EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 10.7.2025
COM(2025) 377 final
PRILOGA
k
Predlogu sklepa Sveta
o podpisu, v imenu Unije, in začasni uporabi Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni
PROTOKOL O SPREMEMBI
k Sporazumu med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni
EVROPSKA UNIJA
in
ŠVICARSKA KONFEDERACIJA (v nadaljnjem besedilu: Švica),
v nadaljnjem besedilu posamično pogodbenica ali skupaj pogodbenici,
KER pogodbenici že vrsto let tesno sodelujeta v okviru medsebojne pomoči pri davčnih zadevah, kar je sprva vključevalo uporabo ukrepov, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES, in je pozneje preraslo v Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), kakor je bil spremenjen s Protokolom o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, na podlagi vzajemne avtomatične izmenjave podatkov z izvajanjem standarda Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih za namene obdavčenja (v nadaljnjem besedilu: Svetovni standard),
KER je odbor OECD za fiskalne zadeve po prvem celovitem pregledu Svetovnega standarda, ki ga je opravila OECD, avgusta 2022 odobril spremembe Svetovnega standarda, Svet OECD pa jih je 8. junija 2023 sprejel z revidiranim priporočilom o mednarodnih standardih za avtomatično izmenjavo podatkov v davčnih zadevah (v nadaljnjem besedilu: posodobitev Svetovnega standarda),
KER je bilo v celovitem pregledu OECD ugotovljeno, da so finančni instrumenti vedno bolj zapleteni in da se pojavljajo in uporabljajo nove vrste digitalnih sredstev, ter potrjeno, da je potrebna prilagoditev Svetovnega standarda, da se zagotovi celovito in učinkovito izpolnjevanje davčnih obveznosti,
KER se je s posodobitvijo svetovnega standarda obseg poročanja razširil na nove digitalne finančne produkte, kot so Določeni produkti elektronskega denarja in Centralnobančne digitalne valute, ki ponujajo verodostojne alternative tradicionalnim Finančnim računom, za katere že velja poročanje v skladu s Svetovnim standardom,
KER novi Okvir OECD za poročanje o kriptosredstvih (CARF), ki je bil uveden vzporedno s posodobitvijo Svetovnega standarda, služi kot dopolnilni mehanizem na svetovni ravni in je posebej zasnovan za obravnavo hitrega razvoja in rasti trga kriptosredstev,
KER je treba nujno zagotoviti učinkovito interakcijo med tema okviroma, zlasti da se omejijo primeri podvajanja poročanja, in sicer z: (i) izključitvijo Določenih produktov elektronskega denarja in Centralnobančnih digitalnih valut s področja uporabe CARF, saj so zajeti v posodobljenem Svetovnem standardu, (ii) upoštevanjem Kriptosredstev, ki spadajo na področje uporabe posodobljenega Svetovnega standarda, kot Finančnih sredstev za namene poročanja o Skrbniških računih, lastniškem ali dolžniškem deležu v Investicijskih subjektih (razen v primerih opravljanja storitev, s katerimi se za stranke ali v njihovem imenu izvajajo menjalne transakcije, ki so zajete v CARF), posrednih naložbah v Kriptosredstva prek drugih tradicionalnih finančnih produktov ali tradicionalnih finančnih produktov, izdanih v kripto obliki, ter (iii) neobvezno določbo za Poročevalske finančne institucije, da prenehajo poročanje o bruto prihodkih za sredstva, ki so razvrščena kot Kriptosredstva v skladu z obema okviroma, kadar se ti podatki sporočijo v okviru CARF, hkrati pa v skladu s Svetovnim standardom še naprej sporočajo vse druge podatke, na primer o stanju na računu,
KER se CARF v Evropski uniji izvaja z Direktivo Sveta (EU) 2023/2226, s katero je bila spremenjena Direktiva Sveta 2011/16/EU, pri čemer se te določbe uporabljajo od 1. januarja 2026, Švica pa se je zavezala, da bo CARF izvajala v svoji nacionalni zakonodaji in zadevne določbe uporabljala od istega datuma,
KER bi morali pogodbenici za omejitev podvajanja poročanja uporabljati razmejitev med Sporazumom, CARF in Direktivo (EU) 2023/2226 na način, ki je skladen z razmejitvijo med posodobljenim Svetovnim standardom in CARF,
KER posodobitev Svetovnega standarda za izboljšanje zanesljivosti in uporabe izmenjanih podatkov uvaja podrobnejše zahteve glede poročanja in okrepljene postopke dolžne skrbnosti,
KER se s posodobitvijo Svetovnega standarda doda nova kategorija „Izključeni račun“ za Račune za kapitalski vložek in prag de minimis za poročanje o Depozitnih računih, na katerih so Določeni produkti elektronskega denarja,
KER komentarji k posodobitvi Svetovnega standarda vključujejo neobvezno novo kategorijo „Neporočevalska finančna institucija“ za pristne neprofitne subjekte, ki poslujejo v javno korist („Kvalificirani nepridobitni subjekt“), in določajo, da bi moral organ jurisdikcije, v kateri za Subjekt sicer velja obveznost poročanja, ustrezno preverjati uporabo te možnosti za vsak Subjekt, da bi se obravnavali pomisleki glede morebitnega izogibanja poročanju,
KER bi Švica želela izkoristiti možnost vključitve nove kategorije „Kvalificirani nepridobitni subjekt“ ter je v procesu vzpostavljanja pravnih in upravnih mehanizmov, s katerimi bo zagotovila, da bo za vsak Subjekt, ki uveljavlja status „Kvalificiranega nepridobitnega subjekta“, potrjeno, da izpolnjuje ustrezne pogoje, preden se bo obravnaval kot Neporočevalska finančna institucija v Švici,
KER države članice v skladu z Direktivo (EU) 2023/2226 ne bodo izkoristile možnosti vključitve nove kategorije „Kvalificirani nepridobitni subjekt“ in status subjekta kot „Kvalificiranega nepridobitnega subjekta“ v Švici ne bo vplival na status takih subjektov v državah članicah, če se ti subjekti tam štejejo za Poročevalske finančne institucije,
KER si države članice in Švica želijo zagotoviti pobiranje davka na dodano vrednost (DDV) in izterjavo terjatev iz naslova DDV za preprečitev neobdavčitve in boj proti goljufijam na področju DDV,
KER bosta pogodbenici pri obdelavi osebnih podatkov, izmenjanih v skladu s Sporazumom, uporabljali svoje zakone in prakse na področju varstva podatkov, in sicer Zvezni zakon o varstvu podatkov z dne 25. septembra 2020 in z njim povezan odlok z dne 31. avgusta 2022 za Švico in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta za Evropsko unijo, ter se zavezujeta, da se bosta brez nepotrebnega odlašanja uradno obveščali o vseh vsebinskih spremembah teh zakonov in praks,
KER je v Odločbi Komisije 2000/518/ES navedeno, da Švica za vse dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov, prenesenih iz Evropske unije,
KER Komisija v poročilu z dne 15. januarja 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu o prvem pregledu izvajanja sklepov o ustreznosti, sprejetih na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES, potrjuje, da Švica še naprej zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov, prenesenih iz Evropske unije,
KER imajo države članice in Švica vzpostavljene (i) ustrezne zaščitne ukrepe za zagotavljanje, da podatki, prejeti v skladu s Sporazumom ostanejo zaupni in se uporabljajo le za namene odmere, pobiranja, izterjave davkov, izvrševanja, pregona ali odločanja o pritožbah v zvezi z davki, nadzora nad njimi in druge zakonsko dovoljene namene, pri čemer jih uporabljajo le osebe ali organi, ki pri tem sodelujejo, in (ii) infrastrukturo za učinkovito izmenjavo podatkov (vključno z uveljavljenimi postopki za zagotavljanje pravočasne, natančne, varne in zaupne izmenjave podatkov, učinkovitim in zanesljivim komunikacijskim sistemom ter zmogljivostmi za hitro reševanje vprašanj in pomislekov o izmenjavi ali zaprosil za izmenjavo podatkov in zagotavljanje izvajanja določb člena 4 Sporazuma),
KER je obdelava podatkov v skladu s Sporazumom potrebna in sorazmerna, da se davčnim upravam držav članic in Švice omogoči, da pravilno in nedvoumno identificirajo zadevne davkoplačevalce, uveljavljajo in izvršujejo svoje davčne zakonodaje v čezmejnih primerih, ocenijo verjetnost davčne utaje in se izognejo nepotrebnim nadaljnjim preiskavam –
STA SE DOGOVORILI:
Člen 1
Sporazum se spremeni:
(1)
naslov se nadomesti z naslednjim:
„Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih in medsebojni pomoči pri izterjavi terjatev za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni“;
(2)
uvodno besedilo med naslovom in besedilom „STA SE DOGOVORILI O SKLENITVI NASLEDNJEGA SPORAZUMA“ se nadomesti z naslednjim:
„EVROPSKA UNIJA
in
ŠVICARSKA KONFEDERACIJA (v nadaljnjem besedilu: Švica),
v nadaljnjem besedilu posamično pogodbenica ali skupaj pogodbenici,“;
(3)
naslednja preambula se vstavi pred besedilom „STA SE DOGOVORILI O SKLENITVI NASLEDNJEGA SPORAZUMA“:
„Z NAMENOM izvajanja standarda OECD za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih (v nadaljnjem besedilu: Svetovni standard) v okviru sodelovanja, ki upošteva zakonite interese obeh pogodbenic,
KER pogodbenici že vrsto let tesno sodelujeta v okviru medsebojne pomoči pri davčnih zadevah, kar je sprva vključevalo Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, sklenjen 26. oktobra 2004 v Luksemburgu* (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o prihrankih),
KER sta pogodbenici nadgradili odnose s sklenitvijo Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, sklenjenega 27. maja 2015 v Bruslju** (v nadaljnjem besedilu: Protokol o spremembi z dne 27. maja 2015), s katerim je nastal Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o Svetovnem standardu), ki temelji na medsebojni avtomatični izmenjavi informacij ob upoštevanju nekaterih določb o varstvu zaupnosti in drugih tovrstnih določb, vključno z določbami, ki omejujejo uporabo izmenjanih informacij,
KER je Protokol o spremembi z dne 27. maja 2015 nadomestil določbe Sporazuma o prihrankih, hkrati pa je ohranil določbe člena 15 Sporazuma, ki se nanašajo na dividende, obresti in licenčnine med družbami in so po preštevilčenju navedene v členu 9 Sporazuma o Svetovnem standardu,
KER je Svet OECD po prvem celovitem pregledu Svetovnega standarda tega posodobil z revidiranim priporočilom Sveta OECD o mednarodnih standardih za avtomatično izmenjavo podatkov v davčnih zadevah z dne 8. junija 2023 (v nadaljnjem besedilu: posodobitev Svetovnega standarda), tako da je med drugim vključil nekatere produkte e-denarja in centralnobančne digitalne valute na področje uporabe poročanja v skladu s Svetovnim standardom, pri čemer se kriptosredstva štejejo za finančna sredstva, hkrati pa preprečil podvajanje poročanja z Okvirom za poročanje o kriptosredstvih ter uvedel podrobnejše zahteve glede poročanja in okrepil postopke potrebne skrbnosti,
KER je bil po posodobitvi Svetovnega standarda Sporazum o Svetovnem standardu spremenjen s Protokolom o spremembi k Sporazumu med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni, sklenjenim … [datum podpisa] v … [kraj podpisa] (v nadaljnjem besedilu: Protokol o spremembi z dne … [datum podpisa]), pri čemer se nekatere določbe tega protokola začasno uporabljajo od 1. januarja 2026, z njim pa se naslov Sporazuma o Svetovnem standardu spremeni v ‚Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih in medsebojni pomoči pri izterjavi terjatev za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni‘ (v nadaljnjem besedilu: Sporazum),
KER Evropska unija in Švica s Protokolom o spremembi z dne … [datum podpisa] želita okrepiti svoje sodelovanje na področju pobiranja davka na dodano vrednost (DDV) in izterjave terjatev iz naslova DDV za preprečitev neobdavčitve in boj proti goljufijam na področju DDV,
KER bosta pogodbenici pri obdelavi osebnih podatkov, izmenjanih v skladu s Sporazumom, uporabljali svoje zakone in prakse na področju varstva podatkov, in sicer Zvezni zakon o varstvu podatkov z dne 25. septembra 2020*** in z njim povezan odlok z dne 31. avgusta 2022**** za Švico in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta***** za Evropsko unijo, ter se zavezujeta, da se bosta brez nepotrebnega odlašanja uradno obveščali o vseh vsebinskih spremembah teh zakonov in praks,
KER je v Odločbi Komisije 2000/518/ES****** navedeno, da Švica za vse dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta*******, zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov, prenesenih iz Evropske unije,
KER Komisija v poročilu z dne 15. januarja 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu o prvem pregledu izvajanja sklepov o ustreznosti, sprejetih na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES********, potrjuje, da Švica še naprej zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov, prenesenih iz Evropske unije,
KER imajo države članice in Švica vzpostavljene (i) ustrezne zaščitne ukrepe za zagotavljanje, da podatki, prejeti v skladu s Sporazumom ostanejo zaupni in se uporabljajo le za namene odmere, pobiranja, izterjave davkov, izvrševanja, pregona ali odločanja o pritožbah v zvezi z davki, nadzora nad njimi in druge zakonsko dovoljene namene, pri čemer jih uporabljajo le osebe ali organi, ki pri tem sodelujejo, in (ii) infrastrukturo za učinkovito izmenjavo podatkov (vključno z uveljavljenimi postopki za zagotavljanje pravočasne, natančne, varne in zaupne izmenjave podatkov, učinkovitim in zanesljivim komunikacijskim sistemom ter zmogljivostmi za hitro reševanje vprašanj in pomislekov o izmenjavi ali zaprosil za izmenjavo podatkov in zagotavljanje izvajanja določb člena 4 Sporazuma),
KER sta kategoriji Poročevalska finančna institucija in Račun, o katerem se poroča, zajeti v Sporazumu, oblikovani tako, da se omejijo priložnosti davkoplačevalcev, da bi se s prenašanjem sredstev v Finančne institucije ali z vlaganjem v finančne produkte, ki so izvzeti iz področja uporabe Sporazuma, izognili poročanju,
KER bi bilo treba nekatere finančne institucije in račune, pri katerih je tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davkom, nizko, izključiti iz področja uporabe kategorij Poročevalska finančna institucija in Račun, o katerem se poroča, zajetih v Sporazumu,
KER bi se morale finančne informacije, ki jih je treba sporočiti in izmenjati, nanašati ne le na celotni zadevni dohodek (obresti, dividende in podobne vrste dohodkov), ampak tudi na stanje na računu in iztržke od prodaje Finančnih sredstev, da bi se lahko ukrepalo v primerih, ko skušajo davkoplačevalci skriti kapital, ki že sam predstavlja dohodek ali sredstva, pri katerih je bil utajen davek,
KER iz navedenega izhaja, da je obdelava podatkov v skladu s Sporazumom potrebna in sorazmerna, da se davčnim upravam držav članic in Švice omogoči, da pravilno in nedvoumno identificirajo zadevne davkoplačevalce, uveljavljajo in izvršujejo svoje davčne zakonodaje v čezmejnih primerih, ocenijo verjetnost davčne utaje in se izognejo nepotrebnim nadaljnjim preiskavam –
__________
*
UL EU L 385, 29.12.2004, str. 30.
**
UL EU L 333, 19.12.2015, str. 12.
***
RS 235.1.
****
RS 235.11.
*****
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL EU L 119, 4.5.2016, str. 1).
******
Odločba Komisije 2000/518/ES z dne 26. julija 2000 po Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o primernosti zaščite osebnih podatkov v Švici (UL EU L 215, 25.8.2000, str. 1).
*******
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL EU L 281, 28.11.1995, str. 31).
********
COM(2024) 7 final.“;
(4)
v členu 1(1) se dodajo naslednji pododstavki:
„(m)
izraz ‚Okvir za poročanje o kriptosredstvih‘ pomeni mednaroden okvir za avtomatično izmenjavo podatkov v zvezi s Kriptosredstvi (vključno s komentarji), ki ga je vzpostavila OECD z državami skupine G20 in ga odobrila 26. avgusta 2022;
(n)
‚DDV‘ pomeni davek na dodano vrednost v smislu Direktive Sveta 2006/112/ES* za Evropsko unijo ali davek na dodano vrednost v smislu Zveznega zakona z dne 12. junija 2009 o davku na dodano vrednost** za Švico;
(o)
‚država‘ pomeni državo članico ali Švico;
(p)
‚države‘ pomeni države članice ali Švico;
(q)
‚centralni urad za zvezo‘ pomeni urad, ki je imenovan v skladu s členom 4c(1) in odgovoren za stike pri uporabi naslova 2;
(r)
‚organ prosilec‘ pomeni centralni urad za zvezo države, ki pošlje zaprosilo v skladu z naslovom 2;
(s)
‚zaprošeni organ‘ pomeni centralni urad za zvezo, ki prejme zaprosilo v skladu z naslovom 2;
(t)
‚oseba‘ za namene uporabe naslova 2 pomeni:
(i)
fizično osebo;
(ii)
pravno osebo;
(iii)
če veljavna zakonodaja tako določa, združenje oseb, ki mu je priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj, vendar nima pravnega statusa pravne osebe, ali
(iv)
vse druge pravne ureditve kakršne koli narave in oblike, s statusom pravne osebe ali brez, zavezane plačilu DDV ali dolžne poravnati terjatve iz člena 4(b);
(u)
‚skupni odbor‘ pomeni odbor, odgovoren za zagotavljanje pravilnega delovanja in izvajanja naslova 2 v skladu s členom 4p;
(v)
‚z elektronskimi sredstvi‘ pomeni uporabo elektronske opreme za obdelavo (vključno z digitalno zgostitvijo) in shranjevanje podatkov ter uporabo žic, radijskega prenosa, optičnih tehnologij in drugih elektromagnetnih sredstev;
__________
*
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL EU L 347, 11.12.2006, str. 1).
**
RS 641.20.“;
(5)
za členom 1 se vstavi naslednji naslov:
„NASLOV 1
AVTOMATIČNA IZMENJAVA PODATKOV“;
(6)
člen 2 se spremeni:
(a)
odstavek 2 se spremeni:
(i)
pododstavka (a) in (b) se nadomestita z naslednjim:
„(a)
naslednji:
(i)
ime, naslov, identifikacijska številka davkoplačevalca (v nadaljnjem besedilu: IŠD) ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, ter to, ali je Imetnik računa predložil veljavno samopotrdilo;
(ii)
v primeru Subjekta, ki je Imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, ime, naslov in IŠD Subjekta ter ime, naslov, IŠD ter datum in kraj rojstva vsake Osebe, o kateri se poroča, ter vlogo ali vloge, na podlagi katerih je vsaka Oseba, o kateri se poroča, Obvladujoča oseba Subjekta, ter to, ali je bilo za vsako Osebo, o kateri se poroča, predloženo veljavno samopotrdilo, in
(iii)
ali je račun skupni račun ter število Imetnikov skupnega računa;
(b)
številka računa (ali ustrezna oznaka, če ni številke računa), vrsta računa in to, ali gre za Že obstoječi račun ali za Novi račun;“;
(ii)
na koncu pododstavka (f) se črta beseda „in“;
(iii)
za pododstavkom (f) se vstavi naslednji pododstavek:
„(fa)
v primeru kakršnega koli Lastniškega deleža v Investicijskem subjektu, ki je pravna ureditev, vloga ali vloge, na podlagi katerih je Oseba, o kateri se poroča, Imetnik lastniškega deleža, in“;
(b)
doda se naslednji odstavek:
„3.
Ne glede na odstavek 2, pododstavek (e), točka (ii), in razen če se Poročevalska finančna institucija v skladu z oddelkom I(F) Priloge I v zvezi s katero koli jasno identificirano skupino računov odloči drugače, ni treba poročati o bruto iztržku od prodaje ali odkupa Finančnega sredstva, če Pristojni organ Švice poroča o bruto iztržku od prodaje ali odkupa Finančnega sredstva Pristojnemu organu države članice ali o njem poroča Pristojni organ države članice Pristojnemu organu Švice znotraj Okvira za poročanje o kriptosredstvih.“;
(7)
člen 3 se spremeni:
(a)
vstavita se naslednja odstavka:
„3a.
Ne glede na odstavek 3 se za račune, ki se obravnavajo kot Račun, o katerem se poroča, izključno na podlagi sprememb tega sporazuma, uvedenih s Protokolom o spremembi z dne … [[datum podpisa], in, kar zadeva vse Račune, o katerih se poroča, za izmenjavo dodatnih podatkov v skladu s spremembami člena 2(2) zadevnega protokola o spremembi izmenjujejo podatki za prvo leto od datuma začetka začasne uporabe zadevnega protokola o spremembi in vsa naslednja leta.
3b.
Ne glede na odstavka 3 in 3a se za vsak Račun, o katerem se poroča, ki ga Poročevalska finančna institucija vodi na dan 31. decembra pred datumom začetka začasne uporabe Protokola o spremembi z dne … [datum podpisa], in za poročevalna obdobja, ki se končajo do drugega koledarskega leta po takem datumu, izmenjajo podatki v zvezi z vlogo ali vlogami, na podlagi katerih je vsaka Oseba, o kateri se poroča, Obvladujoča oseba ali Imetnik lastniškega deleža Subjekta, kadar jih sporoči Poročevalska finančna institucija v skladu z oddelkom I, pododstavka A(1)(b) in A(6a), Priloge I.“;
(b)
odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
„4.
Pristojni organi si bodo podatke iz člena 2 avtomatično izmenjali v shemi enotnega standarda poročanja v razširljivem označevalnem jeziku z uporabo Skupnega sistema za prenos, ki ga je odobrila OECD, ali katerega koli drugega ustreznega sistema za prenos podatkov, o katerem bi se lahko dogovorili v prihodnosti.“;
(c)
odstavek 5 se črta;
(8)
za členom 4 se vstavi naslednji naslov:
„NASLOV 2
POMOČ PRI IZTERJAVI
Poglavje 1
Splošne določbe
Člen 4a
Cilj
Cilj tega naslova je vzpostaviti okvir za pomoč pri izterjavi med državami članicami in Švico, da se organom, odgovornim za uporabo zakonodaje o DDV, omogoči medsebojna pomoč pri zagotavljanju skladnosti s to zakonodajo in zaščiti prihodkov iz DDV.
Člen 4b
Področje uporabe
1.
Ta naslov določa pravila in postopke za sodelovanje pri izterjavi naslednjih terjatev:
(a)
terjatev v zvezi z DDV;
(b)
upravnih kazni, vključno z globami, pristojbinami in dodatnimi dajatvami, ki so povezane s terjatvami iz pododstavka (a) in ki jih naložijo upravni organi, pristojni za obračun DDV ali za izvajanje uradnih preiskav v zvezi z njim, ali ki jih potrdijo upravni ali sodni organi na zahtevo navedenih upravnih organov, in
(c)
obresti in stroškov v zvezi s terjatvami iz pododstavkov (a) in (b).
2.
Ta naslov ne vpliva na uporabo pravil o pomoči pri izterjavi terjatev na področju DDV med državami članicami.
Člen 4c
Organizacija
1.
Vsaka država imenuje en centralni urad za zvezo, ki je odgovoren za uporabo tega naslova Sporazuma. Do nadaljnjega so centralni uradi za zvezo za države članice centralni uradi za zvezo, imenovani za pomoč pri izterjavi med državami članicami. Švica sporoči svoj centralni urad za zvezo skupnemu odboru.
2.
Vsaka država obvesti skupni odbor o vseh pomembnih spremembah v zvezi z imenovanim centralnim uradom za zvezo. Skupni odbor prejete informacije sporoči državam članicam in Švici.
Poglavje 2
Izmenjava informacij
Člen 4d
Zaprosilo za informacije
1.
Za namene tega naslova se smiselno uporablja člen 5(1), (2), (3) in (4).
2.
Zaprosilo za informacije se predloži prek Skupnega sistema za prenos, ki ga je odobrila OECD, ali katerega koli drugega ustreznega sistema za prenos podatkov, o katerem bi se lahko dogovorili v prihodnosti.
Poglavje 3
Uradno obveščanje o dokumentih
Člen 4e
Načini vročanja uradnih obvestil
Pristojni organ s sedežem v državi lahko vsak dokument, povezan s terjatvijo iz člena 4b ali njeno izterjavo, vroči neposredno po pošti, priporočeni pošti ali z elektronskimi sredstvi osebi v drugi državi, na ozemlju katere se ta naslov uporablja.
Poglavje 4
Izterjava ali ukrepi za zavarovanje plačila terjatev
Člen 4f
Zaprosilo za izterjavo
1.
Na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ izterja terjatve iz člena 4b, na katere se nanaša izvršilni naslov v državi organa prosilca. Zaprosilo za izterjavo se predloži prek Skupnega sistema za prenos, ki ga je odobrila OECD, ali katerega koli drugega ustreznega sistema za prenos podatkov, o katerem bi se lahko dogovorili v prihodnosti.
2.
Takoj ko organ prosilec izve za kakršne koli pomembne informacije v zvezi z zadevo, na katero se nanaša zaprosilo za izterjavo, jih posreduje zaprošenemu organu.
Člen 4g
Pogoji v zvezi z zaprosilom za izterjavo
1.
Organ prosilec zaprosila za izterjavo ne more predložiti, če in dokler se terjatev ali izvršilni naslov v državi organa prosilca izpodbijata, razen v primerih, v katerih se uporablja člen 4j(4), tretji pododstavek.
2.
Preden organ prosilec predloži zaprosilo za izterjavo,
(a)
se v državi organa prosilca uporabijo razpoložljivi postopki izterjave, razen v primerih, kadar je očitno, da v zadevni državi ni sredstev, ki bi jih bilo mogoče izterjati, ali da takšni postopki ne bodo zagotovili plačila terjatve v celoti, in organ prosilec razpolaga s podatki, ki kažejo, da ima zadevna oseba sredstva v državi zaprošenega organa, in
(b)
se za ustrezno pomoč pri izterjavi, ki je na voljo v državi organa prosilca, zaprosi pri jurisdikcijah, ki so dolžne zagotoviti pomoč pri izterjavi, ki je podobna pomoči iz tega naslova, če obstajajo jasni znaki, da so sredstva v zadevni jurisdikciji na voljo, pomoč pri izterjavi pa bo verjetno privedla do plačila terjatve v celoti.
Uporaba takih postopkov izterjave in pomoči, ki so na voljo v državi organa prosilca, ni potrebna, če bi povzročila nesorazmerne težave.
Člen 4h
Izvršilni naslov v državi zaprošenega organa in drugi spremni dokumenti
1.
Vsako zaprosilo za izterjavo spremlja enotni izvršilni naslov v državi zaprošenega organa. To je edina podlaga za ukrepe izterjave v državi zaprošenega organa, v tej državi pa se ne zahteva noben akt o priznanju, dopolnitvi ali nadomestitvi.
Skupni odbor določi informacije, ki jih je treba navesti v enotnem izvršilnem naslovu v državi zaprošenega organa.
2.
Zaprosilu za izterjavo terjatve se priloži skenirana ali fizična kopija prvotnega izvršilnega naslova v državi prosilki. Zaprosilu se lahko priložijo drugi dokumenti.
Člen 4i
Izvrševanje zaprosila za izterjavo
1.
Za namene izterjave v državi zaprošenega organa se vsaka terjatev, za katero je bilo predloženo zaprosilo za izterjavo, obravnava kot terjatev te države, razen če ta naslov določa drugače. Zaprošeni organ uporabi pooblastila in postopke, ki so določeni v skladu z zakoni in drugimi predpisi te države, razen če ta naslov določa drugače.
2.
Država zaprošenega organa terjatvam, za katere se zahteva izterjava, ni dolžna odobriti preferenc, ki veljajo za podobne terjatve, ki izvirajo iz države zaprošenega organa, razen če je drugače dogovorjeno ali določeno na podlagi prava te države. Država, ki pri izvajanju tega naslova terjatvam, ki izvirajo iz druge države, odobri preference, ne sme zavrniti odobritve enakih preferenc pri enakih ali podobnih terjatvah drugih držav članic pod enakimi pogoji.
3.
Država zaprošenega organa izterja terjatve v svoji valuti.
Člen 4j
Spori
1.
Spori v zvezi s terjatvijo, prvotnim izvršilnim naslovom v državi organa prosilca ali enotnim izvršilnim naslovom v državi zaprošenega organa in spori v zvezi z veljavnostjo vročitve uradnega obvestila, ki jo izvede organ prosilec, spadajo v okvir pristojnosti pristojnih organov države organa prosilca. Če med postopkom izterjave zainteresirana stran izpodbija terjatev, prvotni izvršilni naslov v državi organa prosilca ali enotni izvršilni naslov v državi zaprošenega organa, zaprošeni organ to zainteresirano stran obvesti, da mora tako pravno sredstvo predložiti pristojnemu organu države organa prosilca v skladu z veljavnimi zakoni v zadevni državi.
2.
Spori v zvezi z izvršilnimi ukrepi v državi zaprošenega organa, vključno s spori o izpolnjevanju pogojev za vročitev zaprosila za izterjavo na podlagi tega sporazuma, se predložijo pristojnemu organu zadevne države v skladu z njenimi zakoni in predpisi.
3.
Če se predloži pravno sredstvo iz odstavka 1, organ prosilec o tem obvesti zaprošeni organ ter navede obseg, v katerem se terjatev ne izpodbija.
4.
Ko zaprošeni organ od organa prosilca ali od zainteresirane strani prejme informacije iz odstavka 3, takoj prekine izvršilni postopek v zvezi z izpodbijanim delom terjatve, dokler organ, pristojen za zadevo, ne sprejme odločitve, razen če organ prosilec zahteva drugače v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka.
Na zaprosilo organa prosilca ali če zaprošeni organ meni, da je to potrebno, in brez poseganja v člen 4l, lahko zaprošeni organ sprejme ukrepe za zavarovanje plačila terjatev za zagotovitev izterjave, če to omogočajo veljavni zakoni ali predpisi.
Organ prosilec lahko v skladu z veljavnimi zakoni, drugimi predpisi in upravnimi praksami v svoji državi od zaprošenega organa zahteva, naj izterja izpodbijano terjatev ali izpodbijani del terjatve, če to omogočajo zadevni veljavni zakoni, drugi predpisi in upravne prakse v državi zaprošenega organa. Vsa taka zaprosila morajo biti utemeljena. Če je pozneje izid izpodbijanja ugoden za dolžnika, mora organ prosilec vrniti vse izterjane zneske, skupaj z ustreznim povračilom škode, v skladu z zakonodajo, veljavno v državi zaprošenega organa.
Če sta državi organa prosilca in zaprošenega organa začeli postopek medsebojnega dogovora, pri čemer lahko izid postopka vpliva na terjatev, za katero se je zaprosila pomoč, se ukrepi izterjave zadržijo ali ustavijo, dokler postopek ni zaključen, razen če gre za nujen primer zaradi goljufije ali insolventnosti. Če se ukrepi izterjave zadržijo ali ustavijo, se uporablja drugi pododstavek.
Člen 4k
Sprememba ali umik zaprosila za pomoč pri izterjavi
1.
Organ prosilec takoj obvesti zaprošeni organ o kakršnih koli naknadnih spremembah svojega zaprosila za izterjavo ali o umiku svojega zaprosila, pri čemer navede vzroke za spremembo ali umik.
2.
Če je sprememba zaprosila posledica odločitve pristojnega organa iz člena 4j(1), organ prosilec sporoči to odločitev skupaj z revidiranim enotnim izvršilnim naslovom v državi zaprošenega organa. Zaprošeni organ nato na podlagi revidiranega izvršilnega naslova nadaljuje nadaljnje ukrepe izterjave.
Ukrepi izterjave ali ukrepi za zavarovanje plačila terjatev, ki so že bili sprejeti na podlagi izvirnega enotnega izvršilnega naslova v državi zaprošenega organa, se lahko nadaljujejo na podlagi revidiranega izvršilnega naslova, razen če je bila sprememba zaprosila potrebna zaradi neveljavnosti prvotnega izvršilnega naslova v državi organa prosilca ali izvirnega enotnega izvršilnega naslova v državi zaprošenega organa.
Za revidirani enotni izvršilni naslov se uporabljata člena 4h in 4j.
Člen 4l
Zaprosilo za ukrepe za zavarovanje plačila terjatev
Na zaprosilo organa prosilca zaprošeni organ v skladu z upravnimi praksami in če to omogoča nacionalno pravo, sprejme ukrepe za zavarovanje plačila terjatev za zagotovitev izterjave, če sta terjatev ali prvotni izvršilni naslov v državi organa prosilca izpodbijana v času, ko je bilo predloženo zaprosilo, ali če za terjatev v državi organa prosilca še ni bil izdan izvršilni naslov, pod pogojem, da so ukrepi za zavarovanje plačila terjatev v podobnem primeru možni tudi na podlagi prava in upravnih praks države organa prosilca.
Za izvajanje tega člena se smiselno uporabljajo člen 4f(2) ter členi 4i, 4j in 4k.
Člen 4m
Omejitve v zvezi z obveznostmi zaprošenega organa
1.
Zaprošeni organ ni dolžan, da odobri pomoč iz členov 4f do 4l, če se prvotno zaprosilo za pomoč iz členov 4d, 4f ali 4l nanaša na terjatve, stare več kot pet let, šteto od datuma, ko zadevne terjatve ni več mogoče izpodbijati v državi organa prosilca. Za izpodbijane terjatve se to obdobje računa od datuma, ko je spor rešen s končnim sklepom.
Poleg tega se v primerih, v katerih država organa prosilca odobri odložitev plačila ali shemo obročnega odplačevanja, šteje, da se petletno obdobje ne začne pred iztekom plačilnega roka v celoti. Vendar v takšnih primerih zaprošeni organ ni dolžan odobriti pomoči v zvezi s terjatvami, starimi več kot deset let, šteto od datuma iz prvega pododstavka tega odstavka.
2.
Država ni dolžna odobriti pomoči, če skupni znesek terjatev, ki so zajete s tem naslovom in za katere je predloženo zaprosilo za pomoč pri izterjavi, znaša manj kot znesek, ki ga v EUR določi skupni odbor.
3.
Dokler skupni odbor ne sprejme ali spremeni takega praga, se znesek iz odstavka 2 določi na:
(a)
10 000 EUR od datuma začetka veljavnosti tega naslova;
(b)
5 000 EUR, če v letnem povprečju petletnega obdobja, ki se začne 1. januarja vsakega koledarskega leta, nobena država ni prejela več kot 200 zaprosil za izterjavo v skladu s členom 4f(1); v nasprotnem primeru prag ostaja 10 000 EUR.
Prag 5 000 EUR se ponovno določi na 10 000 EUR, če je v letnem povprečju petletnega obdobja, ki se začne 1. januarja vsakega koledarskega leta, država prejela več kot 250 zaprosil za izterjavo v skladu s členom 4f(1); Pododstavek (b) tega odstavka se lahko nato ponovno uporabi.
Skupni odbor obvesti države članice in Švico o vseh spremembah veljavnega letnega praga.
4.
Zaprošeni organ obvesti organ prosilec o razlogih, zaradi katerih ne more ugoditi zaprosilu za pomoč.
Člen 4n
Vprašanja o zastaranju
1.
Vprašanja glede zastaralnih rokov se rešujejo izključno v skladu z zakoni, ki veljajo v državi prosilki.
2.
Vsako zaprosilo za izterjavo ali uvedbo ukrepov za zavarovanje plačila terjatev v skladu s tem naslovom zadrži zastaralni rok za zadevne terjatve, dokler zaprošeni organ ne izvrši zaprosila.
Odlog iz prvega pododstavka ne presega petih let od datuma, ko je bilo predloženo zaprosilo za izterjavo ali uvedbo ukrepov za zavarovanje plačila terjatev.
3.
Odstavek 2 ne vpliva na pravico države organa prosilca, da sprejme ukrepe za zadržanje, pretrganje ali podaljšanje zastaralnega roka v skladu z veljavnimi zakoni v tej državi.
Člen 4o
Stroški
1.
Zaprošeni organ si v skladu z zakoni in drugimi predpisi svoje države prizadeva od zadevne osebe izterjati in zadržati znesek stroškov, ki jih je imel v povezavi z izterjavo.
Poleg tega lahko zaprošeni organ zadrži 5 % izterjanega zneska, vendar ne manj kot 500 EUR in ne več kot 5 000 EUR.
2.
Državi se odpovesta nadaljnjim medsebojnim terjatvam za povračilo stroškov, ki izhajajo iz kakršne koli medsebojne pomoči, ki si jo medsebojno dodelita v skladu s tem naslovom.
Če pa izterjava povzroči posebne težave, zadeva zelo velik znesek stroškov ali se nanaša na organizirani kriminal, se lahko organ prosilec in zaprošeni organ dogovorita za povračilo glede na posebnosti posameznih primerov.
3.
Ne glede na odstavka 1 in 2 mora država organa prosilca državi zaprošenega organa povrniti vse stroške in izgube, nastale zaradi ukrepov, ki veljajo za neutemeljene, kar zadeva vsebino terjatve ali veljavnost izvršilnega naslova in/ali ukrepe za zavarovanje plačila terjatev, ki jih izvede organ prosilec.
Poglavje 5
Izvajanje in uporaba
Člen 4p
Skupni odbor
1.
Pogodbenici ustanovita skupni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov pogodbenic. Skupni odbor zagotavlja pravilno delovanje in izvajanje tega naslova.
2.
Skupni odbor pripravi priporočila za spodbujanje ciljev tega naslova in sprejema odločitve o:
(a)
sprejetju standardnih obrazcev za sporočanje v zvezi z zaprosili iz tega naslova in enotnih izvršilnih naslovih iz člena 4h(1) in člena 4k(2);
(b)
uporabi jezikov v zaprosilih, enotnih izvršilnih naslovih in drugih standardnih obrazcih, ki se uporabljajo za pomoč na podlagi tega naslova, ter v drugih spremnih dokumentih iz členov 4h in 4k(2);
(c)
določitvi načinov prenosa zaprosil in sporočil, če skupni odbor meni, da Skupnega sistema za prenos, ki ga je odobrila OECD, ne bi smeli več uporabljati za sporočila v zvezi z zaprosili iz tega naslova;
(d)
sprejetju izvedbenih pravil o praktičnih ureditvah in upravnih postopkih v zvezi z organizacijo stikov iz člena 4c;
(e)
sprejetju pravil v zvezi s pretvorbo zneskov, ki jih je treba izterjati, in prenosom izterjanih zneskov;
(f)
spremembi sklicev na pravne akte Evropske unije in Švice, ki so vključeni v ta naslov;
(g)
o določitvi in sprejetju izvedbenih pravil glede zneska, za katerega država ni dolžna odobriti pomoči iz člena 4 m(2);
(h)
določitvi in sprejetju pravil glede statističnih podatkov, ki jih države zberejo v zvezi z uporabo tega naslova, in glede datuma, do katerega morata pogodbenici skupnemu odboru z elektronskimi sredstvi sporočiti seznam takih statističnih podatkov;
(i)
določitvi in sprejetju izvedbenih pravil o praktičnih ureditvah in upravnih postopkih v zvezi z izvršitvijo zaprosila za izterjavo, vključno z določbami o obrestih za zamude pri plačilu in ureditvi obročnega odplačevanja za dolžnike;
(j)
določitvi in sprejetju izvedbenih pravil o praktičnih ureditvah in upravnih postopkih za spore iz člena 4j;
(k)
določitvi in sprejetju izvedbenih pravil o praktičnih ureditvah in upravnih postopkih za spremembe ali umike zaprosil za pomoč pri izterjavi;
(l)
vzpostavitvi postopka za sklenitev sporazuma o ravni storitve, ki zagotavlja tehnično kakovost in količino storitev za delovanje komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij, ter o sklenitvi sporazuma o ravni storitve, če je to potrebno.
3.
Skupni odbor deluje na podlagi soglasja pogodbenic. Sklepi skupnega odbora so za pogodbenici zavezujoči. Skupni odbor sprejme svoj poslovnik.
Pogodbenici se zavezujeta, da bo skupni odbor sklepe iz odstavka 2 sprejel v 12 mesecih od začetka veljavnosti tega naslova.
Če pogodbenici ne dosežeta dogovora o sprejetju sklepov iz odstavka 2, vsaka pogodbenica imenuje predstavnika in začne dvostranske razprave za mirno rešitev odprtih vprašanj v 12 mesecih.
4.
Skupni odbor se sestane vsaj enkrat letno ter vsakih pet let pregleda delovanje in učinkovitost tega naslova. Sklic seje lahko zahteva katera koli od pogodbenic. Skupnemu odboru izmenično predsedujeta obe pogodbenici. Datum, kraj in dnevni red vsake seje se določijo z dogovorom med pogodbenicama.
5.
Če želi pogodbenica ta naslov revidirati, o tem obvesti Skupni odbor. Spremembe tega naslova začnejo veljati po izvedbi ustreznih notranjih postopkov.
Člen 4q
Uporaba standardnih obrazcev za pomoč pri izterjavi v skladu z drugimi sporazumi
Standardni obrazci za zaprosila iz tega naslova in za spremne dokumente iz člena 4h in člena 4k(2), ki jih je sprejel skupni odbor, se lahko uporabijo tudi za pomoč pri izterjavi med državo članico in Švico v zvezi z drugimi terjatvami, za katere je pomoč pri izterjavi mogoča v skladu s Sporazumom o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani v boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo njihovim finančnim interesom, sklenjenim 26. oktobra 2004* v Luxembourgu, ter za pomoč pri izterjavi med državo članico in Švico v zvezi z drugimi terjatvami, ki niso terjatve iz člena 4b, če je taka pomoč pri izterjavi mogoča na podlagi drugih pravno zavezujočih instrumentov o pomoči pri izterjavi. Uporaba in sprejetje takih standardnih obrazcev za pomoč pri izterjavi v zvezi z drugimi terjatvami, kot je določeno v tem odstavku, nista odvisna od potrditve te možnosti v drugih zadevnih sporazumih.
Člen 4r
Izmenjava informacij brez predhodnega zaprosila
Če povračilo davkov ali dajatev zadeva osebo, ki ima sedež ali je rezident v drugi državi, na ozemlju katere se ta naslov uporablja, lahko država, iz katere naj bi se povračilo izplačalo, o tem obvesti državo sedeža ali rezidentstva.
Člen 4s
Sodelovanje pri drugih zadevah
Pogodbenici preučita možnost medsebojne pomoči pri izterjavi drugih davčnih terjatev v štirih letih po prvem dnevu januarja po podpisu tega protokola o spremembi z dne … [datum podpisa].
__________
*
UL EU L 46, 17.2.2009, str. 8.“;
(9)
pred členom 5 se vstavi naslednji naslov:
„NASLOV 3
DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA NASLOV 1 IN NASLOV 2“;
(10)
za členom 6 se vstavi naslednji naslov:
„NASLOV 4
DRUGE DOLOČBE“;
(11)
Priloga I se spremeni:
(a)
v oddelku I se spremeni odstavek A:
(i)
uvodno besedilo ter pododstavka 1 in 2 se nadomestijo z naslednjim:
„V skladu z odstavki od C do F mora vsaka Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu svoje jurisdikcije (države članice ali Švice) v zvezi z vsakim Računom, o katerem se poroča, takšne Poročevalske finančne institucije sporočiti:
1.
naslednje podatke:
(a)
ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije rezidentstva (države članice ali Švice), IŠD ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, ter to, ali je Imetnik računa predložil veljavno samopotrdilo;
(b)
v primeru Subjekta, ki je Imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti v skladu z oddelki V, VI in VII ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije rezidentstva (države članice, Švice ali druge jurisdikcije) in IŠD Subjekta ter ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije rezidentstva (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), IŠD ter datum in kraj rojstva vsake Osebe, o kateri se poroča, ter vlogo ali vloge, na podlagi katerih je vsaka Oseba, o kateri se poroča, Obvladujoča oseba Subjekta, ter to, ali je bilo za vsako Osebo, o kateri se poroča, predloženo veljavno samopotrdilo, in
(c)
ali je račun skupni račun ter število Imetnikov skupnega računa;
2.
številko računa (ali ustrezno oznako, če ni številke računa), vrsto računa in to, ali gre za Že obstoječi račun ali za Novi račun;“;
(ii)
na koncu pododstavka 6 se črta beseda „in“;
(iii)
za pododstavkom 6 se doda naslednji pododstavek:
„6a.
v primeru kakršnega koli Lastniškega deleža v Investicijskem subjektu, ki je pravna ureditev, vloga ali vloge, na podlagi katerih je Oseba, o kateri se poroča, Imetnik lastniškega deleža, in“;
(b)
v oddelku I se odstavek C nadomesti z naslednjim:
„C.
Ne glede na pododstavek A(1) za noben Račun, o katerem se poroča in ki je Že obstoječi račun, ni treba sporočiti IŠD oziroma datuma rojstva, če takšne IŠD oziroma datuma rojstva ni v evidencah Poročevalske finančne institucije in če takšni Poročevalski finančni instituciji na podlagi nacionalne zakonodaje ali katerega koli pravnega instrumenta Evropske unije tudi sicer ni treba zbirati takšnih podatkov (če je primerno). Vendar se od Poročevalske finančne institucije zahtevajo razumna prizadevanja, da za Že obstoječe račune pridobi IŠD in datum rojstva do konca drugega koledarskega leta po letu, v katerem so takšni Že obstoječi računi identificirani kot Računi, o katerih se poroča, in vedno ko je treba podatke v zvezi z Že obstoječim računom posodobiti v skladu z domačimi Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.“;
(c)
v oddelku I se doda naslednji odstavek:
„F.
Ne glede na pododstavek A(5)(b) in razen če se Poročevalska finančna institucija v zvezi s katero koli jasno identificirano skupino računov odloči drugače, ni treba poročati o bruto iztržku od prodaje ali odkupa Finančnega sredstva, če Poročevalska finančna institucija o bruto iztržku od prodaje ali odkupa takega Finančnega sredstva poroča znotraj Okvira za poročanje o kriptosredstvih.“;
(d)
v oddelku VI se pododstavek A(2)(b) nadomesti z naslednjim:
„(b)
Ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se Poročevalska finančna institucija lahko opre na podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank, če so taki postopki skladni s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje iz leta 2012. Če Poročevalska finančna institucija ni pravno zavezana k uporabi Postopkov za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank, ki so skladni s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje iz leta 2012, mora za ugotavljanje Obvladujočih oseb uporabiti bistveno podobne postopke.“;
(e)
v oddelku VII se za odstavkom A vstavi naslednji odstavek:
„Aa.
Začasna odsotnost samopotrdila. V izjemnih okoliščinah, ko Poročevalska finančna institucija samopotrdila v zvezi z Novim računom ne more pridobiti pravočasno, da bi izpolnila svoje obveznosti dolžne skrbnosti in poročanja, ki se nanašajo na poročevalno obdobje, v katerem je bil račun odprt, mora Poročevalska finančna institucija uporabljati postopke dolžne skrbnosti za Že obstoječe račune, dokler se tako samopotrdilo ne pridobi in potrdi.“;
(f)
v oddelku VIII se pododstavki A(5) do (7) nadomestijo z naslednjim:
„5.
Izraz ‚Depozitna institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki:
(a)
sprejema depozite pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju ali
(b)
hrani Določene produkte elektronskega denarja ali Centralnobančne digitalne valute v korist strank.
6.
Izraz ‚Investicijski subjekt‘ pomeni kateri koli Subjekt:
(a)
katerega osrednji posel je, da za stranke ali v njihovem imenu opravlja eno ali več od naslednjih dejavnosti ali operacij:
(i)
trgovanje z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, potrdila o vlogi, izvedeni finančni instrumenti itd.), deviznimi sredstvi, instrumenti, vezanimi na tečaj, obrestno mero in indekse, prenosljivimi vrednostnimi papirji ali blagovnimi terminskimi pogodbami;
(ii)
upravljanje individualnih in kolektivnih portfeljev ali
(iii)
drugo vlaganje, vodenje ali upravljanje Finančnih sredstev, denarja ali Zadevnih kriptosredstev za druge osebe ali
(b)
katerega bruto dohodek izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja Finančnih sredstev ali Zadevnih kriptosredstev oziroma trgovanja z njimi, če ga upravlja drug Subjekt, ki je Depozitna institucija, Skrbniška institucija, Določena zavarovalna družba ali Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(a).
Za Subjekt velja, da je njegov osrednji posel opravljanje ene ali več od dejavnosti iz pododstavka A(6)(a) oziroma bruto dohodek Subjekta za namene iz pododstavka A(6)(b) izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja Finančnih sredstev ali Zadevnih kriptosredstev oziroma trgovanja z njimi, če je njegov bruto dohodek iz zadevnih dejavnosti enak ali večji od 50 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra leta pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja Subjekta. Za namene pododstavka A(6)(a)(iii), izraz ‚drugo vlaganje, vodenje ali upravljanje Finančnih sredstev, denarja ali Zadevnih kriptosredstev za druge osebe‘ ne vključuje opravljanja storitev, s katerimi se opravljajo Menjalne transakcije za stranke ali v njihovem imenu. Izraz ‚Investicijski subjekt‘ ne zajema Subjekta, ki je Aktivni nefinančni subjekt, ker izpolnjuje katero od meril iz pododstavkov D(9)(d) do (g).
Ta odstavek se razlaga skladno s podobnim besedilom iz opredelitve izraza ‚finančna institucija‘ v priporočilih Projektne skupine za finančno ukrepanje.
7.
Izraz ‚Finančno sredstvo‘ zajema vrednostni papir (na primer delnico družbe, lastniški delež ali upravičeni lastniški delež v partnerstvu ali skrbniškem skladu, ki ima razpršeno lastništvo ali s katerim se javno trguje, oziroma menico, obveznico, zadolžnico ali drugo dokazilo o zadolženosti), delež v partnerstvu, blago, posel zamenjave (na primer zamenjavo obrestnih mer, valutno zamenjavo, zamenjavo osnove, določitev najvišje in najnižje obrestne mere, blagovno zamenjavo, kapitalsko zamenjavo, zamenjavo delniških indeksov in podobne dogovore), Zavarovalno pogodbo in Pogodbo rentnega zavarovanja ter vsakršno udeležbo (vključno s standardizirano ali nestandardizirano terminsko pogodbo ali opcijo) v vrednostnem papirju, Zadevnem kriptosredstvu, deležu v partnerstvu, blagu, poslu zamenjave oziroma Zavarovalni pogodbi ali Pogodbi rentnega zavarovanja. Izraz ‚Finančno sredstvo‘ ne vključuje nedolžniškega neposrednega deleža v nepremičnini.“;
(g)
v oddelku VIII se za pododstavkom A(8) dodajo naslednji pododstavki:
„9.
izraz ‚Določen produkt elektronskega denarja‘ pomeni vsak produkt, ki:
(a)
je digitalna predstavitev ene same Fiat valute;
(b)
se izda ob prejemu sredstev za plačilne transakcije;
(c)
je predstavljen kot terjatev do izdajatelja, denominirana v isti Fiat valuti;
(d)
ga fizična ali pravna oseba, ki ni izdajatelj, sprejme v plačilo in
(e)
se lahko na podlagi regulativnih zahtev, ki veljajo za izdajatelja, na zahtevo imetnika produkta kadar koli odkupi po nominalni vrednosti za isto Fiat valuto.
Izraz ‚Določen produkt elektronskega denarja‘ ne vključuje produkta, ustvarjenega izključno za namen olajšanja prenosa sredstev s stranke na drugo osebo v skladu z navodili stranke. Produkt ni ustvarjen izključno za namen olajšanja prenosa sredstev, če se pri običajnem poslovanju prenosnega Subjekta bodisi sredstva, povezana s takim produktom, hranijo več kot 60 dni po prejemu navodil za olajšanje prenosa bodisi, če niso bila prejeta nobena navodila, sredstva, povezana s takim produktom, hranijo več kot 60 dni po prejemu sredstev.
10.
Izraz ‚Centralnobančna digitalna valuta‘ pomeni katero koli digitalno Fiat valuto, ki jo izda Centralna banka ali drug monetarni organ.
11.
Izraz ‚Fiat valuta‘ pomeni uradno valuto jurisdikcije, ki jo izda jurisdikcija ali imenovana Centralna banka oziroma imenovan monetarni organ jurisdikcije, kot jo predstavljajo fizični bankovci ali kovanci ali denar v različnih digitalnih oblikah, vključno z bančnimi rezervami in Centralnobančnimi digitalnimi valutami. Izraz vključuje tudi denar komercialnih bank in produkte elektronskega denarja (vključno z Določenimi produkti elektronskega denarja).
12.
Izraz ‚Kriptosredstvo‘ pomeni digitalno predstavitev vrednosti, ki temelji na kriptografsko zavarovani razpršeni evidenci ali podobni tehnologiji za potrjevanje in zavarovanje transakcij.
13.
Izraz ‚Zadevno kriptosredstvo‘ pomeni katero koli Kriptosredstvo, ki ni Centralnobančna digitalna valuta, Določen produkt elektronskega denarja ali katero koli Kriptosredstvo, za katero je Poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi ustrezno ugotovil, da ga ni mogoče uporabiti za plačilne ali naložbene namene.
14.
Izraz ‚Menjalna transakcija‘ pomeni katero koli:
(a)
menjavo med Zadevnimi kriptosredstvi in Fiat valutami in
(b)
menjavo med eno ali več vrstami Zadevnih kriptosredstev.“;
(h)
v oddelku VIII se pododstavek B(1)(a) nadomesti z naslednjim:
„(a)
Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka, razen:
(i)
v zvezi s plačilom, ki izhaja iz obveznosti v zvezi z vrsto komercialne finančne dejavnosti, ki jo opravlja Določena zavarovalna družba, Skrbniška institucija ali Depozitna institucija, ali
(ii)
v zvezi z dejavnostjo vodenja Centralnobančnih digitalnih valut za Imetnike računov, ki niso Finančne institucije, Državni subjekti, Mednarodne organizacije ali Centralne banke;“;
(i)
v oddelku VIII se na koncu pododstavka B(1)(d) črta beseda „ali“;
(j)
v oddelku VIII se pika na koncu pododstavka B(1)(e) nadomesti z vejico, nato pa se doda izraz „ali“;
(k)
v oddelku VIII se za pododstavkom B(1)(e) doda naslednji pododstavek:
„(f)
švicarski Kvalificirani nepridobitni subjekt.“;
(l)
v oddelku VIII se za pododstavkom B(9) doda naslednji pododstavek:
„10.
Izraz ‚švicarski Kvalificirani nepridobitni subjekt‘ pomeni Subjekt, ki je rezident Švice in je od pristojnega organa Švice pridobil potrditev, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:
(a)
je ustanovljen in deluje v Švici izključno v verske, dobrodelne, znanstvene, umetniške, kulturne, športne ali izobraževalne namene ali je ustanovljen in deluje v Švici in je strokovna organizacija, poslovno združenje, gospodarska zbornica, delavska organizacija, kmetijska ali hortikulturna organizacija, državljansko združenje ali organizacija, ki deluje izključno za spodbujanje družbene blaginje;
(b)
je oproščen davka od dohodka v Švici;
(c)
nima družbenikov ali članov, ki bi imeli lastniški ali upravičeni delež v njegovem dohodku ali sredstvih;
(d)
veljavna zakonodaja Švice ali listine o ustanovitvi Subjekta ne dovoljujejo delitve dohodka ali sredstev Subjekta ali njihove uporabe v korist zasebne osebe ali nedobrodelnega Subjekta, razen pri dobrodelnem delovanju Subjekta ali kot plačilo primernega nadomestila za opravljene storitve ali plačilo, ki ustreza pošteni tržni vrednosti premoženja, ki ga je kupil Subjekt, in
(e)
veljavna zakonodaja Švice ali listine o ustanovitvi Subjekta določajo, da se ob likvidaciji ali prenehanju Subjekta vsa njegova sredstva dodelijo Državnemu subjektu ali drugemu Subjektu, ki izpolnjuje pogoje iz točk (i) do (v), ali pripadejo vladi Švice ali kateri koli njeni politični enoti.“;
(m)
v oddelku VIII se pododstavek C(2) nadomesti z naslednjim:
„2.
Izraz ‚Depozitni račun‘ vključuje vsak poslovni, čekovni, varčevalni, vezani ali varčevalni pokojninski račun ali račun, ki se izkaže s potrdilom o vlogi, varčevalnim pokojninskim potrdilom, naložbenim potrdilom, potrdilom o zadolženosti ali drugim podobnim instrumentom, ki ga vodi Depozitna institucija. Depozitni račun vključuje tudi:
(a)
znesek, ki ga ima zavarovalna družba po pogodbi o zajamčeni naložbi ali podobnem dogovoru, da bo od njega izplačevala obresti ali jih k njemu pripisovala;
(b)
račun ali hipotetični račun, ki predstavlja vse Določene produkte elektronskega denarja, ki se hranijo v korist stranke, in
(c)
račun, na katerem se vodi ena ali več Centralnobančnih digitalnih valut v korist stranke.“;
(n)
v oddelku VIII se pododstavek C(9)(a) nadomesti z naslednjim:
„(a)
Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi z dne 27. maja 2015, ali, če se račun obravnava kot Finančni račun izključno na podlagi sprememb tega sporazuma, uvedenih s Protokolom o spremembi z dne … [[datum podpisa], na dan 31. decembra pred datumom začetka začasne uporabe slednjega Protokola o spremembi.“;
(o)
v oddelku VIII se pododstavek C(10) nadomesti z naslednjim:
„10.
Izraz ‚Novi račun‘ pomeni Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija, odprt na dan začetka veljavnosti Protokola o spremembi z dne 27. maja 2015 ali pozneje, ali, če se račun obravnava kot Finančni račun izključno na podlagi sprememb tega sporazuma, uvedenih s Protokolom o spremembi z dne … [[datum podpisa], na dan začetka začasne uporabe slednjega Protokola o spremembi ali pozneje, razen če se v skladu z razširjeno opredelitvijo Že obstoječega računa v skladu s pododstavkom C(9) obravnava kot Že obstoječi račun.“;
(p)
v oddelku VIII se za pododstavkom C(17)(e)(iv) doda naslednji pododstavek:
„(v)
ustanovitvijo ali povečanjem kapitala družbe, če račun izpolnjuje naslednje zahteve:
–
račun se uporablja izključno za deponiranje kapitala, ki se bo uporabil za ustanovitev ali povečanje kapitala družbe, kot je predpisano z zakonom;
–
vsi zneski na računu se blokirajo, dokler Poročevalska finančna institucija ne pridobi neodvisne potrditve v zvezi z ustanovitvijo ali povečanjem kapitala;
–
račun se po ustanovitvi ali povečanju kapitala zapre ali preoblikuje v račun na ime družbe;
–
vsa vračila, ki izhajajo iz neuspešne ustanovitve ali povečanja kapitala, pri čemer se odštejejo nadomestila ponudnikom storitev in podobna nadomestila, se izplačajo izključno osebam, ki so prispevale zneske, in
–
račun ni bil odprt pred več kot 12 meseci.“;
(q)
v oddelku VIII se za pododstavkom C(17)(e) doda naslednji pododstavek:
„(ea)
Depozitni račun, ki predstavlja vse Določene produkte elektronskega denarja, ki se hranijo v korist stranke, če drseče povprečje 90-dnevnega skupnega stanja na računu ob koncu dneva ali vrednost v katerem koli obdobju 90 zaporednih dni na kateri koli dan v koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalnem obdobju nista presegla 10 000 USD ali enakovrednega zneska v domači valuti posamezne države članice ali Švice.“;
(r)
v oddelku VIII se pododstavek D(2) nadomesti z naslednjim:
„2.
Izraz ‚Oseba, o kateri se poroča‘, pomeni Osebo jurisdikcije, o kateri se poroča, ki ni: (i) Subjekt, s katerega delnicami se redno trguje na enem ali več organiziranih trgih vrednostnih papirjev; (ii) kakršen koli Subjekt, ki je Povezani subjekt Subjekta iz točke (i); (iii) Državni subjekt; (iv) Mednarodna organizacija; (v) Centralna banka ali (vi) Finančna institucija.“;
(s)
v oddelku VIII se pododstavek D(5)(c) nadomesti z naslednjim:
„(c)
katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima, odvisno od situacije, zadevna država članica ali Švica sporazum, v skladu s katerim bo zadevna druga jurisdikcija zagotavljala podatke iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga objavi zadevna država članica ali Švica.“;
(t)
v oddelku VIII se za pododstavkom E(6) doda naslednji pododstavek:
„7.
Izraz ‚Državna storitev preverjanja‘ je elektronski postopek, ki ga Jurisdikcija, o kateri se poroča, da na voljo Poročevalski finančni instituciji za namene ugotavljanja identitete in davčnega rezidentstva Imetnika računa ali Obvladujoče osebe.“;
(u)
za oddelkom IX se vstavi naslednji oddelek:
„ODDELEK X
PREHODNI UKREPI
Ne glede na pododstavek A(1)(b) in pododstavek A(6a) oddelka I se za vsak Račun, o katerem se poroča, ki ga Poročevalska finančna institucija vodi na dan 31. decembra pred datumom začetka začasne uporabe Protokola o spremembi z dne … [datum podpisa], in za poročevalna obdobja, ki se končajo do drugega koledarskega leta po tem datumu, podatki v zvezi z vlogo ali vlogami, na podlagi katerih je vsaka Oseba, o kateri se poroča, Obvladujoča oseba ali Imetnik lastniškega deleža Subjekta, sporočajo le, če so med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri Poročevalski finančni instituciji.“;
(12)
v Prilogi III se črta pododstavek (ac);
(13)
skupna izjava pogodbenic o Sporazumu in prilogah se nadomesti z naslednjim:
„SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O SPORAZUMU IN PRILOGAH
Pogodbenici se v zvezi z izvajanjem Sporazuma in prilog, kakor so bili spremenjeni s Protokolom o spremembi z dne … [datum podpisa], strinjata, da bi bilo treba komentarje k vzorčnemu sporazumu OECD med pristojnimi organi in enotnemu standardu poročanja ter komentarje k dodatku k vzorčnemu sporazumu OECD med pristojnimi organi iz leta 2023 in posodobitvi enotnega standarda poročanja iz leta 2023 upoštevati kot ponazoritev ali razlago, da se zagotovi dosledna uporaba.“;
(14)
skupna izjava pogodbenic o členu 5 Sporazuma se nadomesti z naslednjim:
„SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O ČLENU 5 SPORAZUMA
Pogodbenici se strinjata, da je člen 5 Sporazuma usklajen z najnovejšim standardom OECD o preglednosti in izmenjavi podatkov v davčnih zadevah iz člena 26 vzorčne davčne konvencije OECD. Pogodbenici se zato glede izvajanja člena 5 strinjata, da bi bilo treba komentar k členu 26 vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital upoštevati kot razlago.“.
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
1.
Ta Protokol o spremembi začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi mesecu, v katerem pogodbenici pošljeta uradno obvestilo, da sta zaključili svoje notranje postopke.
2.
Ne glede na odstavek 1 in na podlagi uradnega obvestila o zaključku svojih notranjih postopkov, potrebnih za začetek take začasne uporabe, ki ga vsaka od pogodbenic pošlje drugi pogodbenici do 31. decembra 2025, pogodbenici od 1. januarja 2026 do začetka veljavnosti tega Protokola o spremembi začasno uporabljata spremembe iz člena 1 tega Protokola o spremembi v zvezi z naslednjimi členi Sporazuma, prilogama k Sporazumu in izjavama:
–
člen 1(1), pododstavka (m) in (u);
–
člen 2;
–
člen 3;
–
člen 4p;
–
Priloga I;
–
Priloga III;
–
skupni izjavi pogodbenic.
3.
Ne glede na odstavek 1 se naslov 2, z izjemo člena 4p, Sporazuma, kakor je bil spremenjen s tem Protokolom o spremembi, uporablja od prvega dne januarja prvega leta po začetku veljavnosti tega Protokola o spremembi v zvezi z davčnimi terjatvami, nastalimi po prvem dnevu januarja po podpisu tega Protokola o spremembi.
Člen 3
Jeziki
Ta Protokol o spremembi je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.
V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta Protokol o spremembi.
V..., leta dva tisoč petindvajset.
Za Evropsko unijo
Za Švicarsko konfederacijo