EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.5.2025

COM(2025) 245 final

2025/0117(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 18. zasedanju odbora pogodbenic Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima v zvezi s sprejetjem priporočil in ugotovitev, naslovljenih na deset držav pogodbenic, glede njihovega izvajanja Konvencije v zadevah na področju institucij in javne uprave Unije

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Predmet urejanja predloga

Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa na 18. zasedanju odbora pogodbenic Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija ali Konvencija) 5.–6. junija 2025 v zvezi s predvidenim sprejetjem osmih osnutkov priporočil in dveh osnutkov ugotovitev, naslovljenih na deset pogodbenic, glede njihovega izvajanja Konvencije2.

2.Ozadje predloga

2.1.Istanbulska konvencija

Istanbulska konvencija določa celovit in usklajen sklop pravil za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boj proti njima v Evropi in zunaj nje. Konvencija je začela veljati 1. avgusta 2014.

EU je Konvencijo podpisala junija 2017 in zaključila pristopni postopek z deponiranjem dveh listin o odobritvi 28. junija 2023, tako da je Konvencija za EU začela veljati 1. oktobra 2023. EU je pristopila h Konvenciji v zvezi z zadevami, ki so v njeni izključni pristojnosti, in sicer glede zadev na področju institucij in javne uprave Unije 1 ter glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja 2 . Konvencijo so podpisale vse države članice EU, ratificiralo pa jo je 22 držav 3 .

2.2.Odbor pogodbenic

Odbor pogodbenic 4 sestavljajo predstavniki pogodbenic Konvencije. Pogodbenice si morajo prizadevati, da kot svoje predstavnike imenujejo najuglednejše strokovnjake na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boja proti njima 5 . Naloge, zaupane odboru pogodbenic, so navedene v členu 1 poslovnika 6 . EU je 1. oktobra 2023 postala pogodbenica Istanbulske konvencije in kot taka članica odbora pogodbenic (člen 67(1) Konvencije).

2.3.Mehanizem spremljanja Istanbulske konvencije

Istanbulska konvencija vzpostavlja mehanizem spremljanja, da se zagotovi učinkovito izvajanje s strani pogodbenic 7 . Mehanizem je namenjen ocenjevanju, kako se Konvencija izvaja v praksi, in zagotavljanju smernic pogodbenicam. Sestavljata ga dva ločena, vendar medsebojno povezana organa: neodvisni strokovni organ (Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, v nadaljnjem besedilu: GREVIO) in odbor pogodbenic.

GREVIO je neodvisna skupina strokovnjakov, zadolžena za spremljanje izvajanja Istanbulske konvencije po posameznih državah v skladu s členom 66(1) Konvencije. Postopek spremljanja je določen v členu 68 Konvencije. V skladu s členom 68(1) Konvencije morajo nove pogodbenice na podlagi vprašalnika, ki ga pripravi GREVIO, predložiti poročilo, v katerem podrobno navedejo zakonodajne in druge ukrepe, sprejete za izvajanje Konvencije. GREVIO pripravi poročilo o ukrepih, ki jih je zadevna pogodbenica sprejela za izvajanje Konvencije, ter poda nasvete in predloge, kako lahko pogodbenica reši ugotovljene težave 8 .

Na podlagi poročil GREVIO lahko odbor pogodbenic v skladu s členom 68(12) Konvencije sprejme priporočila za izvajanje Konvencije, naslovljena na zadevne pogodbenice, in določi datum, do katerega mora pogodbenica predložiti odgovor glede njihovega izvajanja. Na podlagi te določbe odbor pogodbenic sprejema priporočila za pogodbenice, v katerih razlikuje med ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti čim prej in o katerih je treba poročati v treh letih, ter ukrepi, ki so sicer pomembni, vendar nimajo enake stopnje nujnosti. Ob koncu triletnega obdobja mora pogodbenica odboru pogodbenic poročati o napredku pri izvajanju nanjo naslovljenih priporočil. Sekretariat odbora 9 na podlagi teh informacij in vseh pridobljenih dodatnih informacij pripravi ugotovitve o izvajanju priporočil v zvezi z vsako pogodbenico, ki se pregleduje, te ugotovitve pa nato sprejme odbor pogodbenic.

Ker je bil postopek izhodiščnega ocenjevanja zaključen za skoraj vse pogodbenice, se je GREVIO konec leta 2022 odločil, da preide v naslednjo fazo ocenjevanja. V skladu s členom 68(3) Konvencije se postopki ocenjevanja GREVIO po izhodiščnem ocenjevanju razdelijo na kroge (v nadaljnjem besedilu: krogi tematskega ocenjevanja). Prvi krog tematskega ocenjevanja ima naslov „Krepitev zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva“ in poteka v obdobju od leta 2023 do leta 2031. Medtem ko je izhodiščno ocenjevanje zajemalo približno 60 členov Istanbulske konvencije, novi postopek tematskega ocenjevanja obravnava 20 členov, in sicer člene 3, 7, 8, 11, 12, 14, 15, 16, 18, 20, 22, 25, 31, 48, 49, 50, 51, 52, 53 ter 56. Ti členi določajo standarde za organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, akterje kazenskega pravosodja ter zagotavljanje splošnih in specializiranih podpornih storitev žrtvam in splošni pristop, osredotočen na žrtve. Cilj je zagotoviti bolj poglobljeno oceno teh področij s poudarkom na napredku, doseženem v zvezi s posameznimi členi.

Sodišče je v mnenju 1/19 (Istanbulska konvencija) z dne 6. oktobra 2021, ECLI:EU:C:2021:832, točka 305, potrdilo, da je velik del obveznosti iz Konvencije v bistvu zavezujoč za Unijo v razmerju do osebja njene uprave ter v razmerju do javnosti, ki obiskuje prostore in stavbe njenih institucij, organov, uradov in agencij. Kar zadeva 20 konkretnih določb, ki jih zajema prvi krog tematskega ocenjevanja, je Sodišče potrdilo, da se 17 od teh določb uporablja tudi za Unijo v zvezi z njeno javno upravo, in sicer vse navedene določbe, razen členov 3, 31 in 48 Konvencije. Hkrati bi bilo treba obseg obveznosti Unije razlagati ob upoštevanju njene posebne narave in pristojnosti. Ker javna uprava EU namreč nima pooblastil za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, bi bilo treba priporočila v zvezi z zadevami kazenskega pregona, kot so zadeve glede nujnih omejitvenih ukrepov, razlagati tako, da je treba zagotoviti varnost žrtve v okviru njenih pristojnosti javne uprave EU, na primer z zavrnitvijo dostopa domnevnim storilcem do prostorov institucij.

Odbor pogodbenic je na zadnjem zasedanju decembra 2024 sprejel sklep o priporočilih, ki naj jih odbor pogodbenic sprejme glede na poročila GREVIO, sprejeta v okviru prvega tematskega kroga ocenjevanja [IC-CP(2024)10 rev].

Do zdaj je bila praksa odbora pogodbenic, da sprejema priporočila in ugotovitve na podlagi soglasja na svojih zasedanjih, ki potekajo na zahtevo 10  tretjine pogodbenic, predsednika odbora pogodbenic ali generalnega sekretarja, običajno dvakrat letno.

2.4.Predvideni akti odbora pogodbenic

Odbor pogodbenic naj bi na svojem 18. zasedanju, ki bo potekalo 5. in 6 junija 2025, sprejel naslednjih osem osnutkov priporočil na podlagi prvega kroga tematskega ocenjevanja in troje ugotovitev (v nadaljnjem besedilu: predvideni akti ali osnutki priporočil in ugotovitev):

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Albanije [IC-CP(2025)2-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Avstrije [IC-CP(2025)3-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Danske [IC-CP(2025)4-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Finske [IC-CP(2025)5-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Monaka [IC-CP(2025)6-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Črne gore [IC-CP(2025)7-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Španije [IC-CP(2025)8-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Švedske [IC-CP(2025)9-prov];

–ugotovitve o izvajanju priporočil v zvezi s San Marinom, ki jih je sprejel odbor pogodbenic [IC-CP(2025)10-prov], ter

–ugotovitve o izvajanju priporočil v zvezi s Slovenijo, ki jih je sprejel odbor pogodbenic [IC-CP(2025)11-prov].

3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije

Predvideni akti so naslovljeni na deset pogodbenic ter vključujejo priporočila (na podlagi prvega kroga postopka tematskega ocenjevanja) o ukrepih, ki naj bi jih pogodbenice sprejele za izvajanje Istanbulske konvencije, in ugotovitve o tem, kako pogodbenici izvajata predhodna priporočila. Zadevajo izvajanje določb Konvencije v ustreznih institucijah in javni upravi. Unija je pristopila h Konvenciji, kolikor se uporablja za njene institucije in javno upravo, ter ima izključno pristojnost za sprejemanje obveznosti iz Konvencije v zvezi s svojimi institucijami in javno upravo v okviru področja uporabe člena 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU). Zato je primerno določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v odboru pogodbenic, kar zadeva institucije in javno upravo Unije, saj lahko predvideni akti odločilno vplivajo na vsebino prava Unije, ker lahko v prihodnosti vplivajo na razlago ustreznih določb Konvencije.

Osnutki priporočil in ugotovitev o zadevah, ki so v pristojnosti Unije, kar zadeva njene institucije in javno upravo, so v skladu s politikami in cilji Unije ter ne vzbujajo nobenih pomislekov v zvezi s pravom Unije. Zato se predlaga, da Unija na 18. zasedanju odbora pogodbenic ne nasprotuje sprejetju osnutkov priporočil in ugotovitev.

4.Pravna podlaga

4.1.Postopkovna pravna podlaga

4.1.1.Načela

Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 11 .

4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Odbor pogodbenic je organ, ustanovljen z Istanbulsko konvencijo. Predvideni akti, ki naj bi jih odbor pogodbenic sprejel, so akti s pravnim učinkom. Predvideni akti lahko odločilno vplivajo na vsebino prava Unije, ker lahko v prihodnosti vplivajo na razlago ustreznih določb Istanbulske konvencije. Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

4.2.Materialna pravna podlaga

4.2.1.Načela

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU glede predvidenega akta, ki ima hkrati več ciljev ali elementov, ki so neločljivo povezani, ne da bi bil eden v razmerju do drugih postranski, mora izjemoma vključevati različne ustrezne pravne podlage.

4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Kar zadeva materialno pravno podlago, je EU pristopila k Istanbulski konvenciji glede zadev, ki so v njeni izključni pristojnosti, in sicer zadev na področju institucij in javne uprave Unije 12 ter zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja 13 . Pristop EU k Istanbulski konvenciji je bil razdeljen na dva ločena sklepa Sveta, da bi se upošteval posebni položaj Danske in Irske glede naslova V PDEU. Zato je treba sklep o določitvi stališča, ki se v imenu Unije zastopa v odboru pogodbenic, prav tako razdeliti na dva sklepa glede na to, na katero od obeh zadev se nanašajo zadevna priporočila ali ugotovitve. Predlagani sklep se nanaša na zadeve na področju institucij in javne uprave Unije. Materialna pravna podlaga za ta sklep je zato člen 336 PDEU.

4.3.Zaključek

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 336 PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.

2025/0117 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 18. zasedanju odbora pogodbenic Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima v zvezi s sprejetjem priporočil in ugotovitev, naslovljenih na deset držav pogodbenic, glede njihovega izvajanja Konvencije v zadevah na področju institucij in javne uprave Unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 336 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija je h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), kar zadeva institucije in javno upravo Unije pristopila s Sklepom Sveta (EU) 2023/1075 14 , glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja, kolikor spadajo v izključno pristojnost Unije, pa s Sklepom Sveta (EU) 2023/1076 15 in Konvencija je za Unijo začela veljati 1. oktobra 2023.

(2)Na podlagi člena 66(1) Konvencije je Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (v nadaljnjem besedilu: GREVIO) zadolžena za spremljanje, kako pogodbenice izvajajo Konvencijo. V skladu s členom 68(11) Konvencije naj bi GREVIO sprejel poročilo in ugotovitve o ukrepih, ki so jih zadevne pogodbenice sprejele za izvajanje določb Konvencije.

(3)Odbor pogodbenic Konvencije lahko v skladu s členom 68(12) Konvencije sprejme priporočila, naslovljena na zadevno pogodbenico. Priporočila temeljijo na poročilih GREVIO in v njih se razlikuje med ukrepi, za katere odbor pogodbenic meni, da bi jih morala pogodbenica sprejeti čim prej, pri čemer mu mora o tem v treh letih poročati, ter ukrepi, ki so sicer pomembni, vendar nimajo enake stopnje nujnosti. Ob koncu triletnega obdobja mora pogodbenica odboru pogodbenic poročati o sprejetih ukrepih na desetih posebnih področjih Konvencije. Odbor pogodbenic na podlagi teh informacij in vseh pridobljenih dodatnih informacij sprejme ugotovitve o izvajanju priporočil, ki jih pripravi sekretariat odbora.

(4)V skladu s členom 68(3) Konvencije se postopki ocenjevanja po postopku izhodiščnega ocenjevanja GREVIO razdelijo na kroge (v nadaljnjem besedilu: krogi tematskega ocenjevanja). Prvi krog tematskega ocenjevanja ima naslov „Krepitev zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva“ in obravnava 20 določenih členov Konvencije, in sicer člene 3, 7, 8, 11, 12, 14, 15, 16, 18, 20, 22, 25, 31, 48, 49, 50, 51, 52, 53 ter 56. Odbor pogodbenic je na zadnjem zasedanju 17. decembra 2024 sprejel sklep o priporočilih, ki naj jih odbor pogodbenic sprejme glede na poročila GREVIO, sprejeta v okviru prvega tematskega kroga ocenjevanja [IC-CP(2024)10 rev].

(5)Odbor pogodbenic naj bi na svojem 18. zasedanju 5. in 6. junija 2025 sprejel osem osnutkov priporočil na podlagi prvega kroga tematskega ocenjevanja z naslovom „Krepitev zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva“ in dva osnutka ugotovitev o izvajanju Konvencije s strani desetih pogodbenic (v nadaljnjem besedilu: osnutki priporočil in ugotovitev):

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Albanije [IC-CP(2025)2-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Avstrije [IC-CP(2025)3-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Danske [IC-CP(2025)4-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Finske [IC-CP(2025)5-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Monaka [IC-CP(2025)6-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Črne gore [IC-CP(2025)7-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Španije [IC-CP(2025)8-prov];

–priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Švedske [IC-CP(2025)9-prov];

–ugotovitve o izvajanju priporočil v zvezi s San Marinom, ki jih je sprejel odbor pogodbenic [IC-CP(2025)10-prov], ter

–ugotovitve o izvajanju priporočil v zvezi s Slovenijo, ki jih je sprejel odbor pogodbenic [IC-CP(2025)11-prov].

(6)Unija ima izključno pristojnost za sprejemanje obveznosti iz Konvencije v zvezi s svojimi institucijami in javno upravo v okviru področja uporabe člena 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Sodišče Evropske unije je v mnenju 1/19 (Istanbulska konvencija) z dne 6. oktobra 2021, ECLI:EU:C:2021:832, točka 305, potrdilo, da je velik del obveznosti iz Konvencije v zvezi s sprejetjem preventivnih in zaščitnih ukrepov v bistvu zavezujoč za Unijo v razmerju do osebja njene uprave ter v razmerju do javnosti, ki obiskuje prostore in stavbe njenih institucij, organov, uradov in agencij. Poleg tega je Sodišče v točki 307 istega mnenja navedlo, da se Unija ne bi smela omejiti na uvedbo minimalnih zahtev ali podpornih ukrepov, temveč bi morala sama zagotavljati, da se te obveznosti v celoti izpolnjujejo. Hkrati bi bilo treba obseg obveznosti Unije razlagati ob upoštevanju njene posebne narave in pristojnosti. Ker javna uprava Unije namreč nima pooblastil za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, bi bilo treba priporočila v zvezi z zadevami kazenskega pregona, kot so zadeve glede nujnih omejitvenih ukrepov, razlagati tako, da je treba zagotoviti varnost žrtve v okviru njenih pristojnosti javne uprave EU, na primer z zavrnitvijo dostopa domnevnim storilcem do prostorov institucij.

(7)Osnutki priporočil in ugotovitev se nanašajo na izvajanje določb Konvencije, ki se uporabljajo tudi za Unijo v zvezi z njenimi institucijami in javno upravo. Zato je primerno določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v odboru pogodbenic glede zadev na področju institucij in javne uprave Unije, saj lahko predvideni akti odločilno vplivajo na vsebino prava Unije, ker lahko v prihodnosti vplivajo na razlago ustreznih določb Konvencije.

(8)Kar zadeva Albanijo, osnutek priporočil o njenem izvajanju Konvencije vključuje navedbe, da je treba zagotoviti zadostno in trajnostno financiranje vseh ustreznih politik in ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja nad ženskami in boj proti njim, tudi s preglednimi postopki za zagotovitev financiranja organizacij za pravice žensk (člen 8 Konvencije); spodbujati kampanje ali programe ozaveščanja in redno ocenjevati njihov učinek (člen 12 Konvencije); sprejeti ukrepe za povečanje učinkovitosti usposabljanja, tudi glede na fluktuacijo osebja (člen 15 Konvencije); razširiti obstoječe programe za storilce in uvesti programe, ki so posebej namenjeni storilcem spolnega nasilja (člen 16 Konvencije); povečati financiranje in število razpoložljivih storitev za ženske, žrtve nasilja, zlasti za ženske s posebnimi potrebami (člen 20 Konvencije); zagotoviti, da imajo žrtve dostop do celovitih zdravstvenih storitev (člen 20 Konvencije); zagotoviti, da bodo nacionalne telefonske številke za pomoč prejemale financiranje (člen 22 Konvencije); zagotoviti, da imajo žrtve spolnega nasilja brezplačen dostop do forenzičnih preiskav (člen 25 Konvencije); sprejeti ukrepe za okrepitev prijavljanja s strani žensk, žrtev nasilja, in v takih primerih zagotoviti odzivanje, ki se osredotoča na žrtve in je spolsko občutljivo (člena 49 in 50); zagotoviti, da se postopki ocenjevanja in obvladovanja tveganja uporabljajo v primerih, ki zadevajo vse oblike nasilja, ki jih zajema Konvencija (člen 51 Konvencije); bolje izkoristiti nujne omejitvene ukrepe (člen 52 Konvencije); zagotoviti, da so ukrepi za zagotovitev varnosti na voljo in dostopni vsem žrtvam (člen 53 Konvencije), ter oceniti izvajanje zaščitnih ukrepov in zagotoviti, da so v skladu s Konvencijo (člen 56 Konvencije). Ker so priporočila o teh zadevah v skladu s politikami in cilji Unije ter ne vzbujajo pomislekov v zvezi s pravom Unije, bi moralo biti stališče Unije, da ne nasprotuje sprejetju priporočila, naslovljenega na Albanijo.

(9)Kar zadeva Avstrijo, osnutek priporočila o njenem izvajanju Konvencije vključuje navedbe, da je treba pripraviti dolgoročen celovit akcijski načrt/strateški politični dokument glede vseh oblik nasilja, ki jih zajema Konvencija (člen 7 Konvencije); zbrati razčlenjene podatke o številu žensk in deklet, ki stopijo v stik s socialnimi službami, da bi dobile pomoč v zvezi s svojimi izkušnjami z nasiljem nad ženskami (člen 11 Konvencije); obveščati žrtve o razpoložljivosti podpornih storitev (12. člen Konvencije); spremljati, kako učno gradivo obravnava vprašanja, povezana z nasiljem v družini in nasiljem nad ženskami (člen 14 Konvencije); zagotavljati usposabljanja za osebje v splošnih podpornih službah (člen 15 Konvencije); zagotoviti, da imajo žrtve dostop do trajnostnih in cenovno dostopnih nastanitvenih možnosti, ter zagotoviti izdajanje forenzičnih poročil, ki dokumentirajo poškodbe (člen 20 Konvencije); zagotoviti, da so na voljo mesta v zavetiščih (člen 22 Konvencije); vzpostaviti dodatne napotitvene centre za spolno nasilje po vsej državi, s kvalificiranimi strokovnjaki, ki zagotavljajo podporo in napotitve v skladu s Konvencijo, ter medtem poskrbeti, da obstoječe zdravstvene službe žrtvam nudijo ustrezno podporo (člen 25 Konvencije); zagotoviti, da so sankcije sorazmerne z resnostjo kaznivega dejanja v vseh primerih, ki se nanašajo na oblike nasilja nad ženskami, ki jih zajema Konvencija (člena 49 in 50), ter zagotoviti uporabo ukrepov za zagotovitev varnosti in preprečiti vrzeli med omejitvenimi ukrepi in ukrepi za zagotovitev varnosti (člena 52 in 53 Konvencije). Ker so priporočila o teh zadevah v skladu s politikami in cilji Unije ter ne vzbujajo pomislekov v zvezi s pravom Unije, bi moralo biti stališče Unije, da ne nasprotuje sprejetju priporočila, naslovljenega na Avstrijo.

(10)Kar zadeva Dansko, osnutek priporočila o njenem izvajanju Konvencije vključuje navedbe, da je treba zagotoviti, da se spolski naravi vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini nameni zadostna pozornost politike (člen 7 Konvencije); prizadevati se za vključevanje vidika spola v proračun (člen 8 Konvencije); zagotavljati zaupnost pri zbiranju podatkov (člen 11 Konvencije); v preventivnih pobudah dati prednost spolsko občutljivemu pristopu (člen 12 Konvencije); doseči čim večji učinek prizadevanj za usposabljanje z opiranjem na strokovno znanje, ki ga imajo organizacije za pravice žensk (člen 15 Konvencije); vzpostaviti institucionalizirane strukture za sodelovanje, da se zagotovi učinkovito sodelovanje med agencijami (člen 18 Konvencije); zagotoviti, da imajo žrtve dostop do dolgoročnega psihološkega svetovanja (člena 22 in 25 Konvencije); ozaveščati akterje kazenskega pravosodja o novi kazenski zakonodaji (člena 49 in 50 Konvencije); zagotoviti, da se ocena tveganja izvede v sodelovanju z ustreznimi akterji (člen 51 Konvencije); okrepiti uporabo nujnih omejitvenih ukrepov in ukrepov za zagotovitev varnosti, da se zagotovi zaščita žrtev (člena 52 in 53 Konvencije) ter zagotoviti pravilno izvajanje zaščitnih ukrepov za žrtve v okviru preiskav in sodnih postopkov (člen 56 Konvencije). Ker so priporočila o teh zadevah v skladu s politikami in cilji Unije ter ne vzbujajo pomislekov v zvezi s pravom Unije, bi moralo biti stališče Unije, da ne nasprotuje sprejetju priporočila, naslovljenega na Dansko.

(11)Kar zadeva Finsko, osnutek priporočila o njenem izvajanju Konvencije vključuje navedbe, da je treba pripraviti dolgoročno nacionalno strategijo za zagotovitev celovitega in usklajenega pristopa (člen 7 Konvencije); zagotoviti vzdržne mehanizme financiranja za nevladne organizacije, ki zagotavljajo strokovno podporo žrtvam (člen 8 Konvencije); vzpostaviti standardizirane kategorije podatkov in uskladiti sisteme zbiranja podatkov (člen 11 Konvencije); redno izvajati kampanje ozaveščanja (člen 12 Konvencije); oceniti usposabljanje in se opreti na strokovno znanje, ki ga imajo organizacije za pravice žensk (člen 15 Konvencije); vzpostaviti programe za storilce nasilja v družini (člen 16 Konvencije); vzpostaviti institucionalizirane medagencijske strukture za usklajevanje med zadevnimi akterji (člen 18 Konvencije); vzpostaviti podporne službe, ki žrtvam omogočajo okrevanje in vzpostavitev neodvisnosti (člen 20 Konvencije), ter zagotoviti razpoložljivost podpornih storitev (člen 22 Konvencije); zagotoviti geografsko porazdelitev kriznih centrov za žrtve posilstva, da se zagotovi podpora vsem žrtvam spolnega nasilja (člen 25 Konvencije); zagotoviti pravočasne preiskave in proaktivno zbiranje dokazov onkraj zgolj izjav žrtev, da se omogoči učinkovit pregon primerov nasilja nad ženskami (člena 49 in 50 Konvencije), sprejeti ukrepe za vzpostavitev standardiziranega mehanizma za oceno tveganja, ki se uporablja sistematično (člen 51 Konvencije), ter povečati uporabo nujnih omejitvenih ukrepov in okrepiti uporabo ukrepov za zagotovitev varnosti (člena 52 in 53 Konvencije). Ker so priporočila o teh zadevah v skladu s politikami in cilji Unije ter ne vzbujajo pomislekov v zvezi s pravom Unije, bi moralo biti stališče Unije, da ne nasprotuje sprejetju priporočila, naslovljenega na Finsko.

(12)Kar zadeva Monako, osnutek priporočila o njegovem izvajanju Konvencije vključuje navedbe, da je treba pripraviti dolgoročno splošno strategijo za doseganje celovitega in usklajenega pristopa politike (člen 7 Konvencije); še naprej razvijati zbiranje podatkov o vseh oblikah nasilja nad ženskami, ki jih zajema Konvencija (člen 11 Konvencije); razširiti ukrepe za preprečevanje nasilja v družini na druge oblike nasilja, ki jih zajema Istanbulska konvencija (člen 12 Konvencije); pripraviti učno gradivo o nasilju nad ženskami (člen 14 Konvencije); vzpostaviti programe za storilce nasilja (člen 16 Konvencije); vzpostaviti telefonsko številko za pomoč ženskam, žrtvam nasilja (člen 22 Konvencije); ustanoviti krizni napotitveni center za žrtve posilstva ali spolnega nasilja, da bi imele žrtve dostop do psihološkega svetovanja in podpore (člen 25 Konvencije); zagotoviti, da imajo strokovnjaki, vključeni v kazenski postopek, zadostno strokovno znanje in da so deležni spolsko občutljivega usposabljanja (člena 49 in 50 Konvencije); standardizirati prakso usklajene ocene tveganja za ustrezne službe v zvezi z vsemi oblikami nasilja, ki jih zajema Konvencija (člen 51 Konvencije), ter zagotoviti zaščito pravic in interesov žrtev med preiskovanjem in sodnimi postopki (člen 56 Konvencije). Ker so priporočila o teh zadevah v skladu s politikami in cilji Unije ter ne vzbujajo pomislekov v zvezi s pravom Unije, bi moralo biti stališče Unije, da ne nasprotuje sprejetju priporočila, naslovljenega na Monako.

(13)Kar zadeva Črno goro, osnutek priporočila o njenem izvajanju Konvencije vključuje navedbe, da je treba zagotoviti zadostne človeške in finančne vire za politike, ukrepe in zakonodajo, namenjene preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu, ter zagotoviti trajnostno financiranje nevladnih organizacij (člen 8 Konvencije); zagotoviti zbiranje in razčlenjevanje podatkov s strani vseh zadevnih deležnikov (člen 11 Konvencije); okrepiti prizadevanja za izvajanje rednih preventivnih ukrepov, izvajati kampanje ozaveščanja in poudarjati, da se žrtve presečne diskriminacije soočajo s povečanim tveganjem nasilja (člen 12 Konvencije); okrepiti prizadevanja za odpravo stereotipov in predsodkov do žensk na področju formalnega izobraževanja, kulture in medijev (člen 14); zagotoviti usposabljanje o nasilju nad ženskami za vse strokovnjake, ki prihajajo v stik z žrtvami (člen 15 Konvencije); vzpostaviti in razširiti programe za storilce nasilja v družini in storilce spolnega nasilja (člen 16 Konvencije); okrepiti prizadevanja za spodbujanje sodelovanja med agencijami (člen 18 Konvencije); zagotoviti, da izvajalci zdravstvene dejavnosti prednostno obravnavajo ženske, ki so žrtve nasilja nad ženskami oziroma nasilja v družini, ter spoštujejo njihovo zasebnost (člen 20 Konvencije); povečati razpoložljivost strokovnih podpornih storitev in svetovanja za žrtve (člen 22 Konvencije); vzpostaviti krizne centre za žrtve posilstva in/ali spolnega nasilja po vsej državi, da bi zagotovili podporo žrtvam in jih napotili na psihološko podporo (člen 25 Konvencije); preprečiti ponavljajoča zaslišanja žrtev nasilja nad ženskami (člena 49 in 50 Konvencije); zagotoviti, da se ocene tveganja v primerih nasilja v družini izvajajo sistematično (člen 51 Konvencije); zagotoviti, da so nujni omejitveni ukrepi na voljo in da se ukrepi za zagotovitev varnosti učinkovito spremljajo (člena 52 in 53 Konvencije); ter zagotoviti učinkovito uporabo obstoječih zaščitnih ukrepov in uvesti dodatne zaščitne ukrepe v skladu s Konvencijo (člen 56 Konvencije). Ker so priporočila o teh zadevah v skladu s politikami in cilji Unije ter ne vzbujajo pomislekov v zvezi s pravom Unije, bi moralo biti stališče Unije, da ne nasprotuje sprejetju priporočila, naslovljenega na Črno goro.

(14)Kar zadeva Španijo, osnutek priporočila o njenem izvajanju Konvencije vključuje navedbe, da je treba v oblikovanje politik in ocenjevanje politik in ukrepov vključiti nevladne organizacije (člen 7 Konvencije); zagotoviti, da so zbrani podatki razčlenjeni (člen 11 Konvencije); otroke poučevati o osrednji vlogi privolitve v spolnih odnosih (člen 14 Konvencije); okrepiti usposabljanje vseh ustreznih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z žrtvami in storilci nasilja nad ženskami (člen 15 Konvencije); izboljšati skladnost programov za storilce kaznivih dejanj s Konvencijo (člen 16 Konvencije); vzpostaviti mehanizme sodelovanja med agencijami (člen 18 Konvencije); zagotoviti, da imajo žrtve spolnega nasilja dostop do podpornih storitev (člen 25 Konvencije); obravnavati dejavnike, ki žrtvam preprečujejo prijavljanje primerov in ki vodijo v sekundarno viktimizacijo (člena 49 in 50 Konvencije); zagotoviti, da imajo pristojni organi dostop do nujnih omejitvenih ukrepov v skladu s Konvencijo, ter sprejeti ukrepe za ustrezno obravnavo kršitev ukrepov za zagotovitev varnosti (člena 52 in 53 Konvencije). Ker so priporočila o teh zadevah v skladu s politikami in cilji Unije ter ne vzbujajo pomislekov v zvezi s pravom Unije, bi moralo biti stališče Unije, da ne nasprotuje sprejetju priporočila, naslovljenega na Španijo.

(15)Kar zadeva Švedsko, osnutek priporočila o njenem izvajanju Konvencije vključuje navedbe, da je treba poskrbeti, da politike glede nasilja nad ženskami upoštevajo potrebe žrtev, izpostavljenih presečni diskriminaciji, in ocenjujejo strategije za dostop do njihovega učinka (člen 7 Konvencije); zagotoviti trajnostno raven financiranja organizacij za pravice žensk, ki izvajajo strokovne podporne storitve (člen 8 Konvencije); zagotoviti širše preventivne ukrepe za vse oblike nasilja nad ženskami (člen 12 Konvencije); zagotoviti, da se teme in načela iz člena 14 Konvencije poučujejo v praksi (člen 14 Konvencije); za zadevne strokovnjake uvesti sistematično usposabljanje o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema Konvencija, in zagotoviti ocenjevanje (člen 15 Konvencije); razviti minimalne standarde za programe za storilce v skladu s Konvencijo in zagotoviti ocenjevanje (člen 16 Konvencije); sprejeti mehanizme za usklajevanje in sodelovanje med ustreznimi agencijami (člen 18 Konvencije); poskrbeti, da se žrtvam zagotovi dostop do zdravstvenega varstva brez diskriminacije (člen 20); zagotoviti dostop do zatočišč za vse žrtve (člen 22 Konvencije); zagotoviti zadostno število kriznih centrov za žrtve posilstva in/ali spolnega nasilja po vsej državi (člen 25 Konvencije); sprejeti ukrepe za spodbujanje žensk, ki jim grozi presečna diskriminacija, k prijavljanju takih dejanj (člena 49 in 50 Konvencije); zagotoviti, da se ocene tveganja sistematično in usklajeno izvajajo za žrtve in njihove otroke (člen 51 Konvencije), ter sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se nujni omejitveni ukrepi, ukrepi prepovedi približevanja in ukrepi za zagotovitev varnosti (v nadaljnjem besedilu: odredbe o skupnem gospodinjstvu brez stikov) izdajo hitro in s takojšnjim učinkom ter da se učinkovito spremljajo (člena 52 in 53 Konvencije). Ker so priporočila o teh zadevah v skladu s politikami in cilji Unije ter ne vzbujajo pomislekov v zvezi s pravom Unije, bi moralo biti stališče Unije, da ne nasprotuje sprejetju priporočila, naslovljenega na Švedsko.

(16)Kar zadeva San Marino, osnutek ugotovitev o njegovem izvajanju Konvencije vključuje navedbe, da je treba zagotoviti, da se nacionalni usklajevalni organ usklajuje z organizacijami civilne družbe (člen 10 Konvencije), ter redno izvajati raziskave o viktimizaciji in spodbujati raziskovalne dejavnosti (člen 11 Konvencije). Ker so ugotovitve o teh zadevah v skladu s politikami in cilji Unije ter ne vzbujajo pomislekov v zvezi s pravom Unije, bi moralo biti stališče Unije, da ne nasprotuje sprejetju ugotovitev, naslovljenih na San Marino.

(17)Kar zadeva Slovenijo, osnutek ugotovitev o njenem izvajanju Konvencije vključuje navedbe, da je treba vlogo usklajevalnega organa dodeliti popolnoma institucionaliziranim subjektom ter zagotoviti potrebne človeške in finančne vire (člen 10 Konvencije); zagotoviti celovito zbiranje podatkov o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema Konvencija (člen 11 Konvencije) ter sprejeti ukrepe za spodbujanje prijavljanja vseh oblik nasilja nad ženskami (člena 49 in 50 Konvencije). Ker so ugotovitve o teh zadevah v skladu s politikami in cilji Unije ter ne vzbujajo pomislekov v zvezi s pravom Unije, bi moralo biti stališče Unije, da ne nasprotuje sprejetju ugotovitev, naslovljenih na Slovenijo –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 18. zasedanju odbora pogodbenic, ustanovljenega na podlagi člena 67 Konvencije, je, da se ne nasprotuje sprejetju naslednjih aktov:

(1)priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Albanije [IC-CP(2025)2-prov];

(2)priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Avstrije [IC-CP(2025)3-prov];

(3)priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Danske [IC-CP(2025)4-prov];

(4)priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Finske [IC-CP(2025)5-prov];

(5)priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Monaka [IC-CP(2025)6-prov];

(6)priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Črne gore [IC-CP(2025)7-prov];

(7)priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Španije [IC-CP(2025)8-prov];

(8)priporočila o izboljšanju zaupanja z zagotavljanjem podpore, zaščite in sodnega varstva na podlagi Istanbulske konvencije s strani Švedske [IC-CP(2025)9-prov];

(9)ugotovitve o izvajanju priporočil v zvezi s San Marinom, ki jih je sprejel odbor pogodbenic [IC-CP(2025)10-prov], ter

(10)ugotovitve o izvajanju priporočil v zvezi s Slovenijo, ki jih je sprejel odbor pogodbenic [IC-CP(2025)11-prov].

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju,

(1)    Sklep Sveta (EU) 2023/1075 z dne 1. junija 2023 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, kar zadeva institucije in javno upravo Unije (UL L 143 I, 2.6.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/1075/oj ).

(2)    Sklep Sveta (EU) 2023/1076 z dne 1. junija 2023 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja (UL L 143 I, 2.6.2023, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/1076/oj ).

(3)    Stanje ratifikacij 24. aprila 2025: AT (2013); BE (2016); CY (2017); DE (2017); DK (2014); IE (2019); EL (2018); ES (2014); EE (2017) FI (2015); FR (2014); HR (2018); IT (2013); LU (2018); MT (2014); NL (2015); PL (2015); PT (2013); RO (2016); SI (2015); SV (2014), LV (2023).

(4)     Odbor pogodbenic – Istanbulska konvencija – Ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (coe.int) .

(5)    Člen 2.1.b poslovnika odbora pogodbenic.

(6)    Dokument IC-CP(2015)2, sprejet 4. maja 2015.

(7)    Člen 1(2) Istanbulske konvencije.

(8)    Člen 68(10) Istanbulske konvencije.

(9)    Veljavni postopek za nadzor izvajanja in poročanje je opredeljen v dokumentu „Framework for supervising the implementation of the recommendations addressed to state parties“ (Okvir za nadzor izvajanja priporočil, naslovljenih na države pogodbenice), ki ga je odbor pogodbenic sprejel 13. aprila 2021, IC-CP/Inf(2021)2.

(10)    Člen 67(2) Konvencije.

(11)    Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2014, Nemčija/Svet, C-399/12, ECLI:EU:C:2014:2258, točke 61 do 64.

(12)    Sklep Sveta (EU) 2023/1075 z dne 1. junija 2023 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, kar zadeva institucije in javno upravo Unije (UL L 143 I, 2.6.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/1075/OJ).

(13)    Sklep Sveta (EU) 2023/1076 z dne 1. junija 2023 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja (UL L 143 I, 2.6.2023, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/1076/OJ).

(14)    Sklep Sveta (EU) 2023/1075 z dne 1. junija 2023 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, kar zadeva institucije in javno upravo Unije (UL L 143 I, 2.6.2023, str. 1), Sklep - 2023/1075 - SL - EUR-Lex .

(15)    Sklep Sveta (EU) 2023/1076 z dne 1. junija 2023 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja (UL L 143 I, 2.6.2023, str. 4), Sklep - 2023/1076 - SL - EUR-Lex .