Naziv koraka: Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb reforme plač javnih uslužbencev  

Povezana reforma/naložba: Reforma 1. Reforma prejemkov javnih uslužbencev  

Vir financiranja: posojilo   

Ozadje

Zahteva za korak 1.1 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi:  

„Začetek veljavnosti zakonodaje (vključno s sprejetjem potrebnih sekundarnih pravnih in normativnih aktov), ki je skladna z ustreznimi načeli OECD SIGMA za javno upravo. Zakonodaja se osredotoča na naslednja glavna področja: 

– uvedba plačila na podlagi funkcionalne razvrstitve delovnih mest; 

– jasno ločevanje plač na fiksne ali zajamčene (ne manj kot 70 % letno) in spremenljive (ne več kot 30 % letno) dele;   

– zmanjšanje dodatka za službeno dobo s 50 % na 30 %.“

Korak 1.1 je edini korak pri izvajanju reforme 1 v poglavju 1 (reforma javne uprave).

Predloženi dokazi

1)Zbirni dokument, ki ustrezno utemeljuje, kako je bil korak zadovoljivo izpolnjen v skladu z zahtevami iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta;

2)izvod ukrajinskega zakona št. 4282-IX z dne 4. junija 2025 o spremembah nekaterih ukrajinskih zakonov glede vzpostavitve enotnih pristopov k nagrajevanju javnih uslužbencev na podlagi razvrstitve delovnih mest; 

3)izvod resolucije kabineta ministrov Ukrajine št. 1109 z dne 23. oktobra 2025 o pripravi na uvedbo pogojev za nagrajevanje javnih uslužbencev na podlagi razvrstitve delovnih mest; 

4)izvod resolucije kabineta ministrov Ukrajine št. 369 z dne 1. aprila 2025 o nekaterih vprašanjih razvrstitvedelovnih mest v javni upravi;

5)izvod resolucije kabineta ministrov Ukrajine št. 668 z dne 6. junija 2025 o odobritvi postopka za oblikovanje sklada dela javnih uslužbencev v državnem organu;

6)izvod resolucije kabineta ministrov Ukrajine št. 1409 z dne 29. decembra 2023 o vprašanju nagrajevanja javnih uslužbencev na podlagi razvrstitve delovnih mest v letu 2025; 

7)izvod resolucije kabineta ministrov Ukrajine št. 667 z dne 6. junija 2025 o spremembah resolucije kabineta ministrov Ukrajine št. 1409 z dne 29. decembra 2023;

8)izvod resolucije kabineta ministrov Ukrajine št. 419 z dne 11. aprila 2025 o nekaterih vprašanjih nagrajevanja javnih uslužbencev državnega aparata zakonodajnega organa; 

9)izvod odloka predsednika vrhovne rade Ukrajine št. 128 z dne 31. januarja 2025 o katalogu značilnih delovnih mest v javni upravi v sekretariatu vrhovne rade Ukrajine;

10)izvod resolucije kabineta ministrov Ukrajine št. 414 z dne 15. junija 1994 o vrstah in velikostih nadomestila državljanom v zvezi z delom, ki omogoča dostop do državnih skrivnosti, ter postopku za zagotavljanje takega nadomestila.

Analiza

Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 1.1. 

Cilj reforme 1 v poglavju 1 (reforma javne uprave) je uvedba preglednega, pravičnega in predvidljivega sistema prejemkov javnih uslužbencev v skladu z ustreznimi načeli OECD/SIGMA o javni upravi. V ta namen je ukrajinski parlament 11. marca 2025 sprejel zakon št. 4282-IX, ki ga je predsednik Ukrajine podpisal 4. junija 2025. Zakon je začel veljati 1. aprila 2025, ustrezna sekundarna zakonodaja pa je bila sprejeta do 6. junija 2025.

Zakon vzpostavlja sistem obvezne funkcionalne razvrstitve delovnih mest za vsako delovno mesto v javni upravi v vseh državnih organih. Delovna mesta so združena v kategorije, ki imajo skupno funkcionalno usmeritev, vsaka kategorija pa je razdeljena na ravni različne zahtevnosti in odgovornosti.

Kabinet ministrov odobri nacionalni katalog značilnih delovnih mest v javni upravi in merila za uvrščanje delovnih mest vanj, hkrati pa izda zavezujočo metodologijo. Vsi državni organi morajo to metodologijo uporabiti pri uvrščanju svojih delovnih mest v katalog. Ta razvrstitev delovnih mest je neposredno povezana s plačo, saj so zneski uradnih plač določeni na podlagi kataloga. Vsako delovno mesto se primerja z enakovrednimi delovnimi mesti v ukrajinskem zasebnem sektorju, plačne tabele pa se letno posodabljajo.

Zakon prav tako omejuje spremenljivi del plače javnega uslužbenca na 30 % njegove mesečne in letne plače, s čimer zagotavlja, da fiksni del znaša najmanj 70 % njegove mesečne in letne plače.

Nazadnje zakon uvaja omejitev dodatka za službeno dobo: 2 % plače javnega uslužbenca za vsako koledarsko leto dela v javni upravi, vendar skupno ne več kot 30 % uradne plače.

S temi zakonodajnimi spremembami je ukrajinski sistem prejemkov javnih uslužbencev postal bolj usklajen z ustreznimi načeli OECD/SIGMA o javni upravi, zlasti z načelom 11: „Javni uslužbenci so motivirani, pravično in konkurenčno plačani ter imajo dobre delovne pogoje“.

To načelo določa, da mora javna uprava „spodbujati enako plačilo za enako delo [...] z določitvijo osnovne plače glede na razvrstitev delovnih mest. Nadomestila in druge ugodnosti temeljijo na objektivnih merilih, določenih z zakonom, in zagotavljajo, da pri nagrajevanju ni nobene vrste diskriminacije.“

Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno

Naziv koraka: Sprejetje časovnega načrta za ločitev dejavnosti javne službe in tržnih dejavnosti  

Povezana reforma/naložba: Reforma 3. Ločitev računovodskih izkazov za dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti v podjetjih v državni lasti

Vir financiranja: posojilo

Ozadje

Zahteva za korak 6.6 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi:

„Sprejetje in objava načrta, v katerem so opredeljeni koraki za obvezno strukturno ločevanje dejavnosti javne službe in tržnih dejavnosti za vsa podjetja v državni lasti, ki opravljajo javno službo. Načrt temelji na ugotovljeni trenutni stopnji sprejemanja zahtevanih računovodskih pristopov in vključuje operativne korake za ločitev računovodskih izkazov za podjetja v različnih fazah izvajanja zahtevanih sprememb. V načrtu je opisano, kako se bo ločevanje računovodskih izkazov za dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti izvajalo v vseh najpomembnejših ključnih podjetjih v državni lasti, odobrenih s protokolnim sklepom kabineta ministrov.“

Korak 6.6 je prvi od treh korakov pri izvajanju reforme 3 v poglavju 6 (upravljanje javnega premoženja). Sledita mu korak 6.7 (ki ga je treba izvesti do tretjega četrtletja 2025) o začetku veljavnosti zakonodajnih sprememb, opredeljenih v časovnem načrtu, in korak 6.8 (ki ga je treba izvesti do četrtega četrtletja 2027) o predložitvi neodvisnega revizijskega poročila o strukturni ločitvi računovodskih izkazov v podjetjih v državni lasti, ki opravljajo obveznosti javne službe.

Predloženi dokazi

1)Zbirni dokument, ki ustrezno utemeljuje, kako je bil korak zadovoljivo izpolnjen v skladu z zahtevami iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta;

2)izvod odloka kabineta ministrov št. 308-r z dne 4. aprila 2025 o odobritvi akcijskega načrta o ločitvi računovodskih izkazov za dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti v podjetjih v državni lasti, ki opravljajo obveznosti javne službe;

3)izvod akcijskega načrta o ločitvi računovodskih izkazov za dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti v podjetjih v državni lasti, ki opravljajo obveznosti javne službe, kot priloga k odloku kabineta ministrov št. 308-r z dne 4. aprila 2025, objavljenemu tukaj : https://www.kmu.gov.ua/npas/pro-zatverdzhennia-planu-zakhodiv-shchodo-rozmezhuvannia-diialnosti-subiektiv-hospodariuvannia-derzhavnoho-sektoru-ekonomiky-308r-040425;

4)izvod sklepa kabineta ministrov št. 122 z dne 29. novembra 2024 o seznamu 33 največjih podjetij v državni lasti, ki ostajajo v državni lasti.

Analiza

Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 6.6.

Cilj reforme 3 v poglavju 6 (upravljanje javnega premoženja) je zagotovitev bolj poštenih pogojev za konkurenco in nadaljnje približevanje pravnemu redu EU z ločitvijo računovodskih izkazov za dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti v podjetjih v državni lasti. V ta namen je kabinet ministrov Ukrajine sprejel in objavil akcijski načrt o ločitvi računovodskih izkazov v podjetjih v državni lasti, ki opravljajo obveznosti javne službe, v obliki odloka št. 308-r z dne 4. aprila 2025.

Akcijski načrt uvaja horizontalno opredelitev pojma obveznosti javne službe, ki se uporablja za podjetja v državni lasti ter zasebna podjetja, dejavna v različnih gospodarskih sektorjih, vključno z energetiko, prometom in poštnimi storitvami. Ta opredelitev je skladna z opredelitvijo pojma obveznosti javne službe iz ukrajinske politike državnega lastništva, sprejete novembra 2024, in vključuje pojem storitev splošnega gospodarskega pomena.

Pričakuje se, da bo ta opredelitev prenesena v primarno zakonodajo do tretjega četrtletja 2025 kot del prihodnjih rezultatov načrta za Ukrajino. Na splošno akcijski načrt opredeljuje zakonodajne spremembe, potrebne za izvajanje ločitve računovodskih izkazov, vključno s pravno obveznostjo podjetij v državni lasti, ki opravljajo obveznosti javne službe, da ločijo računovodske izkaze.

Poleg zakonodajnih sprememb akcijski načrt določa posebne operativne korake za podjetja v državni lasti za ločitev računovodskih izkazov do leta 2027. Ti koraki vključujejo zahtevo, da podjetja v državni lasti analizirajo prihodke, odhodke, sredstva in obveznosti, povezane z obveznostmi javne službe in tržnimi dejavnostmi.

Poleg tega morajo podjetja v državni lasti na svojem spletnem mestu objaviti seznam obveznosti javne službe, ki jih opravljajo. Ti operativni koraki veljajo za vsa podjetja v državni lasti, ki opravljajo obveznosti javne službe, zlasti za 33 največjih podjetij v državni lasti, opredeljenih v sklepu kabineta ministrov št. 122 z dne 29. decembra 2024.

Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno

Naziv koraka: Začetek veljavnosti zakonodaje o predšolski vzgoji in izobraževanju  

Povezana reforma/naložba: Reforma 2. Izboljšana predšolska vzgoja in izobraževanje

Vir financiranja: posojilo

Ozadje

Zahteva za korak 7.2 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi:

„Začetek veljavnosti ukrajinskega zakona o predšolski vzgoji in izobraževanju v skladu s Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovostni predšolski vzgoji. Zakon se osredotoča na naslednja glavna področja: 

– jamstva za dostop do predšolske vzgoje in izobraževanja za otroke v zgodnjem in predšolskem obdobju; 

– opredelitev pravičnih pravil za delovanje izobraževalnih subjektov na trgu izobraževalnih storitev na področju predšolske vzgoje in izobraževanja; 

– dostojni delovni pogoji za zaposlene na področju predšolske vzgoje in izobraževanja; 

– pravila za delovanje prožne in učinkovite mreže izvajalcev predšolske vzgoje in izobraževanja.“

Korak 7.2 je edini korak pri izvajanju reforme 2 v poglavju 7 (človeški kapital).

Predloženi dokazi

1)Zbirni dokument, ki ustrezno utemeljuje, kako je bil korak zadovoljivo izpolnjen v skladu z zahtevami iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta;

2)izvod ukrajinskega zakona št. 3788-IX z dne 6. junija 2024 o predšolski vzgoji in izobraževanju;

3)izvod ukrajinskega zakona št. 4059-IX z dne 19. novembra 2024 o proračunu za leto 2025 o spremembi datuma začetka veljavnosti zakona št. 3788-IX.

Analiza

Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 7.2.

Cilj reforme 2 v poglavju 7 (človeški kapital) je zagotoviti dostop do kakovostne predšolske vzgoje in izobraževanja, da bi se povečala vključenost žensk s predšolskimi otroki na trg dela. V ta namen je ukrajinski parlament 6. junija 2024 sprejel zakon št. 3788-IX o predšolski vzgoji in izobraževanju. Ta zakon, kakor je bil spremenjen s členom 31(2) zakona št. 4059-IX, je začel veljati 1. januarja 2025.

Eno od temeljnih načel zakona je dostopnost, ki zagotavlja, da sta vzgoja in izobraževanje za otroke v zgodnjem in predšolskem obdobju otrokom na voljo ne glede na njihovo lokacijo in višino dohodka. Vsakemu otroku, ne glede na status, bosta zagotovljena brezplačna predšolska vzgoja in izobraževanje v državnih in občinskih zavodih.

Za izboljšanje dostopnosti zakon določa ključne vidike za različne akterje in organe, ki sodelujejo pri izvajanju predšolske vzgoje izobraževanja, vključno z državnimi organi, lokalnimi upravnimi organi in vodstvi predšolskih zavodov. Ti vidiki so povezani z ozemeljsko dostopnostjo, bližino in ustreznostjo stavb za zagotavljanje storitev vzgoje in izobraževanja.

Zakon uvaja splošni okvir za ureditev sistema predšolske vzgoje in izobraževanja ter vzpostavlja enake pogoje za delovanje različnih izvajalcev z določitvijo pravnih, organizacijskih in ekonomskih načel sistema. Ta nova pravila se uporabljajo za vse subjekte (javne in zasebne), ki zagotavljajo storitve predšolske vzgoje in izobraževanja. Na centralni ravni mora vlada razviti nacionalne standarde predšolske vzgoje in izobraževanja. Na lokalni ravni bo vsak predšolski zavod razvil programe vzgoje in izobraževanja, ki bodo upoštevali nacionalne standarde in bodo v skladu z njimi. Za spremljanje kakovosti sistema predšolske vzgoje in izobraževanja ter zagotavljanje njegove skladnosti z nacionalnimi standardi zakon vzpostavlja notranji in zunanji sistem zagotavljanja kakovosti.

Z zakonom se izboljšujejo delovni pogoji za vse zaposlene v sektorju predšolske vzgoje in izobraževanja, med drugim z določbami, ki urejajo razmerje med osebjem in vodji zavodov. Ureja delovni čas, da bi se zmanjšala delovna obremenitev pedagoškega osebja. Poleg tega se z njim uvaja možnost, da lahko vodstvo predšolskih zavodov svojim zaposlenim zagotovi plače in denarne nagrade, ki presegajo zneske, določene na centralni ravni.

Zakon določa jasne odgovornosti, pravice in obveznosti izvajalcev predšolske vzgoje in izobraževanja. Za spodbujanje izmenjav in mreženja lahko predšolski zavodi ustanovijo skupne pedagoške svete, ki združujejo pedagoško osebje iz različnih zavodov. Zakon prav tako spodbuja in podpira sodelovanje med izvajalci predšolske vzgoje in izobraževanja iz Ukrajine in iz tujine.

Na splošno je zakon o predšolski vzgoji in izobraževanju v skladu s splošnimi načeli Priporočila Sveta o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok. To vključuje splošni cilj zakona, tj. vzpostavitev pravnega okvira za urejanje predšolske vzgoje in izobraževanja v Ukrajini, ter cilj izboljšanja dostopnosti, cenovne sprejemljivosti in vključevalnosti storitev predšolske vzgoje in varstva.

Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno

Naziv koraka: Sprejetje strategije za razvoj ukrajinske kulture

Povezana reforma/naložba: Reforma 9. Izboljšan kulturni razvoj

Vir financiranja: posojilo

Ozadje

Zahteva za korak 7.11 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi:

„Sprejetje odloka kabineta ministrov o odobritvi strategije za razvoj ukrajinske kulture. Strategija se osredotoča na naslednja glavna področja:

– ohranjanje, varovanje in spodbujanje ukrajinske kulturne dediščine in javne lastnine kot sestavnega dela skupnega evropskega kulturnega prostora, ohranjanje nacionalnega spomina;

– zagotavljanje visokokakovostnih in dostopnih kulturnih storitev ter priložnosti za ustvarjalno samouresničevanje ljudi;

– krepitev zmogljivosti ukrajinskih kulturnih institucij za izboljšanje dostopnosti, izmenjavo najboljših praks kulturnega udejstvovanja ter krepitev mednarodnih kulturnih povezav;

– podpora sektorju ustvarjalnih industrij kot gonilni sili socialnih inovacij in zaposlovanja, krepitev institucionalnih zmogljivosti ustvarjalnih industrij.“

Korak 7.11 je edini korak pri izvajanju reforme 9 v poglavju 7 (človeški kapital).

Predloženi dokazi

1)Zbirni dokument, ki ustrezno utemeljuje, kako je bil korak zadovoljivo izpolnjen v skladu z zahtevami iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta;

2)izvod resolucije kabineta ministrov št. 293-r z dne 28. marca 2025 o odobritvi strategije za razvoj kulture v Ukrajini za obdobje 2025–2030;

3)izvod strategije za razvoj kulture v Ukrajini za obdobje 2025–2030 kot priloge k resoluciji št. 293-r z dne 28. marca 2025.

Analiza

Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 7.11.

Cilj reforme 9 v poglavju 7 (človeški kapital) je spodbujati ukrajinsko kulturno dediščino. V ta namen je bila z odlokom št. 293-r z dne 28. marca 2025 sprejeta strategija za razvoj ukrajinske kulture za obdobje do leta 2030.

Strategija določa cilje in z njimi povezane ukrepe za razvoj ukrajinske kulture do leta 2030. Strateški cilji so: (i) varovanje, ohranjanje in promocija kulturne dediščine in kulturnih vrednot ukrajinskega naroda, (ii) krepitev človeškega kapitala z izboljšanimi kulturnimi storitvami, (iii) izboljšanje institucionalne zmogljivosti sektorjev kulture in ustvarjalnih industrij ter (iv) nadaljnje vključevanje ukrajinske kulture v evropske in svetovne kulturne procese.

Za zaščito, ohranjanje in promocijo kulturne dediščine strategija vključuje ukrepe za izboljšanje upravljanja kulturne dediščine tako za materialne (premične in nepremične) kot tudi nematerialne kulturne dobrine.

Ti ukrepi obsegajo pregled regulativnega okvira za varstvo kulturne dediščine, uvedbo učinkovitega sistema za oceno izgub in tveganj za kulturne dobrine ter izboljšanje postopka evakuacije muzejskih zbirk v primeru varnostnih groženj.

Nadaljnji ukrepi obsegajo razvoj sodobne digitalne infrastrukture za dokumentiranje snovne in nesnovne kulturne dediščine, izboljšanje metod obnove nepremične kulturne dediščine, poškodovane ali uničene med sovražnostmi, vključevanje kulturnih praks v izobraževanje za zagotavljanje ohranjanja nacionalnega spomina ter uvedbo izobraževalnih programov za strokovnjake s področja kulturne dediščine.

Za krepitev človeškega kapitala strategija predvideva ukrepe za izboljšanje kakovosti kulturnih storitev in spodbujanje ustvarjalnega samouresničevanja ljudi. Takšni ukrepi so usmerjeni v razširjanje dostopnosti do visokokakovostnih kulturnih storitev v ukrajinskem jeziku prek digitalne tehnologije, olajšanje dostopa do financiranja projektov v ustvarjalnem sektorju, vzpostavitev namenskih programov usposabljanja za podporo ustvarjalnemu podjetništvu ter ozaveščanje o pravicah intelektualne lastnine za ustvarjalne izdelke.

Za izboljšanje institucionalnih zmogljivosti v kulturnem sektorju strategija vključuje ukrepe za pregled učinkovitosti sistemov upravljanja in financiranja kulturnih institucij, izboljšanje njihovega dostopa do digitalnih storitev ter spodbujanje medsektorskih partnerstev.

Strategija predvideva tudi ukrepe za nadaljnje vključevanje ukrajinske kulture na evropski in mednarodni ravni. To vključuje spodbujanje sodelovanja s kulturnimi institucijami v partnerskih državah prek programov izmenjav in sofinanciranja ustvarjalnih izdelkov, širitev prisotnosti ukrajinskih izvajalcev dejavnosti v ustvarjalni industriji na mednarodnih trgih ter zagotavljanje dejavne udeležbe Ukrajine v dejavnostih mednarodnih organizacij na področju kulture in ustvarjalnosti, na primer prek programa Ustvarjalna Evropa.

Nazadnje, ukrepi za podporo sektorju ustvarjalnih industrij vključujejo pregled sistema poklicnih kvalifikacij in promocijo sodobne umetnosti kot gonilne sile družbenih inovacij z boljšim dostopom do financiranja projektov sodobne umetnosti na nacionalni in lokalni ravni.

Ukrepi se osredotočajo tudi na izboljšanje zmogljivosti, upravljanja in sistemov financiranja glavnih ukrajinskih javnih institucij v ustvarjalnem sektorju, kot sta ukrajinska državna agencija za film in ukrajinski inštitut za knjigo.

Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno

Naziv koraka: Začetek veljavnosti zakonodaje za javna posvetovanja o javni politiki z odlogom začetka uporabe

Povezana reforma/naložba: Reforma 2. Večja vključenost državljanov v postopek odločanja na lokalni ravni

Vir financiranja: posojilo

Ozadje

Zahteva za korak 9.4 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi:

„Začetek veljavnosti ukrajinskega zakona o javnih posvetovanjih, ki se začne uporabljati v 12 mesecih od datuma prenehanja ali preklica vojnega stanja v Ukrajini. Z zakonom bo uveden pravni mehanizem za javna posvetovanja med oblikovanjem in izvajanjem javne politike, ki bo obravnaval vprašanja lokalnega pomena, s čimer se bodo vzpostavili predpogoji za usklajeno, uspešno in učinkovito oblikovanje politik in odločanje.“

Korak 9.4 je edini korak pri izvajanju reforme 2 v poglavju 9 (decentralizacija in regionalna politika).

Predloženi dokazi

1)Zbirni dokument, ki ustrezno utemeljuje, kako je bil korak zadovoljivo izpolnjen v skladu z zahtevami iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta;

2)izvod ukrajinskega zakona št. 3841-IX z dne 20. junija 2024 o javnih posvetovanjih.

Analiza

Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 9.4.

Cilj reforme 2 v poglavju 9 (decentralizacija in regionalna politika) je povečati udeležbo državljanov in njihovo aktivno sodelovanje v lokalnih postopkih odločanja. V ta namen je 20. junija 2024 začel veljati zakon o javnih posvetovanjih, ki se bo začel uporabljati v 12 mesecih po datumu prenehanja ali preklica vojnega stanja v Ukrajini.

Zakon določa pravni mehanizem za javna posvetovanja i) za razvoj, oblikovanje in izvajanje državne politike, ii) za obravnavanje vprašanj lokalnega pomena s programskimi dokumenti ter iii) za pripravo pravnih aktov.

Zakon določa organe, ki morajo obvezno izvesti javna posvetovanja, splošna načela, ki bi morala veljati za postopek, in seznam izjem od te obveznosti.

Zakon podrobneje določa postopke, ki bi se morali uporabljati za izvajanje javnih posvetovanj, vključno z oblikami, v katerih naj bi ta potekala, minimalnimi časovnimi okviri za sodelovanje javnosti in posebnim postopkom za posvetovanja, ki jih izvede ukrajinski parlament.

Zakon določa tudi zahteve za spremljanje, poročanje in razširjanje predloženih prispevkov k javnemu posvetovanju in njegovih rezultatov.

Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno

Naziv koraka: Vzpostavitev avtomatiziranega sistema za javno spremljanje zemljiških razmerij

Povezana reforma/naložba: Reforma 2. Zagotavljanje delujočega trga zemljišč

Vir financiranja: posojilo

Ozadje

Zahteva za korak 12.3 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi:

„Delovati začne avtomatiziran sistem za javno spremljanje zemljiških razmerij, ki deluje v okviru državnega zemljiškega katastra. V okviru programske opreme državnega zemljiškega katastra začne delovati geoinformacijski sistem za množično ocenjevanje zemljišč.“

Korak 12.3 je edini korak pri izvajanju reforme 2 v poglavju 12 (agroživilski sektor).

Predloženi dokazi

1)Zbirni dokument, ki ustrezno utemeljuje, kako je bil korak zadovoljivo izpolnjen v skladu z zahtevami iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta;

2)izvod resolucije kabineta ministrov št. 474 z dne 12. maja 2023 o javnem spremljanju zemljiških razmerij;

3)izvod dokumenta o postopku za izvajanje javnega spremljanja zemljiških razmerij in spremljanja trga zemljišč v njegovem okviru kot priloge k resoluciji št. 474 z dne 12. maja 2023;

4)izvod odloka državnega zemljiškega katastra št. 120 z dne 31.marca 2025 o odobritvi seznama podatkov o rezultatih javnega spremljanja zemljiških razmerij;

5)izvod seznama podatkov o rezultatih javnega spremljanja zemljiških razmerij, ki se razkrijejo, kot priloge k odloku št. 120 z dne 31. marca 2025;

6)povezava do spletnega mesta sistema za javno spremljanje zemljiških razmerij: https://monitoring.land.gov.ua/ ;

7)izvod resolucije kabineta ministrov št. 1078 z dne 13. oktobra 2023 o nekaterih vprašanjih v zvezi z izvajanjem pilotnega projekta množičnega ocenjevanja zemljišč;

8)izvod dokumenta o postopku za izvajanje pilotnega projekta množičnega ocenjevanja zemljišč kot priloge k resoluciji št. 1078 z dne 13. oktobra 2023;

9)izvod odloka državnega zemljiškega katastra št. 121 z dne 31. marca 2025 o objavi rezultatov pilotnega projekta množičnega ocenjevanja zemljišč;

10)povezava in začasni prijavni podatki za spletno mesto „Geoinformacijski sistem za množično ocenjevanje zemljišč“ https://e.land.gov.ua/services .

Analiza

Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 12.3.

Cilj reforme 2 v poglavju 12 (agroživilski sektor) je izboljšati delujoči trg zemljišč. V ta namen sta začela delovati avtomatiziran sistem za javno spremljanje zemljiških razmerij in geoinformacijski sistem za množično ocenjevanje zemljišč.

Z interakcijo obeh sistemov z drugimi obstoječimi državnimi informacijskimi sistemi se dodatno izboljšujejo mehanizmi nadzora in odločanja na področju zemljiških razmerij. Sistema omogočata določanje transakcijskih cen za zemljiška razmerja (nakup, najem in podnajem zemljišč) ter postavljata temelje za nadaljnje izboljšanje sistema obdavčitve v skladu s svetovnimi praksami obdavčitve nepremičnin.

Postopek za izvajanje javnega spremljanja zemljiških razmerij in spremljanja trga zemljišč v njegovem okviru (v nadaljnjem besedilu: postopek spremljanja zemljišč), kot je bil odobren z resolucijo kabineta ministrov št. 474 z dne 12. maja 2023 o javnem spremljanju zemljiških razmerij, določa, da avtomatizirani sistem za javno spremljanje zemljiških razmerij omogoča avtomatizirano zbiranje, shranjevanje, združevanje in objavo informacij o stanju zemljiških razmerij.

V skladu s postopkom spremljanja zemljišč je bil z odlokom državnega zemljiškega katastra št. 120 z dne 31. marca 2025 odobren seznam podatkov, ki se objavijo v splošni obliki (besedilni, grafični, kartografski ali tabelarni) v programski opremi avtomatiziranega sistema za javno spremljanje zemljiških razmerij. Sistem je dostopen prek spletnega mesta: https://monitoring.land.gov.ua/ . Glavne funkcionalnosti sistema so javno dostopne. Registrirani uporabniki imajo na voljo dodatne funkcionalnosti.

Avtomatizirani sistem za javno spremljanje zemljiških razmerij je že začel delovati, vendar bo njegova uvedba postopna. V času ocenjevanja je sistem deloval v poskusni fazi v realnih pogojih, da bi preverili njegove funkcionalnosti in ugotovili morebitne napake ali ranljivosti.

V dokumentu o postopku za izvajanje pilotnega projekta množičnega ocenjevanja zemljišč, kot je bil odobren z resolucijo kabineta ministrov št. 1078 o nekaterih vprašanjih v zvezi z izvajanjem pilotnega projekta množičnega ocenjevanja zemljišč, je geoinformacijski sistem za množično ocenjevanje zemljišč opredeljen kot orodje za avtomatizacijo postopka izvajanja in posodabljanja ocenjevanja zemljišč za posamezne parcele ter za zagotovitev javnega dostopa do rezultatov. Zahteva se tudi, da je geoinformacijski sistem integriran s programsko opremo državnega zemljiškega katastra.

Z odlokom državnega zemljiškega katastra št. 121 z dne 31. marca 2025 o objavi rezultatov pilotnega projekta množičnega ocenjevanja zemljišč je dovoljena objava najnovejših rezultatov množičnega ocenjevanja kmetijskih zemljišč na podlagi regresijskega modela na spletnem mestu državnega zemljiškega katastra. Geoinformacijski sistem za množično ocenjevanje zemljišč je dostopen prek spletnega mesta državnega zemljiškega katastra: https://e.land.gov.ua/services .

Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno

Naziv koraka: Sprejetje dolgoročnega načrta za namakalni sistem

Povezana reforma/naložba: Reforma 5. Dolgoročni razvoj namakalnega sistema za povečanje odpornosti sektorja na podnebne spremembe

Vir financiranja: posojilo

Ozadje

Zahteva za korak 12.7 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi:

„Sprejetje dolgoročnega načrta za razvoj namakalnega sistema. Načrt se osredotoča na naslednja glavna področja:

– prednostne naloge v sektorju namakanja na podlagi analize vseh gospodarskih koristi;

– uskladitev s strategijo za vodni sektor in načeli upravljanja povodij;

– ocena potrebnih javnih in drugih naložb ter potrebe po nadaljnji privatizaciji; – razsežnost upravljanja/vodenja sektorja;

– okoljska presoja, ki jo je treba izvesti za vsak projekt obnove ali gradnje v skladu s priporočilom EU o presoji vplivov na okolje in strateški presoji vplivov na okolje ter ukrajinsko zakonodajo na tem področju.“

Korak 12.7 je edini korak pri izvajanju reforme 5 v poglavju 12 (agroživilski sektor).

Predloženi dokazi

1)Zbirni dokument, ki ustrezno utemeljuje, kako je bil korak zadovoljivo izpolnjen v skladu z zahtevami iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta;

2)izvod odloka kabineta ministrov št. 280-p z dne 25. marca 2025 o odobritvi dolgoročnega načrta za razvoj namakalnega sistema Ukrajine do leta 2050;

3)izvod dolgoročnega načrta za razvoj namakalnega sistema Ukrajine do leta 2050 kot priloge k odloku št. 280-p z dne 25. marca 2025.

Analiza

Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 12.7.

Cilj reforme 5 v poglavju 12 (agroživilski sektor) je zagotoviti dolgoročno in trajnostno načrtovanje namakalne infrastrukture za povečanje odpornosti agroživilskega sektorja na podnebne spremembe. V ta namen je kabinet ministrov z odlokom št. 280-p z dne 25. marca 2025 sprejel dolgoročni načrt za razvoj namakalnega sistema Ukrajine do leta 2050 (v nadaljnjem besedilu: načrt).

V načrtu so določene ključne prednostne naloge za namakalni sektor na podlagi analize vseh njegovih gospodarskih koristi. Določena je smer razvoja namakalne infrastrukture do leta 2050, s cilji in dejavnostmi za prvo fazo izvajanja do leta 2030. Ta začetna faza bo osredotočena na pilotne projekte v oblasteh Odesa, Mikolajiv in Zaporožje.

Načrt vključuje tudi dejavnosti za spodbujanje trajnostnega kmetijstva in blažitev vpliva podnebnih sprememb. V njem so ocenjene gospodarske koristi prve faze izvajanja na treh glavnih področjih: 2 371,6 milijona UAH (približno 51,3 milijona EUR) prihodkov zaradi povečanih donosov na dodatno namakanih zemljiščih, 587,5 milijona UAH (približno 12,7 milijona EUR) prihrankov zaradi zmanjšanja izgub vode in 445 milijonov UAH (približno 9,6 milijona EUR) prihrankov zaradi prihrankov energije na črpališčih.

Načrt je usklajen z ukrajinsko strategijo za vodo za obdobje do leta 2050, ki jo je kabinet ministrov odobril leta 2022, in z načeli upravljanja povodij. Razvoj namakalne infrastrukture se bo izvajal v skladu z načrti upravljanja povodij, s čimer bo zagotovljeno ohranjanje vodnih virov.

V načrtu je poudarjena potreba po javnih in drugih naložbah ter po nadaljnji privatizaciji. Za izvajanje načrta bodo potrebne naložbe v višini 4 644,3 milijona UAH (približno 100,5 milijona EUR). Predhodne ocene načrta kažejo, da bo za razvoj infrastrukture za predelavo vode potrebnih dodatnih 24 360,9 milijona UAH (približno 527,2 milijona EUR) od mednarodnih finančnih institucij in zasebnih vlagateljev.

V načrtu je predvideno, da bodo glavni infrastrukturni objekti ostali v državni lasti in jih bo upravljala država v javnem interesu. Prav tako je predvideno, da bo 60 % regionalnih namakalnih sistemov in 100 % lokalnih namakalnih sistemov prenesenih na organizacije uporabnikov vode ali zasebne lastnike. To bo kmetom omogočilo samostojno vlaganje v namakalno infrastrukturo. Priprave na privatizacijo črpališč bodo zaključene do leta 2030.

Načrt se osredotoča na izboljšanje upravljanja in vodstvene strukture namakalnega sektorja. Namakalna infrastruktura se bo upravljala kot enoten, tehnološko celovit sistem, skladen z ekološkimi omejitvami. Funkcije upravljanja voda bodo ločene od funkcij namakalne infrastrukture.

V načrtu je predvidena vzpostavitev organizacij uporabnikov vode z večjo vlogo pri upravljanju sektorja. Vključuje tudi ukrepe za krepitev zmogljivosti organov lokalne samouprave, lokalnih državnih uprav in kmetijskih proizvajalcev pri upravljanju namakalnih sistemov in uvajanju sodobnih tehnologij v namakalni sektor.

Nacionalno spremljanje izvajanja načrta bo potekalo vsako leto, celovit pregled njegovih ciljev in prednostnih nalog pa bo opravljen vsakih pet let.

Presoje vplivov na okolje bodo za sanacijske ali gradbene projekte izvedene v skladu s priporočili EU na tem področju, saj se bo načrt izvajal v skladu z ukrajinskima zakonoma o strateški presoji vplivov na okolje in o presoji vplivov na okolje.

Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno

Naziv koraka: Vzpostavitev posodobljenega e-kabineta uporabnikov podtalja

Povezana reforma/naložba: Reforma 2. Izboljšani upravni postopki

Vir financiranja: posojilo

Ozadje

Zahteva za korak 13.5 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi:

„Delovati začne posodobljen e-kabinet uporabnikov podtalja z dodatnimi funkcionalnostmi dostopa do državnega registra posebnih dovoljenj za uporabo podtalja, ki omogoča predložitev vloge in pridobitev e-licenc (izvleček iz registra) ter dostop do digitalnih geoloških podatkov.“

Korak 13.5 je prvi od treh korakov pri izvajanju reforme 2 v poglavju 13 (upravljanje kritičnih surovin). Sledita mu korak 13.3 (ki ga je treba izvesti do drugega četrtletja 2025) o objavi seznama naložbenih projektov za pridobivanje kritičnih surovin in korak 13.4 (ki ga je treba izvesti do drugega četrtletja 2025) o objavi mednarodnih razpisov v okviru sporazuma o delitvi proizvodov za zagotavljanje njihove preglednosti.

Predloženi dokazi

1)Zbirni dokument, ki ustrezno utemeljuje, kako je bil korak zadovoljivo izpolnjen v skladu z zahtevami iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta;

2)izvod odloka ukrajinske državne službe za geologijo in podtalje št. 602 z dne 26. decembra 2024 o uvedbi poskusnega delovanja določenih komponent enotnega državnega elektronskega geoinformacijskega sistema za uporabo podtalja;

3)izvod odloka ukrajinske državne službe za geologijo in podtalje št. 109 z dne 1. aprila 2025 o začetku komercialnega delovanja državnega registra posebnih dovoljenj za uporabo podtalja;

4)izvod licence za uporabo programske opreme, na kateri temeljijo nove komponente enotnega državnega elektronskega geoinformacijskega sistema;

5)izvod potrdila o dokončanju del;

6)povezava do posodobljenega e-kabineta: https://nadra.gov.ua/entrance.

Analiza

Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 13.5.

Cilj reforme 2 v poglavju 13 (upravljanje kritičnih surovin) je optimizirati postopek in zmanjšati upravno breme za potencialne vlagatelje. Glavni namen je izboljšati preglednost, hitrost in stroškovno učinkovitost pri novih naložbenih odločitvah. V ta namen je bil z odlokom ukrajinske državne službe za geologijo in podtalje št. 109 dan v komercialno uporabo in je začel delovati posodobljen e-kabinet (državni register posebnih dovoljenj za uporabo podtalja). Na voljo je na spletnem mestu ukrajinske državne službe za geologijo in podtalje: elektronski kabinet državnega geološkega portala . 

Posodobljeni e-kabinet zagotavlja dodatne funkcionalnosti za dostop do digitalnih geoloških podatkov in omogoča vnos informacij o posebnih dovoljenjih za uporabo podtalja.

Register vsebuje podatke o datumu, obdobju veljavnosti in razlogih za izdajo posebnega dovoljenja za uporabo podtalja ter o njegovih podaljšanjih in spremembah. Nadalje vključuje vrsto in namen uporabe podtalja, informacije o lokaciji podtalja, vir financiranja za delo, ki ga mora uporabnik podtalja opraviti med uporabo podtalja (javna ali zasebna sredstva), posebne pogoje, podatke o lastništvu, podatke o odobritvi dovoljenja ter podatke o dogovoru o uporabi podtalja ali o dogovoru o delitvi proizvodnje.

Od 1. aprila 2025 se posebno dovoljenje za uporabo podtalja izdaja elektronsko (e-licenca) kot izvleček iz registra, ki se ustvari prek elektronskega kabineta enotnega geoinformacijskega sistema, elektronskega kabineta uporabnika podtalja in elektronskih kabinetov enotne okoljske platforme EcoSystem. V času ocenjevanja so informacije v izvlečku iz registra ažurne.

Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno

Naziv koraka: Sprejetje revidiranega načrta za dodelitev in uporabo radiofrekvenčnega spektra v Ukrajini

Povezana reforma/naložba: Reforma 1. Varna in učinkovita digitalna infrastruktura

Vir financiranja: posojilo

Ozadje

Zahteva za korak 14.1 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi:

„Sprejetje resolucije kabineta ministrov Ukrajine o spremembi resolucije kabineta ministrov Ukrajine o odobritvi načrta za dodelitev in uporabo radiofrekvenčnega spektra v Ukrajini. V resoluciji so opredeljene radijske tehnologije, ki se lahko uporabljajo v Ukrajini, vključno z opredelitvijo ustreznih radiofrekvenčnih pasov in radijskih storitev ter pogojev za prenehanje njihovega razvoja in uporabe, ter seznam potencialnih radijskih tehnologij za uporabo v Ukrajini, vključno z opredelitvijo ustreznih radiofrekvenčnih pasov in radijskih storitev ter pogojev za njihovo uporabo v skladu s pravnim redom EU.“

Korak 14.1 je eden od dveh korakov pri izvajanju reforme 1 v poglavju 14 (digitalna preobrazba). Izvaja se hkrati s korakom 14.2 (ki ga je prav tako treba izvesti do prvega četrtletja 2025) o začetku veljavnosti zakonodaje o krepitvi zmogljivosti za kibernetsko varnost državnih informacijskih virov in kritične informacijske infrastrukture.

Predloženi dokazi

1)Zbirni dokument, ki ustrezno utemeljuje, kako je bil korak zadovoljivo izpolnjen v skladu z zahtevami iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta;

2)izvod resolucije kabineta ministrov št. 1253 z dne 1. novembra 2024 o spremembah načrta za dodelitev in uporabo radiofrekvenčnega spektra v Ukrajini.

Analiza

Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 14.1.

Cilj reforme 1 v poglavju 14 (digitalna preobrazba) je okrepiti kibernetsko varnost v procesu digitalne preobrazbe. V ta namen je kabinet ministrov sprejel resolucijo, ki vsebuje revidiran načrt za dodelitev in uporabo radiofrekvenčnega spektra. S sprejeto resolucijo je spremenjena resolucija kabineta ministrov št. 1340 z dne 19. decembra 2023 o odobritvi načrta za dodelitev in uporabo radiofrekvenčnega spektra v Ukrajini.

Revidirani načrt določa dovoljene radijske tehnologije za uporabo v Ukrajini ter opredeljuje ustrezne radiofrekvenčne pasove in radijske storitve. Določa tudi pogoje za prenehanje njihovega razvoja in uporabe, hkrati pa opredeljuje seznam potencialnih radijskih tehnologij ter z njimi povezanih radiofrekvenčnih pasov in radijskih storitev, s čimer Ukrajini pomaga izboljšati telekomunikacijsko okolje v skladu s pravnim redom EU.

Strateško usklajevanje Ukrajine bi moralo spodbujati nadaljnje inovacije v telekomunikacijskem sektorju. Poleg tega je sprejetje spremenjenega načrta ključno za vzpostavitev učinkovite politike radiofrekvenčnega spektra, katere cilj so zmanjšanje morebitnega motenja, povečanje varnosti in optimizacija uporabe razpoložljivih radijskih frekvenc.

Na splošno ta resolucija pomaga Ukrajini pri njeni zavezanosti doseganju tehnološke enakopravnosti z EU, s tem pa spodbuja njeno digitalno preobrazbo.

Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno

Naziv koraka: Začetek veljavnosti zakonodaje o krepitvi zmogljivosti za kibernetsko varnost državnih informacijskih virov in kritične informacijske infrastrukture

Povezana reforma/naložba: Reforma 1. Varna in učinkovita digitalna infrastruktura

Vir financiranja: posojilo

Ozadje

Zahteva za korak 14.2 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi:

„Začetek veljavnosti ustreznih zakonodajnih aktov za uskladitev z okviroma NIS in NIS 2 (tj. Direktivo (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148). Akti se osredotočajo na naslednja glavna področja:

– urejanje obveznega izvajanja ukrepov za vzpostavitev ustreznega pravnega okvira za izvajanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in zatiranje dejanj agresije v kibernetskem prostoru v okviru vojne Ruske federacije proti Ukrajini;

– povišanje ravni zaščite državnih informacijskih virov in kritične informacijske infrastrukture pred kibernetskimi napadi;

– izboljšanje regulativnega okvira na področju kibernetske varnosti in zaščite informacij za okrepitev zmogljivosti nacionalnega sistema kibernetske varnosti za boj proti kibernetskim grožnjam.“

Korak 14.2 je drugi in zadnji korak pri izvajanju reforme 1 v poglavju 14 (digitalna preobrazba). Izvaja se hkrati s korakom 14.1 (ki ga je prav tako treba izvesti do prvega četrtletja 2025) o sprejetju revidiranega načrta za dodelitev in uporabo radiofrekvenčnega spektra v Ukrajini.

Predloženi dokazi

1)Zbirni dokument, ki ustrezno utemeljuje, kako je bil korak zadovoljivo izpolnjen v skladu z zahtevami iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta;

2)izvod ukrajinskega zakona št. 4336-IX z dne 27. marca 2025 o spremembah nekaterih ukrajinskih zakonov o varstvu informacij ter kibernetski obrambi državnih informacijskih virov in objektov kritične informacijske infrastrukture;

3)izvod resolucije kabineta ministrov št. 447 z dne 28. marca 2025 o spremembah nekaterih resolucij kabineta ministrov Ukrajine glede kibernetske varnosti državnih informacijskih virov in kritične informacijske infrastrukture;

4)izvod protokola o nameri med ukrajinskim ministrstvom za digitalno preobrazbo, ukrajinsko državno službo za posebne komunikacije in varstvo informacij ter nacionalno komisijo za državno regulacijo elektronskih komunikacij, radiofrekvenčnega spektra in izvajanja poštnih storitev z dne 28. maja 2025.

Analiza 

Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 14.2. 

Cilj reforme 1 v poglavju 14 (digitalna preobrazba) je okrepiti kibernetsko varnost v procesu digitalne preobrazbe. V ta namen je ukrajinski parlament sprejel ukrajinski zakon št. 4336-IX z dne 27. marca 2025 o spremembah nekaterih ukrajinskih zakonov o varstvu informacij ter kibernetski obrambi državnih informacijskih virov in objektov kritične informacijske infrastrukture. Zakon je začel veljati 18. aprila 2025.

Z zakonom so uvedeni ukrepi za kibernetsko varnost na podlagi načel iz Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2). Z zakonom naj bi se okrepila splošna zmogljivost nacionalnega sistema kibernetske varnosti za obravnavo in zmanjševanje kibernetskih groženj.

Vzpostavlja se odporen in skladen nacionalni okvir, namenjen preprečevanju in odkrivanju kibernetske agresije v okviru ruske invazije na Ukrajino ter boju proti njej. V ta namen se z zakonom vzpostavlja nacionalni sistem za izmenjavo informacij o kibernetskih incidentih, kibernetskih napadih in kibernetskih grožnjah. Zakon določa opredelitev ključnih deležnikov, kot so organi, ki upravljajo kritično infrastrukturo in državne informacijske vire, ter razmejitev njihovih obveznosti.

V njem so opisane tudi odgovornosti skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (skupine CSIRT) in pristojnih organov v zvezi z zbiranjem, varstvom in razkritjem ustreznih informacij. Poleg tega je z zakonom vzpostavljen nacionalni sistem odzivanja na kibernetske incidente, pri čemer so določeni jasne vloge in odgovornosti na nacionalni, sektorski, regionalni in funkcionalni ravni ter postopki za zagotovitev učinkovitega usklajevanja med temi akterji.

Zakon je namenjen okrepitvi zaščite državnih informacijskih virov in kritične informacijske infrastrukture pred kibernetskimi napadi. Določa uvedbo sistema za odkrivanje ranljivosti specifično za informacijske in komunikacijske sisteme, s katerimi se upravljajo državni informacijski viri ali ki se uporabljajo za objekte kritične infrastrukture. Ti ukrepi so namenjeni podpori proaktivnemu prepoznavanju in odpravljanju groženj v ključnih tehnoloških sredstvih.

Zakon uvaja reformo regulativne ureditve glede kibernetske varnosti in varstva informacij. Regulativni okvir vključuje zahteve za kibernetsko varnost in varstvo informacij ter postopke za izvajanje varnostnih ukrepov v informacijskih in komunikacijskih sistemih, ki obdelujejo državne informacije ali podatke z omejenim dostopom. Poleg tega zakon določa splošne zahteve glede poklicnih kvalifikacij in preverjanja preteklosti osebja, ki opravlja naloge na področju kibernetske varnosti, zlasti tistih, ki upravljajo občutljive ali kritične informacije.

Prav tako se z njim zahteva izvajanje strukturiranih programov usposabljanja, rednih vaj in ciljno usmerjenih informativnih sestankov za strokovnjake za kibernetsko varnost. Te dejavnosti krepitve zmogljivosti zajemajo tudi posameznike, ki so zadolženi za varovanje kritične infrastrukture, in tiste, ki opravljajo vodilne funkcije v državni upravi, s čimer se zagotavlja visoka raven pripravljenosti in odpornosti.

Opis reforme 1 v poglavju 14 (digitalna preobrazba) se nanaša tudi na sprejetje zakonodajnih aktov, s katerim se postavijo temelji za izvajanje zbirke orodij EU za varnost 5G. V ta namen je bil 28. maja 2025 med pristojnimi organi sprejet protokol o nameri. Protokol določa strukturiran časovni načrt za začetek izvajanja priporočil Evropske komisije glede kibernetske varnosti 5G, in sicer z opredelitvijo in oceno sedanjih in nastajajočih tveganj, uskladitvijo nacionalne zakonodaje z zahtevami EU ter sodelovanjem v posvetovanjih z Evropsko komisijo, Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in državami članicami.

Z njim se zahtevajo sprejetje potrebnih zakonodajnih sprememb, določitev dobaviteljev z visokim tveganjem z ustreznimi omejitvami uporabe ter izdaja podrobnih smernic operaterjem elektronskih komunikacij.

Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno

Naziv koraka: Sprejetje akcijskega načrta za digitalizacijo javnih storitev do leta 2026

Povezana reforma/naložba: Reforma 2. Digitalizacija javnih storitev

Vir financiranja: posojilo

Ozadje

Zahteva za korak 14.3 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi:

„Sprejetje odloka kabineta ministrov Ukrajine o odobritvi akcijskega načrta za digitalizacijo javnih storitev do leta 2026. Akcijski načrt se osredotoča na naslednja glavna področja:

– okrevanje;

– izobraževanje;

– zdravstveno varstvo;

– storitve za veterane;

– vojaška dolžnost;

– carina;

– e-socialno področje.“

Korak 14.3 je prvi od dveh korakov pri izvajanju reforme 2 v poglavju 14 (digitalna preobrazba). Sledi mu korak 14.4 (ki ga je treba izvesti do drugega četrtletja 2026) o začetku veljavnosti pravnega akta, ki podpira sheme elektronske identifikacije, usklajene z uredbo eIDAS.

Predloženi dokazi

1)Zbirni dokument, ki ustrezno utemeljuje, kako je bil korak zadovoljivo izpolnjen v skladu z zahtevami iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta;

2)izvod odloka kabineta ministrov št. 263-p z dne 21. marca 2025 o odobritvi akcijskega načrta za prehod javnih storitev na elektronsko obliko do leta 2026.

Analiza

Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 14.3.

Cilj reforme 2 v poglavju 14 (digitalna preobrazba) je poenostaviti interakcijo med državo in državljani z digitalizacijo javnih storitev. V ta namen je kabinet ministrov z odlokom št. 263-p z dne 21. marca 2025 odobril akcijski načrt, ki se osredotoča na naslednja ključna področja: okrevanje, izobraževanje, zdravstveno varstvo, storitve za veterane, vojaško dolžnost, carino in e-socialno področje. Akcijski načrt predvideva prehod nekaterih javnih storitev na elektronsko obliko na teh ključnih področjih do leta 2026.

Kar zadeva okrevanje, je cilj akcijskega načrta zagotoviti dostop do informacij o škodi na nepremoženjskih pravicah posameznikov in s tem izboljšati učinkovitost. Na področju izobraževanja načrt uvaja elektronsko izdajanje spričeval, ki zagotavlja varno in dostopno priznavanje izobraževalnih dosežkov. Na področju zdravstvenega varstva načrt predvideva okrepitev digitalizacije z uveljavljanjem dobre proizvodne prakse za zdravila ter omogočanjem elektronskega izdajanja licenc za proizvodnjo in prodajo zdravil.

Akcijski načrt se osredotoča tudi na izboljšanje storitev za veterane z omogočanjem elektronske obdelave statusa veterana in invalidskih pokojnin. Za vojaške uslužbence načrt vključuje digitalno upravljanje ugodnosti, kot so stanovanja in pokojnine.

Poleg tega je cilj načrta racionalizirati carinske postopke z elektronsko predložitvijo in upravljanjem licenc in dovoljenj.

Nazadnje, načrt na socialnem področju v ospredje postavlja digitalno zagotavljanje osnovnih storitev, kot sta spletna registracija in upravljanje stanovanjskih pravic.

Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno

Naziv koraka: Začetek veljavnosti zakonodaje o državni politiki o podnebju

Povezana reforma/naložba: Reforma 2. Podnebna politika

Vir financiranja: posojilo

Ozadje

Zahteva za korak 15.2 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi:

„Začetek veljavnosti ukrajinskega zakona o temeljnih načelih državne politike o podnebju. Zakon se osredotoča na naslednja glavna področja:

– cilji in osnovna načela državne politike o podnebju;

– upravljavski organi na področju podnebnih sprememb;

– strateško načrtovanje na področju podnebnih sprememb;

– mehanizmi in orodja za doseganje podnebnih ciljev;

– nacionalni okvir za spremljanje izvajanja politik in ukrepov ter napovedovanje na področju podnebnih sprememb;

– znanstveni in strokovni svet za podnebne spremembe in ohranitev ozonskega plašča;

– nacionalni sistem popisa antropogenih emisij iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov;

– mednarodno sodelovanje na področju podnebnih sprememb.“

Korak 15.2 je prvi od treh korakov pri izvajanju reforme 2 v poglavju 15 (zeleni prehod in varstvo okolja). Sledita mu korak 15.4 (ki ga je treba izvesti do tretjega četrtletja 2025) o sprejetju drugega nacionalno določenega prispevka Ukrajine k Pariškemu sporazumu in korak 15.3 (ki ga je treba izvesti do četrtega četrtletja 2025) o sprejetju resolucije o znanstvenem in strokovnem svetu za podnebne spremembe in ohranitev ozonskega plašča.

Predloženi dokazi

1)Zbirni dokument, ki ustrezno utemeljuje, kako je bil korak zadovoljivo izpolnjen v skladu z zahtevami iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta;

2)izvod ukrajinskega zakona št. 3991-IX z dne 30. oktobra 2024 o temeljnih načelih državne politike o podnebju.

Analiza

Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 15.2.

Cilj reforme 2 v poglavju 15 (zeleni prehod in varstvo okolja) je vzpostaviti strukturo za podnebno upravljanje ter ustrezen mehanizem za razvoj in izvajanje državne politike na področju podnebnih sprememb v Ukrajini. V ta namen ukrajinska državna politika o podnebju, opisana v zakonu št. 3991-IX, opredeljuje ključne mehanizme in cilje podnebnega upravljanja.

Cilj ukrajinske državne politike o podnebju je doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, z vmesnim ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za najmanj 65 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Srednjeročne ambicije vključujejo zmanjšanje antropogenih emisij toplogrednih plinov, povečanje uporabe obnovljivih virov energije, zmanjšanje skupne energetske intenzivnosti in spodbujanje nizkoogljičnih tehnologij. Dolgoročni cilji se v skladu s Pariškim sporazumom osredotočajo na omejitev dviga globalne temperature na precej manj kot 2 stopinji Celzija ter prizadevanje za omejitev na 1,5 stopinje Celzija. Vodilna načela ukrajinske državne politike o podnebju poudarjajo enakost spolov, različno odgovornost in podnebno nevtralnost. Dodatna ključna načela vključujejo dajanje prednosti energetski učinkovitosti in izvajanje načela odgovornosti povzročitelja.

Ključni organi, pristojni za vodenje državne politike o podnebju, so ukrajinski parlament, kabinet ministrov in namenski osrednji izvršilni organi, kot je znanstveni in strokovni svet. Parlament je odgovoren za opredelitev temeljnih načel državne politike o podnebju in za izvajanje parlamentarnega nadzora nad njenim izvajanjem. To vključuje prejemanje letnih poročil o napredku od kabineta ministrov.

Politika vzpostavlja nacionalni sistem, v katerem osrednji izvršilni organi vsako leto poročajo kabinetu ministrov o izvajanju in rezultatih ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, s čimer se zagotavlja izpolnjevanje nacionalnih in mednarodnih obveznosti.

Znanstveni in strokovni svet ocenjuje te politike z vidika učinkovitosti in skladnosti ter zagotavlja napovedi, rezultati spremljanja pa so vključeni v vladna poročila in se po potrebi uporabijo za prilagoditev politik.

Kabinet ministrov je zadolžen za določanje prednostnih nalog in izvajanje medsektorske državne politike o podnebju, usklajevanje prizadevanj med resornimi ministrstvi ter izdajo pravnih aktov, ki podpirajo to politiko, kot so prispevki Ukrajine k Pariškemu sporazumu.

Osrednji izvršilni organi so zadolženi za oblikovanje in izvajanje državnih politik na določenih področjih, opredeljenih v državni politiki o podnebju. Kabinet ministrov mora vsakih pet let posodobiti dolgoročno strategijo za nizkoogljični razvoj Ukrajine, da se zagotovi dinamičen in odziven pristop k podnebnim spremembam.

Mehanizmi za doseganje podnebnih ciljev vključujejo fiskalne instrumente, namenjene zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, kot so davki, subvencije in spodbude za uvajanje nizkoogljičnih tehnologij. Poleg tega so vzpostavljeni posebni podporni mehanizmi za pomoč podjetjem pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, ki vključujejo finančno ali tehnično pomoč za spodbujanje prehoda na bolj trajnostno poslovanje.

Znanstveni in strokovni svet ocenjuje državne politike glede na cilje in načela državne politike o podnebju. Ocenjuje tudi učinkovitost fiskalnih instrumentov za blažitev podnebnih sprememb.

Z ukrajinsko državno politiko o podnebju se dodatno utrjuje že obstoječi nacionalni sistem za evidentiranje emisij in odvzemov toplogrednih plinov s pravnega vidika kot proces, ki ga vodi osrednji izvršilni organ za varstvo okolja ter ki zagotavlja preglednost, točnost in skladnost z mednarodnimi standardi.

Z njim se zahtevajo letna nacionalna poročila o emisijah in odvzemih, ki jih pripravi in objavi ta organ ali pooblaščena institucija, pri čemer podatke prispevajo javni organi in podjetja.

Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno

Naziv koraka: Sprejetje akcijskega načrta za vzpostavitev nacionalnega sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov

Povezana reforma/naložba: Reforma 3. Tržni mehanizmi za oblikovanje cen ogljika

Vir financiranja: posojilo

Ozadje

Zahteva za korak 15.5 v opisu v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Sveta se glasi:

„Sprejetje resolucije kabineta ministrov Ukrajine o odobritvi akcijskega načrta za vzpostavitev nacionalnega sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. S sprejetjem akcijskega načrta se bo zagotovila opredelitev:

– faz izvajanja sistema za trgovanje z emisijami;

– časovnih okvirov faz;

– potrebne infrastrukture;

– organizacijskih ukrepov.“

Korak 15.5 je prvi od dveh korakov pri izvajanju reforme 3 v poglavju 15 (zeleni prehod in varstvo okolja). Sledi mu korak 15.6 (ki ga je treba izvesti do drugega četrtletja 2025) o ponovni vzpostavitvi obveznega sistema spremljanja, poročanja in preverjanja.

Predloženi dokazi

1)Zbirni dokument, ki ustrezno utemeljuje, kako je bil korak zadovoljivo izpolnjen v skladu z zahtevami iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta;

2)izvod odloka kabineta ministrov št. 146-r z dne 21. februarja 2025 o odobritvi akcijskega načrta za vzpostavitev nacionalnega sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov.

Analiza

Utemeljitev in vsebinski dokazi, ki so jih predložili ukrajinski organi, zajemajo vse sestavne elemente koraka 15.5.

Cilj reforme 3 v poglavju 15 (zeleni prehod in varstvo okolja) je spodbujati razvoj tržnih mehanizmov za oblikovanje cen ogljika. V ta namen je akcijski načrt za vzpostavitev nacionalnega sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov korak k izvajanju tržnih mehanizmov za oblikovanje cen ogljika v Ukrajini.

Akcijski načrt za vzpostavitev nacionalnega sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Ukrajini določa dve glavni fazi izvajanja, pri čemer vsaka vključuje določene naloge, časovne okvire, odgovornosti in poročanje o napredku. Pripravljalna faza se osredotoča na posvetovanja z deležniki ter razvoj in sprejetje potrebne zakonodaje, hkrati pa na izboljšanje tehnične infrastrukture, zlasti sistema spremljanja, poročanja in preverjanja, ki je ključen osnovni pogoj za sistem trgovanja z emisijami.

Ta faza vključuje pripravo začetnih zakonodajnih predlogov glede sistema trgovanja z emisijami za uskladitev z zahtevami EU, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti, ter vzpostavitev glosarja izrazov, določitev odgovorne institucije za spremljanje in opredelitev izvajalskega organa.

Osnutek zakona o sistemu trgovanja z emisijami bo pripravljen med letoma 2025 in 2028, spremembe predpisov o spremljanju, poročanju in preverjanju pa bodo potekale med letoma 2025 in 2027. Metodološki dokumenti, ki bodo opredeljevali okvir sistema trgovanja z emisijami, bodo pripravljeni med letoma 2026 in 2028. Operativna faza pomeni polno delovanje sistema, ki se začne ne prej kot tri leta po prenehanju ali preklicu vojnega stanja v Ukrajini.

V akcijskem načrtu je poudarjen razvoj bistvene infrastrukture za zagotovitev skladnosti z zahtevami EU. To vključuje zagotavljanje operativne funkcionalnosti sistema spremljanja, poročanja in preverjanja v dveh letih po prenehanju ali preklicu vojnega stanja, kar zajema pridobivanje preverjenih podatkov o emisijah toplogrednih plinov iz vseh zajetih obratov.

Poleg tega bo med letoma 2025 in 2026 vzpostavljen enoten register v zvezi s sistemom spremljanja, poročanja in preverjanja. V podporo tem prizadevanjem se bodo leta 2026 začeli izvajati programi usposabljanja. Cilj teh izboljšav infrastrukture je olajšati prvo operativno fazo sistema trgovanja z emisijami v Ukrajini do leta 2028, kar je v skladu s širšimi cilji za sistematično in učinkovito upravljanje emisij.

Akcijski načrt vključuje več organizacijskih ukrepov v podporo njegovemu izvajanju. Ti ukrepi so osredotočeni na spodbujanje vključujoče in pregledne platforme za vključevanje deležnikov, s čimer se zagotavlja, da različni pogledi in strokovno znanje prispevajo k razvoju sistema. Poleg tega je v akcijskem načrtu poudarjeno stalno sodelovanje z EU, zlasti v okviru procesa pristopa Ukrajine k EU, da bi se prizadevanja uskladila s standardi in praksami EU.

Ocena Komisije: zadovoljivo izpolnjeno