    Svetovalno skupino za strategijo za kvantno tehnologijo sestavlja največ dvanajst članov, od katerih jih največ šest imenujejo zasebni člani ob upoštevanju njihovih finančnih zavez do skupnega podjetja, največ šest pa upravni odbor v skladu s členom 7(3), točka (k), tega statuta.“;

(43)doda se naslednji člen 12a:

„Člen 12a

Delovanje svetovalne skupine za strategijo za kvantno tehnologijo

1.Svetovalna skupina za strategijo za kvantno tehnologijo se sestane vsaj dvakrat letno.

2.Svetovalna skupina za strategijo za kvantno tehnologijo lahko po potrebi imenuje delovne skupine, ki jih skupaj usklajuje en ali več članov.

3.Svetovalna skupina za strategijo za kvantno tehnologijo izvoli svojega predsednika.

4.Svetovalna skupina za strategijo za kvantno tehnologijo sprejme svoj poslovnik, vključno z imenovanjem subjektov v sestavi, ki jo zastopajo, in določitvijo obdobja, za katero so imenovani.“;

(44)doda se naslednji člen 14a:

„Člen 14a

Naloge svetovalne skupine za strategijo za kvantno tehnologijo

1.Svetovalna skupina za strategijo za kvantno tehnologijo:

(a)pripravi svoj prispevek k osnutku večletnega strateškega programa v zvezi z dejavnostmi na področju kvantnih tehnologij iz člena 20 tega statuta ter ga redno pregleduje v skladu s spremembami znanstvenega, industrijskega in političnega povpraševanja;

(b)organizira javna posvetovanja, odprta za vse javne in zasebne deležnike, ki jih zanima področje kvantnih tehnologij, da jih obvešča in pridobi povratne informacije o osnutku večletnega strateškega programa in pripadajočem osnutku programa dela za dejavnosti na področju kvantnih tehnologij za zadevno leto.

(c)Prispevek k osnutku večletnega strateškega programa iz odstavka 1 obravnava:

(d)strateške prednostne naloge na področju raziskav, inovacij, uvajanja in infrastrukture za razvoj in uvedbo kvantnih tehnologij ter njihovo integracijo v evropski digitalni ekosistem, za podporo odpornosti, tehnološki suverenosti in strateški avtonomiji Unije, ob upoštevanju možnosti dvojne rabe takih tehnologij;

(e)morebitne dejavnosti mednarodnega sodelovanja na področju kvantnih tehnologij, ki prinašajo dodano vrednost in so v skupnem interesu, ob hkratnem zagotavljanju usklajenosti z vrednotami in varnostnimi interesi Unije;

(f)prednostne naloge na področju usposabljanja, izobraževanja in razvoja delovne sile za obravnavanje ključnih kompetenc ter vrzeli v znanjih in spretnostih na področju kvantnih tehnologij, vključno z ozaveščenostjo o varnostno občutljivih aplikacijah;

(g)pridobitev, uvajanje in upravljanje kvantnih infrastruktur, vključno z medsebojno povezavo in združevanjem z infrastrukturami visokozmogljivostnega računalništva ter drugimi digitalnimi infrastrukturami, kot so kvantne komunikacije in kvantno zaznavanje;

(h)ukrepe za krepitev zmogljivosti, interoperabilnost, standardizacijo in varnost na področju kvantnih tehnologij s posebnim poudarkom na tveganjih v zvezi z dvojno rabo ter zaščito strateških sredstev, interesov, avtonomije ali varnosti Unije.“;

(45)člen 16 Priloge se spremeni:

Proračunske obveznosti Skupnega podjetja se lahko razdelijo na letne obroke. Od januarja 2025 vsaj 20 % skupnega proračuna za preostala leta ni kritih z letnimi obroki.“.

Člen 40

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 12  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

Časovno omejeno:

–    velja od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2033

–    finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2033 za odobritve plačil

 Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 13   

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna, vključno z odobritvami Efte

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Predlog ne bo povečal skupne ravni odhodkov, načrtovanih v okviru razdelka 1 večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Dodatni prispevek Unije, vključno s prispevkom Efte, k Skupnemu podjetju EuroHPC bo združen iz programa Obzorje Evropa, programa Digitalna Evropa in Instrumenta za povezovanje Evrope – Digitalni program (IPE – Digitalno).

Ta dodatni prispevek bo financiran:

i.z notranjo prerazporeditvijo zdajšnjih sredstev programa Digitalna Evropa;

ii.z notranjo prerazporeditvijo zdajšnjih sredstev programa Obzorje Evropa;

iii.z notranjo prerazporeditvijo zdajšnjih sredstev progama Instrument za povezovanje Evrope – Digitalno.

Spodnje zbirne preglednice zagotavljajo popoln pregled vseh virov financiranja.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

====================================================================================================

Prispevek EU za Skupno podjetje EuroHPC

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

[1]    Zajema upravljanje ukrepov programov Obzorje Evropa in Digitalna Evropa. Stroški EPDČ se določijo na podlagi povprečnih letnih stroškov za uslužbence TA (152 000 EUR) in pogodbene uslužbence (82 000 EUR).

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne dodatne odobritve za upravne zadeve.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih 

– Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Ocenjene posledice za človeške vire Komisije – financirano iz izglasovanega proračuna

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 22

Glede na splošno obremenjenost v razdelku 7, tako v smislu obsega osebja kot v smislu obsega odobritev, se potrebe po človeških virih krijejo z osebjem generalnega direktorata, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj generalnega direktorata ali drugih služb Komisije.

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

Opis nalog:

3.2.4.2Ocenjene posledice za človeške vire Skupnega podjetja – financirano iz izglasovanega proračuna

V Skupnem podjetju ni dodatnih zahtev po človeških virih. V nadaljevanju so zgolj kot referenca vključene zahteve po človeških virih, navedene v prejšnji oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 7 vnesti v za to določeno vrstico.

Odobritve iz razdelkov 1–6 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe (v okviru politik)“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

–    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

Od sodelujočih držav se pričakuje, da prispevajo znesek, ki je vsaj enak prispevku Unije iz člena 5(1), prvi pododstavek.

 
3.3    Ocenjene posledice za prihodke 

–Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva

–    za druge prihodke

–    Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

4.2Podatki

4.3Digitalne rešitve

4.4Ocena interoperabilnosti

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

(1)    Uredba Sveta (EU) 2021/1173 z dne 13. julija 2021 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1488 (UL L 256, 19.7.2021, str. 3).    

(2)    Uredba Sveta (EU) 2018/1488 z dne 28. septembra 2018 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (UL L 252, 8.10.2018, str. 1).    

(3)    https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/news/commission-launches-ai-innovation-package-support-artificial-intelligence-startups-and-smes.

(4)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Akcijski načrt za celino umetne inteligence (COM/2025/165 final).        

(5)     Uredba Sveta (EU) 2024/1732 .

(6)    https://commission.europa.eu/topics/eu-competitiveness/competitiveness-compass_sl.

(7)     https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/expert-groups/consult?lang=sl&groupID=3629.

(8)    https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/library/shaping-european-strategy-quantum-technology-main-orientations-and-recommendations.

(9)    UL C , , str. .

(10)    UL C […], […], str. […].

(11)     https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/news/commission-sets-course-europes-ai-leadership-ambitious-ai-continent-action-plan .

(12)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(13)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(14)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(15)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(16)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(17)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(18)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(19)    Potrebne odobritve je treba določiti na podlagi povprečnih letnih stroškov, ki so na voljo na ustrezni spletni strani BUDGpedie.

(20)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(21)    Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.

(22)    Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.

(23)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.